PREBOJ PRI ZDRAVLJENJU RAKA

V zemlji odkrili neškodljivo bakterijo, ki ubija rakave tumorje

Rak je še vedno ena izmed bolezni, ki se jih ljudje najbolj bojimo. Tisti, ki obolijo za rakom, so najpogosteje bombardirani s prevladujočo obliko zdravljenja, torej s sevanji in toksičnimi kemoterapijami, ki uničujejo tudi zdrave celice in slabijo telo, medtem ko poskušajo uničiti tumor.

K sreči znanost vedno bolj poteka v smeri odkrivanja številnih naravnih snovi, ki imajo potencial za zdravljenje in preprečevanje raka. K temu spada tudi mediteranska dieta hrane, ki je učinkovita pri raku na prostati, ali pa preučevanje orehov, ki vsebujejo fitokemikalije, znane po svojih pozitivnih učinkih pri zdravljenju raka na dojki.

Na voljo so novi dokazi, ki pravijo, da je zdravilo za raka povsod okoli nas in da je tako pogosto kot prah. Pravzaprav gre za sestavino, ki se nahaja v umazaniji.

Raziskovalka Aleksandra Kubiak je na konferenci o splošni mikrobiologiji na Univerzi York v Veliki Britaniji pred kratkim predstavila presenetljivo odkritje. Skupaj z ostalimi člani raziskovalne skupine z Univerze Nottingham in Univerze Maastricht so odkrili neškodljivo bakterijo, ki je razširjena v zemlji in je dejansko smrtna – ne za ljudi, ampak za rakaste tumorje.

Raziskovalci so z uporabo bakterije, razširjene v umazaniji, razvili posebno terapijo. Ugotovili so, da pri vbrizganju spor bakterij bolnikom z rakom, bakterije rastejo le v tumorjih. V rakavih celicah bakterije proizvajajo poseben encim, ki je neke vrste zdravilo za raka. Rezultati? Za razliko od dosedanjih kemoterapij je zdravljenje z naravnimi bakterijami boljše v tem, da ohranja zdrave celice nepoškodovane in uničuje samo rakave celice.

“Odkrita bakterija sodi v starodavno skupino bakterij, ki so se na planetu razvile preden je obstajala atmosfera, bogata s kisikom. Razvijale so se torej v pogojih z malo kisika. Ko to bakterijo vbrizgamo bolnikom z rakom, raste le v okolju, ki je osiromašeno s kisikom, to pa so centri rakastih tumorjev. Gre za popolnoma naraven pojav, ki ne zahteva drastičnih sprememb v življenju bolnikov in je izjemno poseben,” je v izjavi za medije povedal vodja raziskave Nigel Minton ter dodal: “To posebnost lahko izkoristimo pri bojevanju s tumorskimi celicami ne da bi pri tem poškodovali zdravo tkivo.”

Po njegovih besedah lahko novo odkritje vodi v enostaven in varen postopek za zdravljenje različnih tumorjev. “Takšna terapija bo uničila vse vrste tumorskih celic. Zdravljenje je boljše od kirurškega posega, še posebej pri bolnikih z visokim tveganjem ali pri tistih, ki imajo tumor razvit na težko dostopnih mestih,” je dejal Minton.

“Pričakujemo, da bo postopek, ki ga razvijamo, uporabljen v kliničnih raziskavah leta 2013, pod vodstvom Jana Theysa in Philippe Lambin z Univerze Maastricht na Nizozemskem. Uspešen razplet raziskav lahko pripelje do njenega sprejetja kot terapije za zdravljenje tumorjev.”

Povzeto po NaturalNews

ZAKAJ SO OLIVE TAKO ZDRAVE?

Olive imajo zelo pozitiven učinek na naše zdravje

Poznamo veliko različnih vrst oliv

Olive so eno izmed najstarejših živil, ki jih človek pozna in uporablja, saj je bila oljka že od nekdaj cenjena kot simbol sreče in miru, medtem ko so olive naši predniki uporabljali za vir nafte in hrane. Olive so pridelane v mesecu septembru in so na voljo skozi vse leto ter so nepogrešljiv dodatek različnim zelenjavam, mesu, perutnini in seveda pici.
Poznamo veliko različnih okusov – od sladkega do kislega – in različnih vrst oliv, od zelenih, zeleno-rumenih, rdeče-rjavih, vijolično-črnih, in črnih oliv, prav vse pa imajo številne koristi za naše zdravje. In medtem ko lahko nekatere olive zaužijete direktno po obiranju, se tiste, ki se ponujajo na trgu, največkrat obdelujejo zato, da bi njihovo grenkobo nekoliko zmanjšali.

Olive vsebujejo veliko nenasičenih maščobnih kislin, ki nas ščitijo pred boleznimi srca in ožilja

Kljub temu, da je oljčno olje zelo koristno našemu zdravju, se zaradi visoke vsebnosti maščob pogostokrat napačno interpretira. Res je, da gre za maščobe, vendar tiste zdrave, enkrat (mono) nasičene maščobne kisline, s katerimi zmanjšujemo tveganje za bolezni srca in ožilja. Sicer so olive bogate z železom, vitaminom E in bakrom, ter so odličen vir vlaknin.

Zmanjšujejo napade astme, ščitijo pred alergijami ter vplivajo na imunski in prebavni sistem

Redno uživanje oliv zmanjšuje napade astme ter tveganje za osteartritis, poleg tega pa pomaga pri preprečevanju raka debelega črevesa. Zaradi protivnetnih hranil in antioksidantov pomagajo pri zdravljenju vnetnih težav in alergij, saj v prehrani delujejo kot antialergeni. Enkrat (mono) nenasičene maščobne kisline pomagajo tudi pri zniževanju krvnega tlaka, uživanj oliv pa vpliva tudi na dihalni, živčni, imunski ter prebavni sistem.

Katere vrste oliv izbrati?

In če ne veš, katero vrsto oliv bi izbrala, je najbolje, da z njimi nekoliko eksperimentiraš, saj imajo prav vse veliko koristi za tvoje zdravje, vsaki pripravljeni jedi pa bodo olive podarile poseben okus. Sicer pa je pri nakupu vedno najbolje da izbereš tiste, ki so bile obrane tradicionalno.

PEST OREHOV NA DAN, ODŽENE RAKA STRAN

06.09.2011

Pest orehov na dan zmanjšuje tveganje za nastanek raka na prsih za kar 50 odstotkov, poleg tega pa prispeva tudi k upočasnjevanju rasti in širjenja tega rakavega obolenja, trdijo strokovnjaki.

Orehi naj bi ščitili pred rakom in pri obolelih upočasnjevali njegovo rast.

Do tega zaključka so prišli raziskovalci po dolgotrajni študiji, v kateri so proučevali učinek dnevnega uživanja orehov pri miših. Tem so v hrano mešali orehe od malega pa vse do odrasle dobe. Rezultati so bili osupljivi: ne le, da so miške, ki so zobale orehe, za polovico redkeje zbolevale za rakom, temveč so bili tudi pri tistih, ki so raka vendarle dobile, tumorji manjši in manj številni.

Orehi so pri miših spremenili genetske predispozicije

”Zmanjšanje pojavnosti raka v tej mišji populaciji je še posebej zanimivo, saj smo jo pred tem gensko programirali, da bi imela čim večje tveganje za razvoj rakastih obolenj,” je pojasnila vodja raziskave, dr. Elaine Hardman. ”Tako nam je uspelo zmanjšati tveganje za nastanek raka kljub prej obstoječim genskim mutacijam.” Znanstveniki tako sklepajo, da je redno uživanje orehov del zdrave prehrane in lahko zmanjšuje tveganje za rakava obolenja.

Raziskava, ki so jo izvedli na univerzi Marshall v Zahodni Virginiji, je temeljila na genetski analizi. Tako so ugotovili, da je prehrana z orehi spremenila aktivnost večih genov, ki vplivajo na razvoj raka dojk tako pri miših, kot pri ljudeh. Učinkovine v orehih naj bi tako zmanjšale tveganje za razvoj raka ter upočasnile njegovo rast.

Hrana je naše glavno zdravilo

Po mnenju raziskovalcev ta odkritja znova dokazujejo, kako pomembna je prehrana za naše zdravje. Zelo pomembno je namreč, kaj vnašamo v telo, saj to vpliva na telesne funkcije ter naš odziv na bolezni. ”Hrana je naše glavno zdravilo,” dodaja vodja raziskave. Glavni napotki so, po njenem mnenju: pazi na prehrano, spravi se s kavča in ugasni televizijo.

Raka dojke sicer preprečujejo tudi sojini in polnozrnati izdelki, rdeče grozdje, česen, paradižnik, zeleni čaj in zadostna količina vitamina D.

Več o podobnih temah preberite na www.intimatemedicine.si.

ALI POZNAMO RAZLIKO MED RJAVIM IN ”RJAVIM”SLADKORJEM

07.09.2011

Ljudje smo si svoje življenje vedno radi posladkali, zato pa je danes na naših policah tudi toliko vrst sladkorja. Po navadi razlikujemo med škodljivim belim sladkorjem in manj škodljivim rjavim sladkorjem, toda ta razlika pravzaprav ni povsem natančna. Ločiti morate tudi med obarvanim belim sladkorjem in resnično rjavim.

Rjavi sladkor, ki povsem spominja na belega, je samo obarvan in še vedno nezdrav izdelek.

Čedalje bolj znano je, da je rafinirana hrana nezdrava, zato se kupci vse pogosteje odločajo za tako imenovane rjave in polnozrnate izdelke. Pa je rjavi sladkor res tako dobrodejen kot denimo rjavi riž? Primerjava pravzaprav ni povsem primerna. Medtem ko je rjavi riž vedno neobdelano živilo, ki mu niso bili odvzeti vitamini in minerali, je rjavi sladkor namreč lahko samo obarvan poprej rafiniran izdelek. Naučiti se morate torej prepoznati pravi rjavi sladkor.

Kaj pa je sploh pravi rjavi sladkor? Če je sladkor pred vami na videz povsem podoben belemu, le drugačne barve, gre zagotovo za obarvano različico. Ker je zdravo življenje čedalje bolj priljubljeno, beli sladkor pa posledično vse bolj zloglasen, so se proizvajalci namreč že dolgo tega odločili, da obdelanemu sladkorju, ki ima bolj nežen okus in bolj obvladljivo kristalno obliko, dodajo majhen odstotek melase, ki daje rjavo barvo, in so mu jo poprej v procesu rafiniranja odvzeli.

Beli sladkor je bolj priljubljen zaradi nežnejšega okusa in bolj obvladljive kristalne strukture.

Ključna je melasa

Cenejši rjavi sladkor ima dodanih od tri do deset odstotkov poprej odvzete melase, zaradi česar je sicer nekoliko bolj zdrav od belega, vendar ne občutno bolj zdrav. Prav melasa je namreč del sladkornega trsa, ki je bogat z magnezijem, železom, bakrom, manganom in vitamini skupine B. Te sestavine pa telo potrebuje, da lahko sladkor sploh uspešno prebavi, zaradi česar pri uživanju belega sladkorja porablja zaloge, ki smo jih poprej vnesli z drugo hrano. Ker pa ima melasa zelo močan (pozitivno bi lahko rekli aromatičen) okus, so jo proizvajalci pričeli iz sladkorja odstranjevati.

Pravi rjavi sladkor je torej sladkor, ki je minimalno obdelan oziroma je proizvod prve kristalizacije soka, ki je iztisnjen iz sladkornega trsa. Prodaja se pod imenom rjavi trsni sladkor, surov trsni sladkor, neobdelan trsni sladkor ali nerafiniran trsni sladkor. Je veliko temnejši, nekoliko vlažnejši, zaradi česar se prej sprime, in brez značilne kristalne sladkorne strukture, ki nastane med daljšo obdelavo. Po navadi ima napisano tudi državo izvora, saj ima rjavi sladkor iz različnih delov sveta nekoliko drugačen okus različnih lokalnih vrst sladkornega trsa.

Med belim in obarvanim rjavim sladkorjem torej ni prave razlike (razen v okusu), zato pa je ne povsem obdelan rjavi trsni sladkor veliko bolj zdrav, čeprav tudi z njim ni ravno priporočljivo pretiravati.

Namesto da bi se sladkali, pa se lahko morda zamotite s pregledovanjem naše Facebook strani.

PRAVI PELIN

Za kuhinjo in do­ma­čo le­kar­no

Če­prav je pe­lin znan pred­vsem kot za­čim­ba in kot zdra­vil­na rast­li­na, ki so jo upo­rab­lja­li že Per­zij­ci, Egip­ča­ni, Grki in Rim­lja­ni, je za­ra­di de­ko­ra­tiv­nih li­stov pri­me­ren tudi kot okra­sna rast­li­na za vr­to­ve ali lon荭ke. Ve­li­ke, sre­br­ne rast­li­ne pe­li­na so pri­mer­ne kot ozad­je za nižÂ­je cve­to­če rast­li­ne. Cvet­li­čar­ji pa ga upo­rab­lja­jo tudi v šop­kih in aranžÂ­ma­jih.

14-01Pra­vi pe­lin (Ar­te­mi­sia ab­sint­hium) je zel­na­ta traj­ni­ca, vi­so­ka 60 do 100 cm. Ima po­končÂ­na, raz­vejena steb­la, ta so, tako kot li­sti, pre­kri­ta s sre­br­no si­vi­mi go­sti­mi dla­či­ca­mi, ki da­je­jo rast­li­ni sre­br­no siv vi­dez. Li­sti so troj­no per­na­ti, spo­daj ve­li­ki, pro­ti vrhu če­da­lje bolj celi. Po­sa­mez­ni li­sti­či so su­li­ča­sti. Å te­vil­ni pol­kro­gla­sti, po­ve­še­ni, svet­lo ru­me­ni košÂ­ki so zbra­ni na vrhu cvet­ne­ga steb­la v raz­ra­slih la­tih. Cve­ti od ju­ni­ja do sep­tem­bra. Plo­do­vi so zelo majh­ni. Vsa rast­li­na je močÂ­no aro­ma­tičÂ­na in gren­ke­ga oku­sa. Pra­vi pe­lin je zelo po­do­ben na­vad­ne­mu pe­li­nu, le da je ne­ko­li­ko manj­ši od na­vad­ne­ga in ima svil­na­to dla­ka­va, siv­ka­sta steb­la in li­ste ter ru­me­ne cve­to­ve, na­vad­ni pe­lin pa je rdečÂ­ka­sto na­dah­njen in ima po na­va­di tudi rdečÂ­ka­ste cve­to­ve. Za­me­nja­va med tema dve­ma rast­li­na­ma ni ne­var­na, saj obe rast­li­ni učin­ku­je­ta po­dob­no.

Kje ra­ste in kako ga go­ji­mo

Pe­lin ra­ste po vsej Evro­pi, Azi­ji in Se­ver­ni Ame­ri­ki. Pri nas je vča­sih ra­sel na vsa­kem vrtu. Do­bro us­pe­va na pešÂ­če­no-ilov­na­tih tleh z do­volj kal­ci­ja in na sončÂ­nih ra­stišÂ­čih. Pro­sto ra­sto­če­ga v na­ra­vi naj­de­mo na skal­na­tih ra­stišÂ­čih, na bre­go­vih rek, v vi­no­gra­dih, ob po­teh in plo­to­vih. Naj­bo­lje us­pe­va na su­hih tleh. Raz­mno­žu­je­mo ga s se­me­nom ali z de­lje­njem ko­re­nin. Se­je­mo ga zgo­daj spom­la­di ne­po­sred­no na vrt ali vzgo­ji­mo sa­di­ke v rast­li­nja­ku. Maja pre­sa­di­mo sa­di­ke na pro­sto. Raz­da­lja med rast­li­na­mi v gre­di­ci naj bo 50 cm x 45 cm. Li­ste pe­li­na spro­ti tr­ga­mo in upo­rab­lja­mo ali po­re­že­mo ce­lot­ne rast­li­ne okoli 10 cm nad tle­mi. Ze­lišÂ­če na­bi­ra­mo tik pred cve­te­njem. Po­su­ši­mo ga na pri­mer­nem pro­sto­ru v na­ra­vi ali v su­šil­ni­ci pri 40 sto­pi­njah Cel­zi­ja.

Upo­ra­ba v ku­li­na­ri­ki in zdra­vil­nost

V ku­li­na­ri­ki upo­rab­lja­mo mla­da steb­la, li­ste in cvet­ne pop­ke, sve­že ali po­su­še­ne. Pe­lin je pri­me­ren kot za­čim­ba za so­la­te in ribe, ne­ka­te­ri ga do­da­ja­jo mast­ne­mu mesu in eno­lončÂ­ni­cam. Upo­rab­lja­mo ga v majh­nih ko­li­či­nah, saj spa­da med najbolj grenka ze­lišÂ­ča. Do­da­ja­mo ga tudi vinu in žga­nju (pe­lin­ko­vec) in je se­stav­ni del li­ker­jev. V zdra­vils­tvu upo­rab­lja­mo pe­lin za zbu­ja­nje teka, pro­ti na­pe­nja­nju, pos­pe­šu­je de­lo­va­nje že­lod­ca, pre­ga­nja čre­ve­sne za­je­dav­ce in je ra­hel an­ti­sep­tik. Ure­ja iz­lo­ča­nje žol­ča, laj­ša ne­ka­te­re je­tr­ne bo­lez­ni in od­va­ja vodo iz te­le­sa. V ljud­skem zdra­vils­tvu so ga upo­rab­lja­li pri žen­skih bo­lez­nih in za spro­ža­nje men­strua­ci­je. Pe­lin od­stra­nju­je ne­pri­jeten za­dah v us­tih in po­ma­ga pri huj­ša­nju. Dol­go­traj­no upo­ra­bo pe­li­na ods­ve­tu­je­jo, ker vse­bu­je živčÂ­ni strup tu­jon. Ni pri­me­ren za no­sečÂ­ni­ce.

Učin­ko­vit v bio­tičÂ­nem vrtu

Pra­vi pe­lin je di­šav­no ze­lišÂ­če za mast­ne me­sne jedi, za svinj­sko mast in za eno­lončÂ­ni­ce. Upo­rab­lja­mo sve­že ali po­su­še­ne li­ste. Pe­lina pa ne upo­rab­lja­mo le v ku­li­na­ri­ki in kot zdra­vil­no rast­li­no, tem­več tudi za bio­tičÂ­no za­ti­ra­nje ško­dljiv­cev. Iz 400 g sve­že­ga ze­le­nja ali 30 g su­hih rast­lin­skih de­lov in 10 l vode pri­pra­vi­mo broz­go ali pre­vrel­ko. Spom­la­di škro­pi­mo ne­ra­zred­če­no pre­vrel­ko pro­ti go­se­ni­cam, list­nim ušem in ro­bi­do­vim pr­ši­cam. Pro­ti mrav­ljam in ri­be­zo­vi rji za­li­va­mo rast­li­ne pri tleh. Po­le­ti de­lu­je pe­li­nov čaj pro­ti list­nim ušem, mrav­ljam, ja­bolčÂ­ne­mu in gra­ho­ve­mu za­vi­ja­ču. Čaj pri­pra­vi­mo tako, da dve žli­ci pe­li­na sve­že­ga ali su­he­ga pe­li­na pre­li­je­mo z litrom kro­pa in pu­sti­mo, da se oh­la­di. Je­se­ni pa škro­pi­mo ro­bid­ni­ce z dva­krat raz­red­če­no broz­go pro­ti pr­ši­cam. Če po­sa­di­mo pe­lin v bli­žino ri­be­za, bo ob­va­ro­val ri­bez pred ri­be­zo­vo rjo. Os­tan­kov pe­li­na ne mecite na kom­post­ni kup.

Iz pelina izdelujemo tudi eko škropiva za naše vrtnine, da se jih škodljivci izogibajo.

KAKO DO PLOSKEGA TREBUHA (hrvaško)

Do ravnog stomaka svakako se ne dolazi lako. Značajno je što redovnije vježbati, što više se kretati, uopšte biti što više fizički aktivan.

Meč‘utim, isto je toliko značajno i kako se hranite.

Pojedine namirnice su izuzetno djelotvorne za metabolizam i probavu, te topljenje masnih naslaga.

Takva hrana bi što češč‡e trebalo da bude sastavni dio vašeg svakodnevnog jelovnika.

Uz poznate izvore proteina, poput posnog sira, bijelog mesa, tunjevine i tome sl., predlažemo i nekoliko podjednako bitnih namirnica kada je riječ o ravnom stomaku.

Zeleni čaj

Karakteriše ga pozitivno dejstvo na organizam i to višestruko.

Bogat je oksidantima koji povezuju slobodne radikale, regulišu masnoč‡u u tijelu i imaju smirujuč‡e dejstvo.

Kefir

Ovaj fermentirani mliječni proizvod inače je poznat kao svojevrsni eliksir mladosti.

Pored toga što sadrži mnogo proteina, kefir je bogat mnogim probioticima koji izuzetno povoljno utiču na probavu i obogač‡uju crijevnu mikrofloru.

Engleski naučnici su dokazali da upravo probiotici uništavaju masne č‡elije.

Integralna tjestenina

Integralna tjestenina se proizvodi od cijelih žitarica i karakteriše je nizak glikemijski indeks.

To u stvari znači da posle konzumacije, ne poeč‡ava naglo nivo šeč‡era u krvi, nego se energija iz integralne hrane otpušta postepeno i maksimalno.

S druge strane, “obična” tjestenina (od prerač‘enih žitarica) naglo podižu nivo glukoze u krvi. Kako se ne uspijeva potrošiti u kratkom roku, ona se taloži u organizmu u obliku masti.

Jaja

Ta namirnica predstavlja savršen spoj proteina i ugljenih hidrata.

Bjelance se sastoji od čistih proteina a oni izgrač‘uju mišič‡e, dok se žumance sastoji od ugljenih hidrata koji obezbječ‘uju energiju.

To je ujedno jedan od razloga što je jaje jedan od najpopularnijih jutarnjih obroka.

Naučna istraživanja su pokazala kako ljudi koji konzumiraju namirnice bogate proteinima na duge staze održavaju idealnu tjelesnu težinu: svakodnevnom konzumacijom takve hrane, za godinu možete da smršate više od 3 kg bez posebnih dodatnih napora.

Grejpfrut

Kiselina koju sadrži pomaže probavu i daje osječ‡aj sitosti, dok visok nivo vitamina C direktno utiče na smanjenje holesterola u krvi i smanjuje rizik od srčanog udara.

Poput ostalog voč‡a i povrč‡a, grejpfrut ima nisku energetsku vrijednost, što znači da podstiče organizam da troši svoje zalihe energije (masti).

IZBOLJÅ AJMO SPOMIN V ENEM MESECU

Z možgani je podobno kot z mišicami, ki ob redni vadbi ohranjajo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo sposobnosti. Redno izvajanje vaj bo spomin okrepilo, izboljšanje pa bo opazno že po enem mesecu rednega izvajanja. Ameriški program 2011 Longevity Program predlaga vsakodnevno izvajanje vaj, da bi se izognili demenci in še nekaterim drugim boleznim, ki so povezane s staranjem.

Znanstveniki so dokazali, da imajo možgani čudežne sposobnosti regeneracije in da se znajo hitro prilagoditi. S pravimi vajami se poveča kognitivna kapaciteta možganov, zato se boste lažje učili in si tudi zapomnili več.

Nekaj preprostih vaj:

* Če ste desničar, večkrat na dan opravite kakšno nalogo z levo roko in obratno, če ste levičar. Z drugo roko pojejte kosilo, počešite se …
* Povejte besedo in naštejte besede, ki so z njo povezane. Primer: hladilnik. Možni odgovori: police, hrana, led …
* Povejte besedo in prepoznajte njeno nasprotje. Primer: črno. Nasprotje: belo.
* Dopolnite ljudske modrosti in pregovore ter razložite, kaj pomenijo. Primer: kdor visoko leta …
* Rešujte križanke in druge miselne igre.
* Napišite si spisek za v trgovino in se ga naučite na pamet, v trgovino pa se odpravite brez listka.

ALERGIJE NA HRANO

Dandanes je vedno več ljudi preobčutljivih in alergičnih na različne snovi. Vedno več je otrok, pri katerih se pojavljajo hujše alergijske bolezni. Å tevilo obolelih za astmo, senenim nahodom in sinusitisom se iz leta v leto zvišuje. Vzrok za takšne skrb vzbujajoče podatke je nedvomno vedno bolj zastrupljeno okolje, v katerem živimo. Pri marsikomu pa so alergije neposredno povezane z uživanjem točno določene hrane (mlečni izdelki, oreški, jajca, pšenica, mehkužci, soja, citrusi ipd.). Problem pa predstavljajo tudi razni dodatki v hrani (barvila in konzervansi), s katerimi se poskuša doseči lepši izgled in daljšo obstojnost živil.

Preobčutljivost na hrano

Nerazložljivo kihanje je eden od znakov alergijske reakcije.

Kako prepoznamo alergijo na hrano?

Alergija ali preobčutljivost na hrano se pojavita takrat, ko se naš imunski sistem s tvorbo protiteles (IgE) pretirano odzove na običajno neškodljivo substanco v hrani. Navzven se izražata z alergijskimi znaki oz. simptomi (npr. prebavne motnje, kožne spremembe in simptomi dihalnih poti). Prebavne motnje navadno spremljajo krči v trebuhu, bruhanje ali driska; na koži se lahko pojavi srbečica, otekanje, rdečica ali koprivnica; pojavlja pa se tudi oteženo dihanje, kihanje ali zamašen nos. Znaki se lahko pojavijo takoj po zaužitju, po nekaj urah ali celo po nekaj dneh. V splošnem alergije na hrano delimo v dve vrsti: anafilaktično oz. takojšnjo ter prikrito. Anafilaktična izzove takojšnje, pogosto tudi zelo resne reakcije in se navadno pojavi po zaužitju lešnikov, mehkužcev, jajc ipd. Prikrito alergijo pa je težje prepoznati, saj so telesne reakcije blažje in jih pogosto ne moremo povezati z določeno hrano.

Mlečni izdelki

Mlečni izdelki so med najpogostejšimi povzročitelji alergij na hrano, vendar je na voljo veliko nadomestkov.

Katera hrana najpogosteje povzroča alergijo?

Kravje mleko (mlečni izdelki) vsebuje več zelo alergogenih beljakovin, ki so odporne proti višjim temperaturam, zato jih s segrevanjem ne uničimo. Simptomi (v veliki večini kožne spremembe) se večinoma pojavijo že v prvih šestih mesecih otrokovega življenja ter izginejo med drugim in četrtim letom starosti. Skupaj z alergijo na kravje mleko se lahko pojavlja alergija na jajčni beljak. Slednja se pri otrocih ali odraslih lahko pojavlja tudi samostojno.

Tudi določeno sadje (grozdne jagode, jabolka, hruške, kivi, banane, citrusi …), zelenjava (paradižnik, paprika, stročnice, soja, korenje …), oreščki in semena (lešniki, arašidi, mandlji, orehi, mak in sezam) lahko vsebujejo alergogene snovi.

Oreščki

Oreščki lahko povzročijo burno reakcijo!

Ker alergeni v sadju in zelenjavi niso odporni na visoke temperature, jih s kuhanjem lahko uničimo. Zato je priporočljivo, da jemo kuhano sadje in zelenjavo. Alergija na sadje in zelenjavo je velikokrat povezana z alergijo na pelode. Slednje pomeni, da so ljudje, ki so alergični na pelod breze, alergični tudi na jabolka.

Alergije na hrano ljudi praviloma ne spremljajo celo življenje. Pojavijo se lahko že zelo zgodaj v otroštvu in izginejo med drugim in četrtim letom starosti. Določene alergije pa človeka spremljajo celo življenje. V splošnem velja, da alergije na ribe in arašide praviloma trajajo dlje kot alergije na kravje mleko in jajce.

Kaj je psevdoalergija?

V primeru, ko se naš imunski sistem ne odzove s tvorbo protiteles, pa govorimo o psevdoalergiji. Kaže se z enakimi simptomi kot prava alergija, povzroča pa jo hrana, ki vsebuje veliko histamina. Večje količine histamina se nahajajo v svežih jagodah, črnem vinu, nekaterih sirih, prekajenem mesu in tudi konzerviranem sadju ter tuninem mesu. Psevdoalergije namreč sprožajo konzervansi in barvila, ki jih hrani dodajamo za lepši videz, boljši okus in večjo obstojnost. V primeru, da imamo znake oz. simptome alergij, pa nismo alergični na določeno hrano, moramo biti pozorni na:
– sulfite v krompirjevih izdelkih in suhem sadju
– nitrite v siru, klobasah in prekajenem mesu
– benzoate v ribjih konzervah, sladkarijah, omakah in jogurtu
– tartarazin v alkoholnih pijačah ter
– eritrozin v sladoledu in konzerviranem sadju.

Testi za alergije

Lahko opravite natančne teste, ki vam bodo pomagali odpraviti težave.

Kakor koli že, ni dovolj samo preventiven obisk zdravnika, saj se lahko reakcija na določeno hrano pojavi, kljub temu da so bili testi preobčutljivosti na hrano negativni. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se preobčutljivost na hrano pojavlja v družinah. Slednje pomeni, da je lahko na ista živila alergičnih več družinskih članov. Da se izognemo neprijetnim simptomom, je treba živila, za katera sumimo, da smo nanje alergični, nemudoma odstraniti iz jedilnika. Pri tem nam gotovo lahko pomaga enomesečni razstrupljevalni program, pri katerem za en mesec iz jedilnika izključimo popolnoma vsa živila, ki najpogosteje povzročajo težave (pšenica, mlečni izdelki, sladkor, kava, čaj, alkohol in dodatki v predelani hrani). Če bomo po končanem programu vsak dan zaužili po eno novo vrsto potencialno problematične hrane, bomo kmalu ugotovili, po katerih živilih se nam vračajo stari simptomi oziroma nas mučijo razne nevšečnosti (glavobol, napenjanje, srbečica …). Pomembno je, da odkrijemo, na kaj smo alergični, saj bomo tako marsikatero alergijsko bolezen ublažili ali celo odpravili.

KAKO ENKRAT ZA VSELEJ SHUJÅ ATI?

Eva Doljak

Čeprav smo že krepko zakorakali v poletje, se številni še vedno trudijo izgubiti tistih nekaj odvečnih kilogramov, a jim nikakor ne uspe. Tukaj je nekaj nasvetov, kako enkrat za vselej shujšati in vitko postavo tudi obdržati.

Debelost

Nikakor ne morete shujšati? Potem dobro premislite o svojih prehranjevalnih navadah.

Dvakrat premislite, kaj boste pojedli

Morda se vam na prvi pogled zdi, da zelenjavna pica s polnozrnatim testom pač ne more biti tako škodljiva za vašo postavo in da vam tudi slastni rogljički ne morejo škoditi, če jih namesto za večerjo jeste za zajtrk. A resnica je žal drugačna. Na pici na primer še zdaleč nista problematična testo iz polnozrnate moke in zelenjava, temveč sir, ki vsebuje precej maščob, in tistih nekaj rezin salame, ki ste si jih zamislili kot dodatek na zelenjavni pici, ker se jim pač niste mogli odpovedati. Rogljički pa tudi sami po sebi niso problematični, če imate neko mero in si jih na primer privoščite le dvakrat ali trikrat tedensko. Če pa jih jeste za zajtrk ali malico prav vsak dan, pa se ne čudite, da nikakor ne uspete shujšati.

Solata

Jejte večkrat na dan, a po malo, in dobro premislite, kaj boste dali predse na krožnik.

Pri izgubi odvečnih kilogramov je namreč pomembno, da temeljito premislite, kaj boste pojedli. Bel kruh, testenine, sladoledi, tortice, hamburgerji, pečenke in druga kalorična živila, ki vsebujejo bodisi veliko sladkorjev ali škroba bodisi precej slabih maščob, so namreč glavni krivci, da nikakor ne morete shujšati. Veliko bolje bo, če boste posegli po kompleksnih oziroma sestavljenih ogljikovih hidratih, kot so polnozrnate testenine in črn kruh, sladicah z nekoliko manj sladkorja, kot je na primer skutna krema s sadjem, ter ribah in perutnini, ki vsebujejo veliko beljakovin in dobrih maščob. Te bo namreč vaše telo porabimo za izgradnjo mišic in jih ne bo začelo kopičiti v obliki odvečnih oblog okrog trebuha in zadnjice.

Tudi pri izboru pijače bodite previdni

Takšni in drugačni še dodatno sladkani sokovi, gazirane pijače in alkohol vsebujejo precej kalorij in lahko otežijo hujšanje. Če torej želite shujšati, raje kot takšne redilne napitke pijte navadno ali mineralno vodo ter nesladkan (ohlajen) čaj, ki si ga lahko po lastnem okusu skuhate kar sami doma. S tem se boste tudi bolj odžejali kot s kakšnimi sladkimi in kaloričnimi napitki, pa še vnos kalorij bo manjši.

Jejte večkrat, a po malo

Zgrešeno je razmišljanje, da je treba preskočiti večerjo, da bi shujšali. Mnogim se namreč potem dogaja, da zato, ker preskočijo večerjo, za kosilo ali popoldansko malico pojedo kar dvakrat ali trikrat več, kot bi sicer. Tako vaš organizem doživlja šoke – najprej mu zagotovite pravo količinsko in kalorično bombo, potem pa ga naslednje ure oziroma celo do naslednjega jutra stradate. Tako je najbolj zdravo in pravzaprav tudi pri hujšanju dobrodošlo, da jeste vsaj pet obrokov dnevno, ki pa so količinsko zmerni ali malo manjši, hkrati pa tudi uravnoteženi in verjetno tudi nekoliko manj redilni, saj boste dobro premislili, kaj boste dali na krožnik. Res pa je, da morate, če želite shujšati, za večerjo jesti nekaj čim manj redilnega, na primer na žaru peče piščančji ali puranji zrezek z zelenjavno prilogo ali kakšno slastno solato, medtem ko se na primer krompirju in testeninam v večernih urah izogibajte. Prednost takšnega prehranjevanja je tudi v tem, da boste lahko tako jedli do konca življenja in na ta način vzdrževali vitko postavo, medtem ko se mnogim po koncu kakšne ekstremne diete zgodi, da potem, ko začnejo spet jesti normalno, hitro dobijo nazaj vse med dieto izgubljene kilograme.
lubenica
Jejste sadje, ki ne vsebuje veliko sladkorja in ima malo kalorij.

Ne pretiravajte s sadjem

Vsekakor je treba jesti dovolj sadja, saj je bogat vir vitaminov in mineralov, a če želite izgubiti odvečne kilograme, je koristno razmisliti o vrsti sadja, ki ga boste jedli, ter vendarle nekoliko omejiti njegovo količino ter vitamine iz njega nadoknaditi z več zelenjave. Medtem ko eno namreč vsebuje precej sladkorjev in kalorij, je drugo precej manj sladko in tudi manj kalorično. Tako se na primer na seznam sadja, ki je dobrodošlo pri hujšanju, uvršča lubenico. Ta namreč vsebuje več kot 90 odstotkov vode in zelo malo sladkorja – le približno šest odstotkov, medtem ko ima rezina lubenice približno 15 kalorij. Zadnje raziskave pa kažejo tudi, da lahko pri hujšanju pomagajo tudi borovnice, saj naj bi spodbujale izgorevanje maščob in s tem njihovo raven v telesu. Čudežna sestavina v njih so polifenoli, ki imajo sicer še eno veliko pomembnejšo nalogo, kot je razbijanje maščobnih celic v telesu. So namreč zelo močni antioksidanti, ki nase vežejo škodljive proste radikale v našem telesu ter s tem zmanjšujejo tveganje za razvoj nekaterih bolezni, celo nekaterih rakavih obolenj.

Kozarec vode

Namesto sladkih in kaloričnih pijač pijte navadno ali mineralno vodo.

Gibajte se

Ob ustrezni prehrani je seveda treba poskrbeti za dovolj gibanja, predvsem za redno kardiovaskularno vadbo, s katero se porablja precej kalorij in s katero izgoreva precej maščob v telesu. Prav poletje je idealen čas, da najdete neko intenzivno, a hkrati tudi zabavno vadbo, s katero boste lažje shujšali. Lotite se na primer teka ali kolesarjenja, lahko obujete rolarje ali hodite plavat v bližnji bazen, jezero, morje. Prijatelje lahko spodbudite, da se pomerite v nogometu, košarki, odbojki, tenisu … Skratka, možnosti je veliko in gotovo boste našli neko obliko rekreacije, ki vam bo pri srcu. Nikar pa potem redne športne aktivnosti ne zanemarite pozimi. Če vam ne diši najbolj, da bi v mrzlih jesenskih in zimskih jutrih ali večerih tekli ali kolesarili, najdite kakšen dvoranski šport, ki vam bo v veselje. Vsi tisti, ki si želite še dodatno učvrstiti telo in oblikovati mišice, pa začnite delati še vaje za moč, ki jih lahko izvajate s težo lastnega telesa ali s kakšnimi telovadnimi pripomočki, na primer utežmi, elastičnimi trakovi, žogo …

Kako pa se je po vašem mnenju najbolje lotiti hujšanja? Svoje mnenje lahko izrazite tako, da se nam pridružite na naši Facebook strani, in sicer s klikom na

SLIVE

Sliva izvira iz območja Azije med Črnim morjem in Armenijo. V Evropo je prišla preko Grčije.

Zdravilni deli: listi od maja do avgusta, plodovi od zrelosti, smola debla od maja do junija.

Sestava:energijska vrednost je 238kJ(57kcal) na 100g.

Plod vsebuje 80% vode, 3-10% sladkorja(v posušenih do 42%), jabolčna in grozdna kislina, beljakovine, maščobe, mineralne snovi(železo, kalcij,magnezij, fosfor, kalij, natrij, mangan), vitamine (provitamine A,B,C in PP). V koščicah oziroma semenu je glikozid cianovodikove kisline.

Delovanje

Sliva sodi med najstarejša ljudska zdravila za iztrebljanje – praznjenje črevesja. Uporablja se kot naravno odvajalo, ker ne povzroča privajenosti. Ker vsebuje pektin, ki v črevesu nabrekne, slive naredijo blato mehko in voluminozno, kar je pomembno pri zdravljenju hemoroidov in črevesnih obolenj.

Če surove slive zauživamo v večjih količinah, lahko povzročijo v črevesju krče,pline ter močno drisko. Temu se lahko izognemo z zmanjšanjem uživanja svežih sliv ali s kompotom iz suhih sliv. Pri jetrnih obolenjih so slive živilo, ki jim pomaga pri odstranjevanju strupov, ki jih jetra zaradi bolezenskega stranja niso sposobna sama odstraniti. Razstrupljanje jeter, krvi in organizma se izvaja s slivovimi kurami – suhe slive,kompot,posebna receptura. Ker vsebujejo kalij delujejo diuretično, pospešujejo izločanje seča, kar je pomembno pri zdravljenju revmatizma in arterioskleroze. Čaj iz slivovih listov deluje analgetično pri bolečinah v grlu pri vnetjih mandljev zato z njimi izpiramo grlo. Iz sliv se pripravljajo marmelade, ki so predvsem koristne za otroke in starejše ljudi. Žganje iz sliv ima v razumnih količinah tudi zdravilne lastnosti, saj zbuja tek, deluje na prebavo hrane in prebaven trakt.

V ljudski medicini se uporablja tudi smola, ki se pridobiva iz slivovega debla. Če se raztopi v vinu pomaga odstranjevati sečne kamne.

Sliva je hrana, ki se uporablja v raznih dietah zlasti pri obolenju ledvic, jeter, pri protinu in revmatizmu.

Priprava za razstrupljanje jeter in krvi

Potrebujemo od 8 do 22 sliv, ki jih operemo, zarežemo na eni strani ter vzamemo iz njih koščice. V vodo namočene jih pustimo stati čez noč. Zjutraj odlijemo vodo ter natočimo sveže toliko, da prekrije slive. Kuhamo jih 2-3 ure, tako da vsako uro odlijemo vodo in natočim novo,toplo vodo.

Tako pripravljene slive, ki so brez sladkorja in kisline, jemo tople na tešče z malo vode; zaužijemo celo količino.

Vir:Zdravilnost zelenjave, sadja in začimb, Avtor:Ivan Lesinger,prevod:Tomaž Petauer, Modrijan založba,d.o.o.