Category: Brez kategorije

13.3. 2022 – COVID19 PRVIČ (KOLIKOKRAT ŠE?)

VČERAJ ME JE DOLETELO,
TISTO, KAR ME NE BI SMELO;
COVID MI TELO RAZŽIRA,
IN VELIKA JE OVIRA.

MORALA BI V ‘BAZO’ ITI,
SE Z BALINARJI DOBITI,
PA SEDAJ TO NI MOGOČE,
IN ZATO SRCE SE JOČE.

DANES Z MANO NIČ NI BOLJE,
SEM ZATO BOLJ SLABE VOLJE,
STRAH UPRAVLJA MISLI MOJE,
GLAVA DELA VSE PO SVOJE.

KAJ MI COVID BO NAPRAVIL?
ALI RES ME BO ZADAVIL?
KAŠLJAM PRAV ZARES MOČNO;
TE DNI MI GRE RES SLABO.

TRETJI DAN ŽE COVID TRAJA,
NI NIKJER NE KONCA, KRAJA,
TA BOLEZEN RES SE VLEČE;
POTREBUJEM MNOGO SREČE.

DANES JE ŽE 14 DNI,
KAR SE COVID ME DRŽI,
KAŠLJAM, KIHAM, SMRKAM ŠE,
‘Z KREMPLJEV ŠE SPUSTI ME NE.

TRETJI TEDEN JE MINIL,
KAR ME COVID JE DOBIL;
SHUJŠALA SEM KILI DVE,
TEŽA PA NAZAJ NE GRE.

JEM KAR DOBRO, PIJEM TUD’;
KDAJ POZNAL SE BO VES TRUD?
MORAM SE NAZAJ ZREDIT’,
KER PREŠIBKA NOČEM BIT’.

TREBA SE UPRETI JE,
IN PREMAGAT’ VIRUSE,
LE, ČE SI DOVOLJ MOČAN,
VIRUSE ODŽENEŠ STRAN.

ENKRAT JE BILO DOVOLJ;
ZDAJ BOM PA PREVIDNA BOLJ,
DA ME COVID NE DOBI,
IN V ”POSTLO” POLOŽI.       
    (638.)   

NA HRUŠICI, SOBOTA,
OD 13.3-2.4.2022,
2.4. OB 9H10, SNEŽI  

ZBOLELA PO DVEH LETIH

ME CORONA JE ZADELA,
KAKOR STRELA Z JASNEGA,
TOČNO, KJER ME NE BI SMELA,
SAJ SEM BREZ SKRBI BILA.

SMO OBLETNICO SLAVILI,
SESTRA PRAZNOVALA JE,
DOBRO SO NAS POGOSTILI,
JAZ DOBIM SLADICI DVE.

PRVA, SLAVNIČINA TORTA,
DRUGA OD SORODNIKA,
PRVO SEM TAKOJ POJEDLA,
DRUGO ŽVEČIM ŠE DOMA.

JA, CORONA SE JI REČE,
SAJ IME LEPO ZVENI,
A, ČE TUKAJ NIMAŠ SREČE,
POTLEJ NI TI POMOČI.

LETI DVE SEM VRGLA V KANTO,
JA, V KANTO ZA SMETI,
SAJ ŽIVELA SEM PORAZNO,
STRAN OD SKORAJ VSEH LJUDI.

KAJ SEDAJ MI JE STORITI,
DA POPRAVIM TOLE STVAR,
MORAM SE V ROKE VZETI,
NE OBUPATI NIKDAR.

ZDRAVJE MOJE JE BOGASTVO,
KI GA NEKAJ ŠE IMAM,
DELAM, DA BO ZOPET ZRASLO,
GA CORONI VEČ NE DAM.

NA HRUŠICI,                                              (637.)
PONEDELJEK, 21.3.2022
OD 16H05-16H40

DOLGČAS NA NEBU

RES SE TRUDIŠ BITI LEPA,
ZARJA MOJA, ZARJA SVETA;
A ŽE TRI DNI SI ENAKA,
TO PA TVOJA JE NAPAKA.

MENE RES NEBO ZANIMA,
NAJ POLETJE BO AL’ ZIMA;
A JE VREME DOLGOČASNO,
ČE NA NEBU VSE JE JASNO.

EN OBLAČEK NA VIŠINI,
DOLGOČASJE TO RAZBLINI,
A OBLAČKA TEGA NI,
DOLGOČASJE MI SLEDI.

DRUGO DELO MENE ČAKA,
IN NE ISKANJE OBLAKA,
ŠE PREHITRO BO PRIŠEL,
SONČNO VREME MENI VZEL.

SEM ZATOREJ KAR VESELA,
SE Z LAHKOTO LOTIM DELA,
ŠIVAM, PEREM, CUNJE OBEŠAM,
PA PREDPRAŽNIKE OTREŠAM.

ROŽE MOJE OBREZUJEM,
JIH ZALIVAM, DOGNOJUJEM,
DA SPOMLADI BODO LEPE,
POKAZALE SVOJE CVETE.

ZADOVOLJNA BOM ČAKALA,
DA BO ZIMA SPET NASTALA,
KI Z OBLAKI BO PRISPELA,
IN NAS V BELINO ODELA.

 NA HRUŠICI, PETEK, 14.1.2022          (627.)

DAN KULTURE 2021 (3.12. = Prešernov R. D.)

TA VESELI DAN KULTURE,
KI ZAPOLNI PROSTE URE,
ČEZ VSE LETO IN VSAK DAN,
ČE KULTURI SI PREDAN.

MENE MARSIKAJ ZANIMA,
NAJ POLETJE BO AL’ ZIMA,
RADA Z RIMAMI SE IGRAM,
KOT PREŠEREN, DAN NA DAN.

MOJE ENOSTAVNE RIME,
NIMAJO ŠE PRAVE ‘ŠTIME’;
JAZ PREŠEREN NISEM ŠE,
RADA PA BILA BI ŽE.

SAMA RIMATI SE UČIM;
RADA Z RIMAMI ŽIVIM,
DOLGČAS MI NIKOLI NI,
POEZIJA SE RODI.

JE PREŠEREN EDEN LE,
KI MU RAVEN NI NIHČE;
TAKEGA NA SVETU NI,
KAKOR SI FRANCE BIL TI.

NA HRUŠICI, 3.12.2021           (612.)

SOSEDA PRAZNUJE

DANES SVETA ANA JE,
PRAZNIK TONČKE DREŠČKOVE;
KADAR ROJSTNI DAN IMA,
VEDNO ZA PIJAČO DA.

TUKAJ V NJENI DRUŽBI SMO,
SKUPAJ Z NJO PRAZNUJEMO;
VČASIH ŽE JE LUŠTNO B’LO,
TUDI DANES JE TAKO.

TONČKA V VRTU JE DOMA,
VSE OD JUTRA RANEGA;
KOPLJE IN ZALIVA VRT,
TUKAJ ŠANSE NIMA KRT.

MUCI ČAKA JO ZVESTO,
KDAJ MU KAJ PRINESLA BO;
KMALU SIT JE IN VESEL;
Z NJO ZALIVAL BO IN PLEL.

KADAR SLAVČI V SLUŽBI NI,
SE VELIKO TU DRŽI;
PICO-PEČ NABAVIL JE,
PICE PEČE KAR ZA VSE.

TU RAZUMEMO SE VSI;
PRAV NIČ HUDEGA NAM NI;
KLEPETAMO SEM IN TJA,
VSAK KAJ ZA POVEDAT’ ‘MA.

VIRUS MALO NAS PLAŠI,
IN V ŠAHU NAS DRŽI,
MORAMO SE PAZIT’ GA,
DA BOLEZNI NAM NE DA.

JAZ, DEŽURNA PESNICA,
SEM VSE POVEDALA;
ZDAJ BI PA NAZDRAVILA:
”TONČKI BOG NAJ ZDRAVJA DA!”

NA HRUŠICI,20.7.2020    (506.)

OČE PRAZNUJE 70 LET (NAPISANA 17.6.1996)

DANES, OČE TI PRAZNUJEŠ,
LEP ŽIVLJENSKI JUBILEJ,
SE S PRIJATELJI ROKUJEŠ;
VSE NAJBOLJŠE ZA NAPREJ.

TI NE VEŠ, KAKO TE RADI,
IMAMO, MI DOMAČI VSI;
TUDI LOJZE IN HELENCA;
ZBRANI VSI PRIJATELJI.

MNOGO SI V ŽIVLJENJU SVOJEM,
MORAL TUDI PRETRPET’,
KO FAŠISTIČNI JE ŠKORENJ,
Z DOMA TE POGNAL V SVET.

VOJNO GROZO V NUERENBERGU,
MORAL TI SI PREŽIVET,
ZRAVEN VSA DRUŽINA TVOJA,
ŠLA S TEBOJ JE V KRUTI SVET.

SREČNO STE PRIŠLI DOMOV,
SPET NA HRUŠICO ŽIVET,
VETER JE ZAPIHAL NOV,
IN OZNANJAL BOLJŠI SVET.

TUKAJ PA ČEZ NEKAJ LET,
ŽENO SVOJO SI SPOZNAL,
SI USTVARIL TOPEL DOM,
KJER BOŠ DANES PRAZNOVAL.

ZRAVEN TUDI HČERI DVE,
USTVARIL SI ZA KRATEK ČAS,
KI SVA NAREDILI TI,
POLNO GLAVO SIVIH LAS.

ZDAJ DRUŽINA SMO VELIKA,
VSI SMO POMNOŽILI SE,
ŠTIRJE VNUKI IN DVA ZETA,

RADI PRIDEMO V GOSTE.

ZDAJ NA ZDRAVJE, DRAGI ATA,
ŽIVI NAM ŠE MNOGO LET,
IN LE GLEJ, DA SVOJA LETA,
ZNAL BOŠ DOBRO PREŽIVET’.

TUDI VSI PRIJAT’LJI ZBRANI,
TU IMEJTE SE LEPO,
KO BO LETO NAOKOLI,
SPET SE TUKAJ ZBEREMO.  

SONJA SRNA, 17.6.1996    (458.)

 

 

SLOVO OD FEBRUARJA

PRVI MAREC JUTRI JE;
DOM MOJ V SONCU KOPA SE;
DANES-ZADNJI FEBRUAR,
JUTRI MI BO MALO MAR.

S PIVOM SPET SE SONČIVA,
SONCE OBOŽUJEVA;
PRAVE ZIME LETOS NI;
SO POLETNE ZIMSKE DNI.

TA POMLAD PA SLADKO SPI,
SPLOH NE VE, DA ZIME NI.
”NO, POMLAD, LE ZBUDI SE,
IN POKAŽI ČARE VSE!!”

KURENTI ŽE DELAJO,
IN PRI TEM USPEŠNI SO;
MASKE BODO ŠE PRIŠLE,
KURENTOM POMAGALE.

LETOS ZIMA PRIDNA JE,
SAJ SE SPLOH NE ČUTI JE;
ROŽIC NEKAJ ŽE CVETI,
LEPŠAJO NAM ZIMSKE DNI.

NA SPREHODU SEM BILA,
MURENČKA SEM VIDELA;
REVEŽ SE USTRAŠIL JE,
DA GA JAZ POHODIM NE.

”MURENČEK, NIČ SE NE BOJ,
PRIDI IZ LUKNJE IN ZAPOJ;
RADA SLIŠALA BI TE,
PA ČETUDI ZIMA JE.”

MUREN IZ LUKNJE NI PRIŠEL;
SREDI ZIME NE BO PEL;
JAZ BILA SEM ŽALOSTNA,
SEM ZATO DOMOV ODŠLA.

MESEC MAREC JUTRI BO,
ROJSTNI DAN PRAZNUJEMO;
MOJA SESTRA JOŽICA,
TA DAN PRAZNIK SVOJ IMA.

NA HRUŠICI, 28.2.2019  (412.)

 

BALINARSKA TEKMA (7.7.2018)

V SOBOTO SMO SE ZBRALE,
SE BALINATI PODALE;
ŠTIRI ME BALINARKE,
ŠLE SMO DO ŽIROVNICE.

VREME LEPO JE BILO,
ZUNAJ JE BILO TOPLO,
ŽENSKE IZ ŽIROVNICE,
TAM SO TELOVADILE.

TUDI JAZ PRIDRUŽIM SE,
VERA, DORA TUDI ŠE,
JELKA JE LE GLEDALA,
KER JE VADILA DOMA.

ČAKAMO EKIPE TE,
KI BILE SO VABLJENE,
ŠTIRI MOŠKE SO ŽE VSE,
ŽENSKE ŠTIRI PA ŠE NE.

ČUDEN SE ZAPLET ZGODI,
KER EKIPE ENE NI,
A NEKDO JE POSKRBEL,
KMALU JE EKIPO IMEL.

PRVO IGRO GLEDAMO,
DRUGO ME BALINAMO;
VSE SMO POTRUDILE SE,
DA SMO IGRO ZMAGALE.

JE ZA NAS POČITEK SPET,
SE NA SONCE GREMO GRET,
KOMAJ SMO DOČAKALE,
DA SMO SPET BALINALE.

IGRO ZOPET ZMAGAMO,
OSVOJILE SMO ZLATO,
KER NAJBOLJŠE SMO BILE,
SMO RAZVESELILE SE.

KER SMO PRIDNO ŠPORTALE,
LAČNE SMO POSTALE VSE,
DOBRI SO GOSTITELJI,
ŠE KOSILO SKUHALI.

KO ŽELODČEK SIT JE BIL,
JE LAHKO ŠE NEKAJ SPIL,
SITE IN ODŽEJANE,
SMO DOMOV VRNILE SE.

NA HRUŠICI, 11.7.2018

16.5.2018 SEM NAŠLA TE PESMICE IN NEKAJ VERZOV STARIH 22 LET IN 1 MESEC (za domačo nalogo od otrok), PA 10 LET IN 12LET

       HVALNICA HIŠI

NAŠA HIŠA JE VELIKA,
‘MA PROSTORE, KOT SE ŠIKA,
KUHINJO, KOPALNICO,
DNEVNO IN PA SPALNICO.

V DNEVNI TV NAM KRALJUJE,
PRAV NIKDAR ON NE SAMUJE;
DELAMO MU DRUŽBO MI,
DOKLER NE ZASPIMO VSI.

HRANA V KUHINJI SE KUHA,
NAJVEČKRAT GOVEJA JUHA,
ZRAVEN PA KROMPIR, MESO,
DA DRUŽINA SITA BO.

ZDAJ GREMO V KOPALNICO,
DA SE MALO SKOPAMO,
SI UMIJEMO ZOBE,
IN POČESEMO LASE.

ČAKA NAS ŠE SPALNICA,
V NJEJ PA MEHKA POSTELJA,
KJER PRESPIMO CELO NOČ,
PRIDOBIMO NOVO MOČ.

NA HRUŠICI, 11.4.1996

 

HVALNICA ”VSEMU”

HVALA TI, MAMA,
HVALA ZA VSE;
DA SI V TRPLJENJU,
RODILA ME.

HVALA TI, OČE MOJ,
ZA VSE SKRBI,
KI JIH JAZ, SINE TVOJ,
POVZROČAM TI.

HVALA TI, O MOJ BOG,
DA SI Z MENOJ,
KADAR JAZ SAM NE VEM,
KAJ BI S SEBOJ. 

NA HRUŠICI, 11.4.1996

 

”TRŠICA” IN DETE

NAŠA ”TRŠICA” JE MEGA,
VČASIH KAR POKAM OD SMEHA,
VČASIH BI NAJRAJE JOKAL,
POGRABIL BI TORBO IN SPOKAL.

A ZDAJ PRIČAKUJE OTROKA,
NE VE, DA KAR NAPREJ JOKA;
POSTALA BO MAMICA MLADA,
VELIKOKRAT SPALA BI RADA.

DOJENČEK BO DELAL TEŽAVE,
IMELA GA BO NA VRH GLAVE;
IN DA BI ŠTRUČKA ZASPALA,
”TRŠICA” BO PRAVLJICE BRALA.

NA HRUŠICI, 11.4.1996

 

MOŽEV ABRAHAM

KAM JE ŽENA LE ODŠLA,
KO NASTALA JE TEMA?
STRAH ME JE , KER JE ŠE NI,
DA JE KDO NE ZBEGA MI.

MORAM HITRO LUČ PRIŽGAT’,
ŽENKO SVOJO POISKAT’,
ČE PA Z DRUGIM JE ODŠLA,
POTLEJ NAJ JO KAR IMA.

MU BO DALA VEDETI,
DA PRI NJEJ NIČ FLETNO NI,
JAZ PA LEDIG BOM IN ”FREJ”,
SPET ODŠEL A LOV, JUHEJ.

NA HRUŠICI, 29.5 2008

 

MOJ ABRAHAM

NI ŠE DOLGO OD TEGA,
KO SEM SREČALA MOŽA,
ABRAHAM MU JE IME,
ON MI KAŽE LETNICE.

PETDESET JIH JAZ IMAM,
IN ZATO SE ABRAHAM,
ZAUSTAVIL JE PRI NAS,
DA NA LETA SPOMNI NAS.

NA HRUŠICI, 20.9. 2006

 

 

WordPress Themes