PRAZNIK DELA 2012

Bil je praznik prvi maj,
raj za delavce nekdaj,
vsakdo bil je zaposlen,
delal ni, kdor bil je len.

Danes tisti službo ima,
ki po vezah pride tja,
če nobene veze ni,
pot na Zavod ti sledi.

Tam povejo ti tako,
da bo s službo že kako,
če pa se ti ne zgodi,
boš na grbi staršev ti.

Jaz takole vam povem,
da je vsega kriv sistem,
smo tajkune naredil’,
delavce pa pogubil’.

Spet se treba je borit’,
na zeleno vejo prit’,
da lepo bomo živel’,
radi prvi maj imel’.

KONOPLJINO OLJE

Ekološko hladno stiskano konopljino olje vsebuje idealno razmerje 3:1 Omega 6 in Omega 3, dveh esencialnih maščobnih kislin, ki sta bistvenega pomena za naše zdravje. Prav tako vsebuje gama-linolensko kislino, super-poli nenasičeno maščobno kislino, ki pomaga ohraniti hormonsko ravnovesje in lahko zdravi kronične bolezni kože, kot so ekcemi, luskavica in akne. Redno uživanje lahko pomaga zmanjšati holesterol in krvni tlak, da je vaše srce zdravo. Raziskave potrjujejo, da ima pozitivne učinke pri boleznih oči, kroničnih vnetjih mehurja, astmi, raku, vročinskih stanjih, osteoporozi in artritisu.
Da zadostite dnevnemu priporočljivemu vnosu maščobnih kislin, dodajte 2 čajni žlički konopljinega olja vašemu jutranjemu soku ali napitku, lahko pa ga dodate tudi k solati.
Najbolj priporočljivo je shranjevanje v hladilniku, sicer pa se priporoča hranjenje v temnem in hladnem prostoru.

MOJE BRANJE TA ČAS

Spet sem pri knjigah. Kupila sem knjigo Zdravnik zdravi, narava ozdravi, ki jo je napisal znani zeliščar Jože Majes. Moram reči, da je v njej veliko praktičnih nasvetov, kako naj si sami lajšamo zdravstvene tegobe, ki nas pestijo. Res je vredna vaše in moje pozornosti.

Druga knjiga pa ima naslov Pot k svetlobi in je bolj psihološka in nekoliko”težja”. Ne vem, kdaj jo bom prebrala. Verjetno bo nekaj časa trajalo, ker me ni ”potegnila”.

TEK KURI KALORIJE

Morda menite, da je tek preprost. Saj gre vendar zgolj za postavljanje ene noge pred drugo in hitro ponavljanje tega, mar ne? Morda z interpretacijo ne gre prehitevati.

Teče sicer res lahko skoraj vsak posameznik, vendar je prakticiranje teka preprosto le, dokler dejansko ne začnete teči. Ko obujete superge in se podate na pot ali tekoči trak, se vam začnejo postavljati vprašanja. Kako dolgo naj tečem? Je hoja v redu? Ali nosim pravilno obutev? Odgovori na zgornja vprašanja niso nepomembni. Tek “kuri” kalorije, krepi srce in pljuča in sprošča endorfine, ki poskrbijo za vaše boljše počutje. Vseeno pa lahko na vaše telo, če ne upoštevate določenih pravil, vpliva tudi negativno. Na kaj torej biti pozoren?

Nekateri tekači so precej obremenjeni z razdaljami in se drugim hvalijo o številu pretečenih kilometrov. Vendar pa je, če želite graditi na vzdržljivosti, bolj pomembno to, koliko časa tečete. Rečeno na splošno, lahko vzdržljivost varno večate tako, da vsak teden dodate 10 minut teka. Minute lahko razdelite med posamezne vadbe ali pa jih dodate zgolj enemu treningu.

Drug način, kako poskrbeti, da z vadbo ne pretiravate, je uporaba 10-odstotnega pravila. Svoj tedenski čas vadbe pomnožite z 0,1 – dobljen rezultat pomeni število dodatnih minut, ki jih vključite v trening naslednji teden. Če npr. 3-krat tedensko tečete 30 minut, med vikendom pa opravite 45-minutni trening (skupaj torej 135 minut), to pomeni, da za napredek v vzdržljivosti število minut trenitnga naslednji teden zvišate za 13-14 minut.

Če število minut zvišujete prehitro, lahko to pripelje do nezadovoljstva, poškodovanega ega, nenazadnje pa tudi do poškodb, zato se tega lotite previdneje in postopoma. Podobna previdnost velja tudi, preden začnete teči hitreje – hitrejši tek namreč predstavlja dodatno obremenitev za mišično-skeletni sistem (vaše vezi, kite in druga vezivna tkiva), zato predhodno razvijte večjo vzdržljivost. Počasni napredek bo vašemu telesu omogočil prilagoditev na dejavnost. “Potrpežljivost je tekačeva najboljša lastnost,” je povedl Kastor.
Telesna pripravljenost je pomembna

Telesna pripravljenost je kot prstni odtis: pri vsakem posamezniku je drugačna. Četudi pa se stili teka med nami razlikujejo, se strokovnjaki strinjajo glede določenih pravil. Povzamemo jih lahko z dvema praviloma: tecite zravnano in tecite sproščeno.

Tek v primernem položaju za telo predstavlja manj stresa in vpliva na sklepe, kar zmanjšuje tveganje poškodb in povečuje učinkovitost. Povedano drugače, to pomeni, da lahko z manj napora tečete več časa. Med tekom naj bo prsni koš dvignjen, ramena pa naj bodo spuščena navzdol. Noge naj bodo v liniji z boki in naj tvorijo ravno linijo od glave do prstov. Izogibajte se pretiranemu nagibanju naprej, saj lahko to negativno deluje na spodnji del hrbta.

Roke imejte sproščene in jih prepustite naravnemu toku gibanja naprej in nazaj ter tako preprečite nepotrebne napetosti in zapravljanje energije. Prav tako bodite pozorni na zvok stopal – če na tekaško podlago pristajate pretrdno, poskusite omehčati pristanke.
Ne odnehajte

Ko tek postane udoben, si boste slej kot prej zaželeli svežih in zanimivejših treningov. Zadoščalo vam bo morda odkritje novih poti, morda se boste podali na razgibane in hribovite poti (na tekaški stezi lahko npr. tudi prilagodite naklon) ali pa boste začeli v manjših intervalih teči hitreje.

Dober motivator je tudi tekaška skupina, ki se ji lahko pridružite. Poleg družbe pri teku skupine zagotavljajo tudi druge koristi. Dobili boste družbo, s katero boste lahko praznovali svoje uspehe, med seboj si boste lahko izmenjevali številne nasvete in našli odgovore na mnoga vprašanja. Sotekači vas lahko spodbujajo tudi k aktivni udeležbi na različnih tekaških tekmovanjih.

Če tečete bodisi sami bodisi v družbi, pa poskrbite za svoje telo tudi po teku. Ni namreč dovolj, da zgolj raztezate svoje stegenske mišice. Kastor pravi, da je to napačno. Posvetite se tudi drugim delom, npr. mišicam ob sprednji strani kolka. Raztezajte jih, saj se boste posledično počutili veliko bolj udobno, hkrati pa boste bolje pripravljeni tudi na naslednji trening.

REKREACIJA STAREJÅ IH

Ga. Renata Slabe Erker z Inštituta za ekonomska raziskovanja in izr. prof. dr. Simona Kustec Lipicer s Fakultete za družbene vede, pojasnjujeta, kako in koliko se v Sloveniji rekreirajo starejši.

Po javnomnenjskih podatkih ISSP (The International Social Survey Program) je v starostni skupini nad 65 let delež starejših ljudi, ki so v Sloveniji redno telesno aktivni, v povprečju primerljiv oz. še malo višji kot je evropsko povprečje. Å vica, Finska, Å vedska in Velika Britanija so države, ki imajo ta delež višji kot je v Sloveniji. Naš delež je primerljiv z deležem te starostne skupine na Hrvaškem. Višji delež tedenskih rekreativcev med to starostno skupino anketirancev ima le 7 opazovanih držav.

Sta pa deleža tistih anketirancev starejših od 65 let, ki se rekreirajo večkrat na mesec ali večkrat na leto v Sloveniji že rahlo nižja od evropskega povprečja.

V Sloveniji je po podatkih neaktivnih kar 40 % starejših od 65 let. Najnižji deleži neaktivnih v tej skupini v Evropi pa se gibajo med 3 do 11 %.

Posebej je potrebno opozoriti tudi na nadpovprečno visok delež starih nad 65 let, ki v zadnjem letu niso bili nikoli vključeni v organizirano vadbo. Ta znaša v Sloveniji kar 92% in je vidno višji od tako svetovnega kot evropskega povprečja ter vseh tistih držav, s katerimi se Slovenija sicer praviloma lahko primerja.

S starostjo se verjetnost redne rekreacije zmanjšuje.

Vpliv starosti na aktivnost se v Sloveniji ne razlikuje od vpliva tega dejavnika na športno aktivnost v drugih evropskih državah. Delež starejših (nad 65 let) ljudi, ki se s športom ukvarjajo v Sloveniji, je večinoma primerljiv z deleži v Evropi, vendar pa so izjemno visoka negativna odstopanja vidna pri skupinah, ki telesno niso aktivne, še prav posebej, ko to velja za neaktivne starejše v organizirani vadbi. Razlogov za omenjeno stanje še nismo uspeli dokončno raziskati. Preliminarne ugotovitve pa to povezujejo z ekonomskimi vidiki – organizirane oblike vadbe so plačljive. Deloma pa je seveda takšno stanje odraz kulture, tradicije, obstoječih življenjskih navad in sloga omenjene skupine državljanov. Prav tako se je treba zavedati, da je bila športna politika v tranzicijskih državah tradicionalno usmerjena predvsem v spodbujanje športa mladih in tekmovalnih dosežkov, ker naj bi ti pomembno vplivalo na nacionalno samopodobo. Na račun tega je bilo dojemanje športa kot telesne aktivnosti, kot sestavne komponente kvalitete življenja (npr. šport za zdravje, zabavo, druženje) pogosto v drugem planu.

Na splošno je tako, da je šport sam v 2. polovici 20. stoletja bistveno spremenil svoj značaj. Postal je masoven pojav, kajti ljudje se s športom ukvarjajo ne zgolj zaradi doseganja vrhunskih tekmovalnih rezultatov (t.i. koncept elitnega oz. vrhunskega športa), ampak iz zelo različnih običajnih vsakodnevnih motivov, kot so zunanji zgled, zdravje, druženje, samopotrjevanje. Prav slednje motive postavljamo tudi v ospredje našega preučevanja. Kljub masovnosti pojava pa strukturne razlike v športnem udejstvovanju še vedno obstajajo, a imajo tendenco zmanjševanja. Značilnost sodobne rekreacije v Evropi, ki se potrjuje tudi pri nas je tudi ta, da so vse bolj prisotni vzorci ne-institucionalizirane oz. neorganizirane vadbe. Po zadnjih podatkih (Eurobarometer 2010) se v Sloveniji večina vprašanih (83%) s športom ukvarja individualno (ne-institucionalizirano), približno po 5% pa v športnih klubih in fitness centrih. Da je športna rekreacija postala v Evropi masoven pojav pričajo tudi že izpostavljeni podatki ISSP raziskave (2007), ki kažejo da je je skoraj 45% anketiranih v Evropi redno dnevno ali večkrat tedensko telesno aktivnih, kar je več kot kdajkoli prej.

Nižji dohodek, manj rekreacije

Podatki kažejo, da se verjetnost rednega gibanja znižuje z dohodkom in ta pojav je prisoten povsod po svetu. Tudi Slovenija ni izjema. Zanimivo pa je, da se praviloma osebe z ničelnim dohodkom več gibajo kot osebe z dohodkom. Za to je možnih več razlag. Gre za ljudi, ki jih običajno podpirajo drugi, na primer študente, ki imajo več možnosti in časa za redno telesno dejavnost v prostem času. Nikakor ne gre zanemariti, da so aktualne oblike zlasti organizirane vadbe tesno povezane tudi z zmožnostjo plačila zanje, česar si skupina prebivalcev z nižjimi prihodki ne more privoščiti, saj ji to ne predstavlja osnovnih življenjskih potreb, za katere namenja svoje prihodke. Je pa to daleč od zaželenega in za omenjeno skupino spodbudnega stanja razmer. Å e prav posebej, če vemo, da podatki iz omenjenih javnomnenjskih raziskav tudi kažejo na obstoj tesne povezanosti telesne oz. športne aktivnosti ljudi in njihovo zaznavo lastnega življenja kot kvalitetnega in srečnega.

JOTA

V loncu, v katerem bom skuhala joto, kuham na koščke narezan krompir, mu dodam polovico narezane čebule in jušno kocko. V drugem loncu pa skuham zelje. Ko je krompir kuhan( cca 15 min. po tem, ko je zavrel), ga malo zmečkam in dodam zelje, ter kuhan fižol, ki sem ga skuhala že prej, nekaj strokov česna, malo mlete kumine in malo paradižnikove mezge, včasih tudi suha rebra in kuham še okoli pol ure. Nato joto dokončam s svetlim prežganjem (količina moke je odvisna od tega, koliko je joto že zgostil krompir), ter prevrem in malo popram. Jota je skuhana v približno eni uri. Po moje bi morale vse enolončnice kuhane čakati nekaj ur, ker so potem še boljše.

ŽELODČNE TEŽAVE

Dandanes za prebavnimi težavami trpi vsak tretji človek – bodisi zaradi stresa, nepravilne prehrane, pomanjkanja gibanja bodisi zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov. Posledice so vedno enake: pekoča zgaga, slabost, želodčni krči in druge nadležne težave.

Posledice našega prenapetega in ihtavega časa brez počitka se pri marsikom pokažejo na želodcu – posebej pri ljudeh, ki tudi med obroki hitijo ali se prehranjujejo neredno. Pogosto se temu pridruži še enostranska, prebogata, premastna ali preveč pečena oziroma prezačinjena prehrana. Če se način življenja in prehrana ne spremenita, težave lahko postanejo kronične. Poeg tega lahko stres, jeza in nerešeni konflikti v zasebnem ali poslovnem življenju hitro povzročijo rano na želodcu. Toda ne dovolite, da bi prišlo tako daleč! V naravni zeliščni lekarni najdete veliko sredstev, ki pomagajo rešiti težave z želodcem.

POMOČ ZA OBREMENJEN ŽELODEC:

– 1 žličko zdravilne prsti raztopite v mineralni vodi ali zeliščnem čaju in popijte po jedi.

– Ne le dojenčkom, tudi odraslim pri prebavnih težavah pomaga komarčkov čaj. Učinkovine pomirjajo razdraženo želodčno steno.

– Zelo staro domače sredstvo je švedska grenčica. Ta zeliščni napitek iz lekarne pomaga proti različnim prebavnim motnjam. Dnevno popijte 1-2 šilci napitka.

– Veliko je nasvetov proti kolcanju: za 30 sekund zadržite dih, popijte ledeno ali limonino vodo ali zgrizite nageljnovo žbico. Na splošno pa velja, da jejte počasi in hrano temeljito prežvečite.

– Kdor je pogosto živčen in nagnjen k razdraženemu želodcu ali vnetju želodčne sluznice, naj preizkusi naslednji recept:

1/2 litra vode
20 g cvetov kamilic
10 listov melise

Vodo zavrite, zelišča zmešajte, 4 žličke mešanice prelijte z vrelo vodo, pokrijte in pustite stati 10 minut. Precedite in počasi spijte. Ulezite se na hrbet in se vsakih 5 minut obrnite za četrt obrata, torej na levi bok, na trebuh, na desni bok.

SKRIVNOSTI LEPIH LAS (hrvaško)

Najnovija istraživanja su pokazala da je kosa oličenje stila života, pa ukoliko se ne hranite zdravo i redovno, to č‡e se svakako odraziti i na izgled vaše kose.
Najvažnija je zdrava i redovna ishrana, zatim dovoljno sna, pranje prirodnim šamponima i mnogo različitog voč‡a, dač‡e vašoj kosi sjaj kakav ste oduvek želeli.
Izbegavajte jake šampone sa aditivima, najbolje je da uzmete neki sasvim običan, na biljnoj bazi. Takoč‘e, prečesto korišč‡enje pakovanja i balzama, vašoj kosi neč‡e dati željeni sjaj, več‡ č‡e je potpuno isušiti.
Najbolje je da na tek opranu kosu nanesete sok od sveže isceč‘enog limuna, ili je pre pranja natopite pivom. Luk, prokelj, brokoli i mlečni proizvodi č‡e vašoj kosi dati prirodan volumen i punoč‡u, pa se potrudite da jednom nedeljno svaku od ovih namirnica unesete u organizam.
Vodite računa o tome da li u organizam unosite dovoljno gvožč‘a, jer ukoliko to nije slučaj, kosa č‡e početi i da opada.Tokom leta zaštitite kosu od jakog sunca, pa pre izlaganja sunčevim zracima obavezno nanesite zaštitno ulje.

KAKO DO SVOJE LUBENICE

Skoraj večna želja je, da bi si lahko sami pridelali sočne lubenice kar na domačem vrtu. V naših krajih je pridelovanje lubenice še precej redko, čeprav prav nič težavno, razen tega, da je res ne moremo pridelati prav povsod.

Lubenica potrebuje namreč veliko toplote, ne prenaša mrzlih noči, zato bo tokratni članek žal namenjen samo ljudem v toplejših predelih Slovenije oziroma tudi tistim, ki imate tople grede ali plastenjake.

Če ste že poskušali s pridelovanjem lubenice, je ponovno le ne sejte na isto mesto, čeprav je to morda najbolj sončno mesto, ki ga imate in zato najbolj primerno. Namreč tudi pri pridelovanju lubenice moramo upoštevati kolobar, predvsem zaradi bolezni.

Pred setvijo ali saditvijo sadik je zemljo potrebno dobro pripraviti. Sejemo ali sadimo v peščena ali ilovnato peščena tla. Na težkih tleh bo lubenica slabo uspevala, plodovi postanejo nepravilnih oblik ali pa vsebujejo premalo sladkorja.

Zemlja naj bo dobro zrahljana, priporočljivo je, da naredimo visoke grede. Potrebuje bogata tla z veliko hranili, zato pred setvijo zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Ko tla pripravimo jih prekrijemo s črno folijo, ta bo hitreje ogrela tla, kasneje pa preprečevala rast plevelom, izhlapevanje vode in dostop polžem. Folijo na robovih zakopljemo v zemljo oziroma obtežimo s kamenjem. Nato naredimo rez z nožem na ustreznih razdaljah, kjer bomo sadili ali sejali. Če ne želite uporabiti črne folije, pa po saditvi ali po tem ko rastlinice iz semen malo zrastejo, površino med rastlinami pokrijemo s slamo, suho travo, in podobnim. S prekrivanjem tal bomo preprečevali rast plevelom, zadrževali vlago, preprečevali dostop polžem ter ohranjali plodove čiste in na suhem.

Na prosto sejemo ali sadimo od konca maja naprej. Sejemo po 3 do 4 semena na kupček. Kupčki semena naj bodo v vrsti oddaljeni med seboj 1,5 m , vrste pa naj bodo 3 m narazen. Sejemo 2 do 3 cm globoko. Sadike presadimo, ko imajo razvit prvi pravi list, torej bi za vzgojo sadik v prostoru sejali 10 do 14 dni pred načrtovanim sajenjem na prosto.

Rez pri vzgoji lubenic ni potrebna, za rast ji nudimo dovolj vode, potrebno je redno zalivanje. Preden rastlina prične razvijati stranske poganjke jo dognojimo, tako, da 30 cm okrog rastline pognojimo z zrelim kompostom. Dognojevanje prilagajamo izbranemu načinu vzgoje rastlin. Če bomo sadili na črno folijo potem bomo vodi za zalivanje dodali ustrezno gnojilo, katerega lahko ravno tako pripravimo iz zrelega komposta.

KAJ SO SRČNE PALPITACIJE (hrvaško)

Nisam bila sigurna šta zapravo znači PALPITACIJA, te sam potražila više izvora i evo šta sam otkrila.
PALPITACIJA – nepravilan otkucaj srca (jači otkucaji, ubrzani otkucaji ili veoma slabi otkucaji) izazvan stresom ,menopauzom, nepravilnim vežbanjem, anksioznost, oseč‡ajem straha, povišena tel. temperatura, prevelike količine kofeina, nikotina, narkotika, nizak nivo kiseonika, neki lekovi isto mogu izazvati palpitaciju kao što su beta blokatori, hormoni, ili je uzrokovano oboljenjem srca.
Veoma često palpitacije nisu ozbiljne ali ipak treba obratiti pažnju u kakvom se obliku javljaju i pod kojim uslovima. Veoma često je to znak nedostatka magnezijuma u organizmu ili kiseonika.
Meč‘utim, ako ste uradili sve, da se otklone uzroci, a palpitacije ne prestaju , javljaju se više od jednom nedeljno, postanu češč‡e ili su prač‡ene oseč‡ajem vrtoglavice ili nesvestice, morate se konsultovati sa svojim lekarom.
Ako se onesvestite ili vam se javi stezanje u grudima prač‡eno mučninom i znojenjem, treba odmah pozvati 112. Možda imate infarkt!
Uglavnom palpitacija je upozorenje organizma da je vaš nivo stresa prešao bezbedan nivo.
Nemojte zanemariti svoje srce, hranite ga: folna kiselina, magnezijum, vitamin B6 i B12, Omega3(losos, skuše, sardine). su veoma dobra potpora.
Nešto zanimljivo: mnoge osobe su potvrdile da smanjenjem unosa šeč‡era- slatkiša , palpitacija smanjuje ili potpuno nestane.

WordPress Themes