VALENTINOV PRAZNIK JE,
ZA VSE NAS, ZALJUBLJENE;
JE PA TUDI VALENTIN,
KI ‘MA KLJUČ OD KORENIN.
SEM ZALJUBLJENA V OBA,
BIO VRT IN PA V MOŽA;
MOŽEK MOJ RAZVAJA ME,
VRT MI DAJE JAGODE.
ČOKOLADO KUPIM SI,
KADAR SLADKOR PADE MI,
V PARU Z JAGODAMI JE,
RAJ ZA VSE BRBONČICE.
Z MOŽEM SKUPAJ JEVA TO,
KAR JE DOBRO IN LEPO,
KADAR PA JE VALENTIN,
ČOKOJAGODE SO IN.
”AJDE”, SONJA, DAJ ODPRI!”
SAJ DOLG NOS ŽE ZDAJ IMAM.
KIDAMO, KIDAMO, KIDAMO SNEG,
TA PA KAR PADA, DA JE ZA ZNORET,
NI VEČ PROSTORA ZA KUPE SNEGA,
SAJ ZAMETANA ŽE HIŠA JE VSA.
NAM JE ”PRIJAZNI” NAŠ SOSED DEJAL:
”DA KDO NE BO SNEG NA MOJ TRAVNIK METAL!!”
SEM MU PRIJAZNO DEJALA DA NE,
PA, ČE SE HIŠA POD SNEGOM PODRE.
IMAMO SOSEDE ”PRIJAZNE” ZELO,
KI SVOJIM SOSEDOM ŽELIJO SLABO,
KAMNE IMAJO NAMESTO SRCA,
KAMEN V PRSIH PA SREČE NE DA.
SVOJE SOSEDE SPOŠTUJEM ZELO,
PA, ČE MI TUDI ŽELIJO SLABO,
S TAKIM ODNOSOM SI DOBRO NAR’DIM,
SAJ V MIRU IN SLOGI ŽIVETI ŽELIM.
DAJMO, DAJMO, MAŠKARE!!
KJE SE DANES SKRIVATE??
ZUNAJ ZIMA JE IN MRAZ,
KI ME ŠČIPATA V OBRAZ.
RADA VIDIM MAŠKARE;
SE ZATO PRIKAŽITE;
ZIMO TREBA JE ODGNAT’,
DA PRIŠLA BO K NAM POMLAD.
TRAVNIK MORA ZELENET’,
NE PA, DA NA NJEM JE LED,
KI POKRIVA REGRAT MI,
KI ZDRAVILO JE ZA KRI.
MAŠKAR LETOS NI NIKJER,
ZIMA PA GRE SVOJO SMER;
JUTRI SPET BO PADAL SNEG,
NA SNEŽENA LOG IN BREG.
Ko brez miru okrog divjam,
LJUDJE SprašUJEjo me, kam?
Prašájte rajE CERARJA,
MILOJKO, KARLA ERJAVČEV’GA,
kadar mogočni gospodar
‘Z OZADJA DELA HUD vihar.
NIHČE ne ve, NE KOD, ne kam,
kam nese VLADA NAS, ne znam.
Samo to znam, samo to vem,
de K DOHTARJU JAZ VEČ ne smem,
in de ni DOHTARJA zAmE,
kI HITRO bi pozDRaVil Me!