ANGLEÅ KI NASVETI, KAKO ZAVAROVATI SADIKE NA VRTU PRED Å KODLJIVCI

NARAVNA ZDRAVILA PROTI ZOBOBOLU

Vsi verjetno vemo, kako nadležen zna biti zobobol. Poleg tablet proti bolečinam in obiska zobozdravnika, pa obstaja tudi nekaj naravnih pripomočkov za lajšanje te tegobe. Potrebovali boste:

– sol
– kalijev /natrijev aluminijev sulfat (sestavina npr. sode bikarbone)
– ekstrakt vanilije
– bombažno vato
– strok česna
– olje klinčkov

1. Zmešajte pol čajne žličke soli in pol čajne žličke kalijevega (ali natrijevega) aluminijevega sulfata. Zmes namažite po bolečem zobu in okrog njega. Bolečina bi morala hitro popustiti.

2. Nanesite nekaj kapljic vanilijeve esence na boleče mesto.

3. Naravnost na luknjo v zobu položite majhen strok česna.

4. Košček bombažne vate namočite v klinčkovo olje, ter položite na zob.

Vendar pazljivo: če ste na katerokoli od sestavin alergični, teh metod ne uporabljajte!

VARUJTE SVOJE SRCE (Marijana Mandić)

Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre. Vsako leto umre v Sloveniji največ prebivalcev zaradi bolezni srca in žilja. Žalostno, če pomislimo, da je usoda srca zgolj v naših rokah. Ste denimo vedeli, da ena ura teka – skupaj v enem tednu – zmanjša tveganje za srčni infarkt za celih 42 odstotkov?
Srce upravičeno velja za življenjski motor, kajti vsako uro prečrpa po krvnem obtoku okoli 300 litrov krvi, kar ustreza približno trem kopalnim kadem vode. Kadar se ukvarjamo s športom, prestavi naš motor še nekaj prestav višje. Ob obremenitvah zmore srce vse do 1000 litrov na uro. Zmogljivost je zelo visoka, za kar se lahko zahvalimo samo dobro delujočemu krvno-žilnemu sistemu okoli srca. Če se zaradi nezdravega načina življenja oziroma katere od kroničnih bolezni pojavijo maščobne obloge na koronarnih žilah, čemur pravimo ateroskleroza, postane srce najprej slabše oskrbljeno z energijo in kisikom in ne zmore več polne zmogljivosti. Če pa poapnenje žil napreduje in zamaši eno od koronarnih žil, se pojavi infarkt. Kadar je pri tem prizadeta samo majhna krvna žila, odmre zelo majhen del srčnega tkiva. Od časa do časa to tudi opazimo. Takšen infarkt namreč povzroči določen čas trajajoče bolečine v prsih in se pozdravi brez posledic. Čim večja je prizadeta žila, tem večji je del srca, ki odmre. Lahko gre celo tako daleč, da srce povsem preneha delovati in pride do nenadnega zastoja srca. Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre.

Ali ste vedeli?

– Da traja le dvajset sekund, da kri zapusti neki organ in se vanj spet vrne, medtem pa steče skozi desno srce, pljuča in levo srce?
– Da steče pri mirujočem človeku v minuti skozi srce od štiri do pet litrov krvi?

Znaki, ki jih ne smete spregledati

Lahko se pričnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite:
– Bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke. Čutiti je, kakor bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavita bojazen, tesnoba.
– Ostro bolečino v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in zatilje.
– Nenadno omedlevico, slabost, potenje, ki lahko trajajo več ur.
– Nenadno močno utripanje srca.
Če opazite katero od naštetih znamenj, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte v upanju, da bo minilo!

Glavni igralci

Vsaka zdravstvena zgodba ima svoje igralce. Kateri so zajeti pri srčno-žilnih zapletih? Povišan krvni tlak, ki ga ima 39 odstotkov Slovencev, povišan holesterol, ima ga 74 odstotkov Slovencev, in nezdrava (bodisi prenizka ali previsoka) telesna teža. Le 38 odstotkov Slovencev se je po Cindyjevi raziskavi znašlo v razredu zdrave telesne teže. Polovica nas ni telesno aktivnih in kadi čez 20 odstotkov Slovencev.
Vsi našteti igralci tvorijo skupaj presnovni sindrom, ki ga številni imenujejo kar ‘smrtni kvartet’, na račun katerega je pri nas trenutno kar 145.000 srčno-žilnih bolnikov.

Odgovornost nosimo sami

Koliko in kaj bomo pojedli? Bomo vsak dan dovolj telesno aktivni? Bomo spoštovali tehtnico? Bomo kadili ali ne? Se bomo opijali? To so vprašanja naše svobodne odločitve. Moramo pa si prizadevati, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga pred boleznijo varuje.
A v glavnem naj nam bo rdeča nit vseh naših prizadevanj za zdravo srce naslednje ugotovitev; ker vse komponente metaboličnega sindroma povzročita ali poslabšata prehrana z veliko maščobami in čezmerna telesna teža, je tudi cilj zdravljenja povsem jasen. Z zmanjšanjem telesne teže pozitivno vplivamo na številne zdravstvene motnje; znižajo se vrednosti maščob v krvi, prav tako krvni tlak, odpraviti je mogoče celo blago inzulinsko odpornost ali jo vsaj izboljšati.

 Da ‘smrtni kvartet’ ne bo imel nobenih možnosti, je treba predvsem zmanjšati telesno težo!

 Ena ura teka na teden zniža možnosti za bolezni srca za 42 odstotkov, pol ure hitre hoje dnevno za 18 odstotkov. Če hočemo ohraniti srce mlado skozi vse življenje, je pomembno, da uravnovesimo kalorije, ki jih zaužijemo in porabimo, pozitivne učinke gibanja in zdrave hrane pa bomo začutili že po šestih tednih.

Načrt za zdravo srce

‘’Ste jabolko ali hruška?’’ Tako nas je nagovarjal letak Društva za srce in ožilje ob letošnjem dnevu srca. Če pridobite maščobo večinoma v trebušnem predelu, imate t. i. jabolčno obliko debelosti. Hruškasta oblika postave pomeni, da se vam maščoba nabira na stegnih in zadnjici. Osebe z jabolčnim tipom debelosti imajo povišano tveganje za srčne bolezni – zato se morajo posebej potruditi, da bi ohranile zdravo telesno težo. Obseg pasu pri moškem ne bi smel znašati več kot 102 cm, pri ženski pa ne več kot 88 cm.
Visok krvni pritisk; nenehno drezanje visokega krvnega pritiska ob vsakem krvnem utripu, to pa je kar 120.000-krat v 24 urah, napravi koronarne arterije bolj krhke in neodporne proti maščobam. Krvni pritisk merite redno, vsaj dvakrat letno, in ga po potrebi znižujte z zdravili, predvsem pa z zdravo prehrano in rednim gibanjem. Po štiridesetem letu si dajte vsako drugo leto posneti elektrokardiogram.
Povišana raven holesterola; raven škodljivih maščob v krvi redno merite vsako drugo leto in pazite na zdravo prehrano. Ta naj vsebuje čim manj maščob živalskega izvora, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, jajca.
Kajenje; nobenega dvoma ni, da je kajenje nadvse škodljivo – tudi za srce. Dokazano je, da je pri ljudeh, ki pokadijo dnevno zavojček cigaret, tveganje za srčni infarkt kar dvakrat večje. Opustite cigarete!
Alkohol; pretirano uživanje alkohola (več kot dve merici na dan pri moškem in ena merica pri ženski, ena merica je 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače ali 2,5 dcl piva) slabo vpliva na kemične presnove nekaterih krvnih maščob in na samo srce. Obstajajo pa dokazi, da je kozarček rdečega vina dnevno za srce dobrodošel, kajti vino ščiti pred nekaterimi prostimi radikali.
Poklic; povsem je obveljalo prepričanje, da so tako imenovani intelektualni poklici mnogo bolj izpostavljeni infarktu od rokodelskih delavskih. Seveda pa je treba bolj kot sam poklic upoštevati okolje, v katerem delate. Srčnih infarktov je veliko več med sedečimi poklici, kjer manjka telesnih vaj in so obroki preobilni.
Značaj; k bolezni pripomore stres, doživljanje in pogostnost stresa pa sta odvisni prav od vašega značaja. Tako so k infarktu veliko bolj nagnjeni nemirni, razburljivi ljudje, ki so strogi do sebe in drugih. Tisti, ki želijo imeti vse pod nadzorom, ki opravljajo več stvari naenkrat in dajejo vtis, da so močni, sposobni, neodvisni. Prav ljudje, ki dajejo občutek nenehne delavnosti (neredko naredijo ravno toliko kot mirnejši ljudje, le da z veliko več hrupa in blišča), so čustveno ranljivi, imajo občutek, da jim ljudje mečejo polena pod noge, zato so razočarani in frustrirani. Nič čudnega ni torej, da srčni infarkt vse pogosteje prizadene mlade ljudi v tridesetih letih, tako rekoč na višku njihove naporne kariere. Pomirite se s seboj in z ljudmi, ki vas obkrožajo. K izzivom pristopajte bolj dobrohotno in krotite tekmovalnega duha. Poiščite konjičke in čas, da boste v njih uživali. Veliko ste storili že, če ste spoznali, da tako ne gre več naprej in da je sprememba za vaše srce nujno potrebna.

‘’Delamo s srcem’’

Letošnji svetovni dan srca, 27. septembra, je bil zabeležen pod geslom ‘’Delamo s srcem’’. Kaj lahko storite za bolj zdravo delovno mesto v svojem kolektivu?
– Oblikujte športno ekipo ali se pridružite že obstoječi skupini ter o tem obvestite svoje sodelavce.
– Sprehodite se okoli stavbe ali telovadite med odmorom. V svoj delavnik vključite telesno dejavnost in k temu z lastnim zgledom spodbudite tudi druge.
– Svoje sodelavce poučite o koristih, ki jih prinaša redna telesna dejavnost.
– Pomagajte začetnikom, ki želijo postati aktivni.
– Uživajte zdravo hrano. Naročite si zdravi obrok ali pa hrano prinesite od doma.
– Pogovorite se z odgovorno osebo in ustvarite pogoje za zdravo delovno okolje.

KAKO LAHKO SAMI SEBI POMAGAMO, KO ZBOLIMO ZA RAKOM (Napisala Tanja)

Ta teden je posvečen boju proti raku. V Sloveniji letno za rakom zboli 12.000 ljudi, 6.000 jih umre. Ko človek zboli se nenadoma vpraša kaj je naredil narobe. Čeprav živimo v prepričanju, da dokaj zdravo jemo, je realnost precej drugačna.

Prehrana je najmočnejše orožje s katerim se lahko posameznik sam zoperstavi tej kruti bolezni, vključno seveda z medicino ali alternativo, odvisno zakaj se odloči. Kljub temu, da se o spremembi prehrane veliko govori, so ljudje, ki se soočajo s to boleznijo še vedno premalo informirani.

Za boljše razumevanje trditve, da je pravilna prehrana zelo pomembna, smo se obrnili na nutricionistko Aljo Dimic, ki svetuje v Centru za zdravo prehrano. Na prvo vprašanje nam takoj ponudi odgovor, da je to zato, ker je naša celica sestavljena iz OH, beljakovin in maščob. Če so naše celice nepravilno nahranjene, je njihovo optimalno delovanje okrnjeno in vsi naši človeški procesi ne delujejo pravilno. Rak je bolezen pri kateri se celice nenadzorovano delijo, spremenjene rakave celice rastejo in napadajo naša tkiva ter se vanja vraščajo ter se tako kopičijo v naših organih. Rakave celice se prehranjujejo s sladko in predelano hrano, zaradi katere se še pospešeno množijo.

V naslednjih vrsticah je Dimiceva poudarila najpomembnejša dejstva:

1. Ne pozabimo na beljakovine

Beljakovine so vir aminokislin, ki preprečujejo razkroj celic in pospešujejo izgradnjo novih.

Nasvet: Izbirajte rastlinske beljakovine, saj v nasprotju z živalskimi beljakovinami ne zakisajo organizma in so lažje prebavljive.

Vse potrebne beljakovine dobimo iz rastlinske hrane, iz kakovostnih stročnic, semen in oreščkov. Ne pozabimo pa na laneno seme, oreščke, oves in stročnice. Odlični so tudi kozji izdelki – kozje mleko, sirotka in skuta, saj delujejo antikarcinogeno, protibakterijsko in protialergijsko – Dimiceva priporoča knjigo dr. Johanne Budwig, Kozja skuta v kombinaciji z lanenim oljem.

2.Zelenjava

Nasvet: Uživajte veliko kapustnic, saj vsebujejo fitokemikalije, ki telesu pomagajo pri uničevanju rakastih celic.

Brokoli, zelje, brstični ohrovt in cvetača.

3. Omega 3 maščobne kisline

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetja. Uporabljajte konopljino, laneno in svetlinovo olje, orehe in laneno seme.

Nasvet: Najboljši viri omega-3 (alfa-linolenske kisline) so laneno olje, semena konoplje in orehovo olje, bučne peške, orehi, losos, skuša, tun, mečarica, morski pes, postrv, sardine …

4.Začimbe:

Nasvet: Česen, kari, kurkuma, kajenski poper, ingver…vsebujejo več kot 200 biološko aktivnih učinkovin, ki delujejo kot antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik…

5. Antioksidanti in vitamin C

Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo in preprečijo oksidacijo celic.

Nasvet: Najbogatejša naravna vira antioksidantov in vitamina C sta sveže sadje in zelenjava: borovnice, pomaranče, črni ribez, kivi, grenivka, limone, peteršilj, brokoli, cvetača, špinača, paradižnik.

Kupujte sezonska živila, saj so bogatejša z vitaminom C.

6.Marelične peške

Nasvet: Marelice in njihova jedrca vsebujejo snov laetril ali amigdalin, kar je drugo ime za vitamin B17, ki se sprosti ob rakavi celici in raka – ubije.

Laetrile, se nanaša na koncentrirani izvleček iz mareličnih pečk. Laetril dokazano uničuje rakave celice in je del holističnega zdravljenja, ki vključuje prehransko terapijo, ki je prilagojena posamezniku ( z malo ali nič živalskih beljakovin) in detoksifikacijo organizma.

7. Razkisanje telesa – bazični prah

Ko smo zdravi ima naša slina pH vrednost v razponu med 7.5 in 7.1, rakavi bolniki imajo vrednosti okoli 4.5.

Rakave celice lahko živijo le v kislem okolju, v bazičnem pa ne, torej moramo najprej poskrbeti za bazičnost našega telesa. Razkisanje organizma je nujno potrebno, saj bomo le tako, ko bo naše okolje bazično, lahko sprejemali pomembne vitamine in minerale iz hranil in z njimi tudi v resnici nahranili naše celice. Kadar smo prezakisani, jih telo porablja le za nevtralizacijo odvečnih kislin in ne za hranjenje naših zdravih celic.

Nasvet: Uživanje bazičnega prahu, ki je mešanica naravnih rastlin in zelišč, je prvi korak, ki ga moramo narediti, da nam bo zdrava prehrana resnično pomagala in bo nahranila naše celice.

In še nekaj kratkih nasvetov Alje Dimic:

– sveže stisnjen česen je do sedaj najboljši vir za protirakave mešanice;

– zeleni čaj vsebuje veliko količino katehinov, ki se ponašajo z mnogimi protirakastimi lastnostmi;

– jejte veliko brusnic;

– za povečanje omega-3 maščobne kisline je potrebno jesti “mastne” ribe (sardine, losos in skuša) enkrat ali dvakrat tedensko oziroma dodajte v vaš zajtrk s kosmiči eno žličko lanenih semen. Laneno seme je v zadnjem obdobju postalo zelo popularno, saj predstavlja bogat vir Omega-3 esencialnih maščobnih kislin, poznanih tudi kot Alfa Linoleične (ALA). Raziskave so pokazale, da laneno seme deluje preventivno pred obolelostjo pred rakom;

– jejte dvakrat tedensko paradižnikovo omako (bolj učinkovita kot surov paradižnik) in tveganje za obolenjem raka na prostati se bo zmanjšalo za 25 odstotkov;

– citrusi so bistvena hrana v boju proti raku, kajti delujejo direktno na rakaste celice. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Vsebuje namreč zaviralce (antagoniste) rasti, ki se bodo mogoče celo še izkazali kot zaviralci tumorjev;

– dnevno bi bilo potrebno zaužiti 50 g soje. Zdravilne učinke pripisujejo izoflavonom v soji, ki jim pravijo tudi rastlinski estrogeni ali fitoestrogeni. Fitoestrogeni delujejo podobno kot človeški estrogeni, vendar v blažji obliki. Ti dve vrsti izoflavonov pomagata preprečevati tiste vrste raka, ki so povezane s hormoni, na primer raka na dojkah in na prostati;

– dnevno zauživanje 40 g temne čokolade (čokolada, ki vsebuje več kot 70 odstotkov kakava) ima pozitivne učinke na zdravje in naj zamenja ali zmanjša tiste sladkarije, ki nimajo fitokemikalij;

– ingver sodi med varovalna, za zdravje najpomembnejša živila. Je močan antioksidant, ki sodi med najučinkovitejša naravna zdravila proti raku;

– nove raziskave kažejo, da uživanje olivnega olja zmanjšuje tveganje za rak dojke in debelega črevesja.

Objava izraža mnenja avtorja vsebine, pri čemer Lifestyle natural ne odgovarja za točnost podatkov.

Nasprotniki vitamina B 17 imajo dober izgovor: ta snov namreč vsebuje cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica (bakrov sulfat s kristalno vodo) in je strupen. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B 17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B 17 sestoji iz ene molekule hidrogencianida (modra galica), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B 17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so se stvorile rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah. Beta-glukozidaza razpara molekulo B 17 na tistem mestu, kjer se je stvoril rak. Oba strupa se sinergetsko spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B 17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rhodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B 17 pride v stik z zdravimi celicami, rhodaneza razstrupi cianid (iz modre galice) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B 17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu. Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rhodanezom – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom.

Å e enkrat poudarjamo: v laetrilu ni “prostega” vodikovega cianida. Å ele ko pride laetril v stik z encimom beta-glukozidaza, tvori dve molekuli glukoze, grozdnega sladkorja, eno molekulo bezaldehida in eno vodikovega cianida – hidrogenski cianid – HCN. Samo rakava celica vsebuje ta encim. Ključna beseda pri tej zadevi je, da mora HCN šele nastati, saj ne plava prosto v laetrilu in se potem sprosti, ampak mora biti oblikovan. Encim beta-glukosidaza in samo ta encim lahko tvori HCN iz laetrila. Če ni v telesu rakavih celic, potem tudi ni beta-glukosidaze, če te ni, HCN ne more nastati iz laetrila. Benzaldehid, ki se oblikuje ob tej kemični reakciji, je za rakavo celico skrajno strupen.