KAKO SKRBETI ZA LASE PO 40. LETU

Leta ne prizanašajo niti lasem. S pravilnim vzdrževanjem lahko vaši lasje postanejo spet zdravi in sijoči.

V obdobju, ko prehajate v zrelejša leta, se lahko soočite še z eno težavo in sicer, da se vaši lasje tanjšajo, postajajo čedalje bolj suhi in neukrotljivi, lahko tudi izpadajo. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako lahko sami poskrbite, da bodo vaši lasje spet sijoči, lasne korenine pa zdrave.

Kakovostno striženje je ključ do uspeha, ko se začnejo lasje tanjšati, zatrjujejo strokovnjaki. Odločite se torej za krajšo frizuro, saj so tanki, dolgi lasje videti nezdravi in brez sijaja. Pomembno je, da se o dolžini in stilu pričeske posvetujete s svojim frizerjem oziroma dobrim stilistom, vendar se pozanimajte, koliko boste za to odšteli. Popolnoma odveč je, da se odločite za vrhunsko striženje, če ne nameravate pričeske tudi redno vzdrževati. Seveda morate po obisku frizerja sami poskrbeti, da se bo tanjšanje in izpadanje las ustavilo.

Kupite si ustrezne vitamine, ki spodbujajo rast las. Strokovnjaki tudi zatrjujejo, da svilene prevleke na vzglavnih blazinah preprečujejo lomljenje in izpadanje las. Kupite si krtačo z naravnimi ščetinami, vendar se ne češite prepogosto in pazite, da las ne češete, ko so mokri. S tem boste namreč preprečilo lomljenje las.

Suhi lasje potrebujejo več vlage

Zaradi pomanjkanja vlage z leti postajajo lasje čedalje bolj suhi, predvsem na lasnih konicah. Tudi koža potrebuje z leti čedalje več vlage in prožnosti, isto potrebujejo tudi lasje. Zato strokovnjaki priporočajo: če želite zdrave lase, poskrbite za čim več vlage.

Kako? Če si lase barvate, potem to storite v dobrem frizerskem salonu. Enkrat oziroma dvakrat na teden si privoščite oblogo za lase. Če si lase barvate doma, poskrbite, da ste si pobarvali celotno lasišče in ne le narastka. Če tega ne boste storili, barva las ne bo enakomerno porazdeljena.

Če imate skodrane in neukrotljive lase, jih zlikajte, vendar pred tem uporabljajte izdelke, ki lase ščitijo. Uporabljate izdelke iz kane! In nikar ne mislite, da morate sive lase nujno pobarvati! Sivi lasje so lahko videti fantastično in so trenutno zelo v modi.

Ste vedeli, da na dan izgubimo približno sto las, največ takrat, ko jih češemo mokre?

TRIJE HITRI NAÄŒINI ZA POPRAVLJANJE RAZPOLOŽENJA – hrvaÅ¡ko

Svega trideset sekundi je dovoljno, da popravite svoje raspoloženje. Ovu su tri načina kako to da postignete.

Veštački osmeh može da popravi raspoloženje. U početku č‡e možda biti nategnut, ali kada naučite da se smejete, osmeh č‡e dolaziti češč‡e i spontanije i raspoloženje č‡e uvek biti na nivou.

DUBOKO DIÅ ITE

Udahnite pa izdahnite nekoliko puta zaredom. Čak 70 odsto loših emocija ispražnjujemo preko pluč‡a, dobrim načinom disanja. Disanje je refleksno i često o njemu uopšte ne razmišljamo. Duboko, pravilno disanje posebno, ako pored otvorenog prozora ili u prirodi – čini čuda.

RASTEGNITE SE

Lagano raširite noge, a ruke dignite prema gore i istegni se najviše što možete. Istegni se jako, kao da č‡ete dodirnuti zvezde. Ponovi to nekoliko puta. Krv č‡e prostrujati telom i odmah č‡ete se oseč‡ati bolje.

POPIJTE MALO VODE

Mozak čini 75 odsto vode. Kada nam nedostaje vode, mozak najviše pati. Da bi vijuge bolje radile, popijte čašu vode. Vodu nikada nemojte da zamenite sokom ili gaziranim pič‡em.

ŽIVILA ZA OHRANJANJE MLADOSTI IN VITALNOSTI

Predstavljam sedem živil, ki vas bodo ohranjale pri mladosti, hkrati pa preprečujejo nastanek resnih bolezni.

Olivno olje

Raziskovalci so že pred štiridesetimi leti dokazali, da je bila zaradi uživanja nenasičenih maščob v olivnem olju med prebivalci grškega otoka Kreta raven bolezni srca in rakavih obolenj nizka. Olivno olje vsebuje tudi polifenole, pomembnega antioksidanta, ki preprečuje nastanek s starostjo pogojenih bolezni.

Jogurt

V sedemdesetih letih minulega stoletja je imela tedanja sovjetska država Gruzija največ stoletnikov na prebivalca. Ena od pomembnejših skrivnosti tako dolgega življenja Gruzincev je v uživanju jogurta. Čeprav to ni bilo nikoli znanstveno dokazano, je uživanje tega mlečnega izdelka pomembno predvsem zaradi visoke ravni kalcija. Ta preprečuje nastanek osteoporoze, jogurt pa hkrati vsebuje dobre bakterije, ki vplivajo na zdravje in preprečujejo s starostjo pogojene bolezni.

Ribe

Pred tridesetimi leti so znanstveniki začeli raziskovati, zakaj med Eskimi na Aljaski presenetljivo ni srčnih obolenj. Pozneje so ugotovili, da je skrivnost v izjemno bogatem uživanju rib. Ribe so tudi poglavitni vir omega tri maščob, ki preprečujejo nastanek holesterola v krvi in varujejo pred srčnimi motnjami.

Kakav

Med pripadniki plemena Kuna, prvotnimi prebivalci obalnega pasu Paname, je raven bolezni srca devetkrat manjša kot med prebivalci kontinentalnega dela države. Pripadniki plemena Kuna namreč pogosto uživajo pijačo, ki vsebuje velike količine kakava. Kakav je bogat vir flavonidov, ki pomagajo pri vzdrževanju krvnega pritiska in preprečujejo nastajanje krvnih strdkov. Občutno zmanjšujejo tveganje srčnih napadov in preprečujejo sladkorno bolezen tipa 2, ledvična obolenja in demenco.

Oreščki

Raziskave so pokazale, da ljudje, ki uživajo oreščke, živijo v povprečju dve leti in pol dlje. Oreščki so bogat vir nenasičenih maščob, to pa pomeni, da imajo podobne pozitivne učinke na zdravje kot olivno olje. Vsebujejo tudi veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov.

Vino

Zmerno uživanje vina preprečuje nastanek bolezni srca, sladkorne bolezni in starostne izgube spomina. Å e posebej veliko raziskav je bilo narejenih o zdravilnih učinkih rdečega vina. Ta namreč vsebuje naravni antioksidant resveratrol, ki vpliva na faktorje staranja v celicah.

Borovnice

Raziskava ameriškega centra za raziskovanje staranja je pokazala, da borovnice in druge vrste jagodičevja blažijo vnetja in preprečujejo nastajanje s starostjo pogojenih bolezni, kot so izguba spomina in motorične sposobnosti.

KONOPLJINO OLJE

Ekološko hladno stiskano konopljino olje vsebuje idealno razmerje 3:1 Omega 6 in Omega 3, dveh esencialnih maščobnih kislin, ki sta bistvenega pomena za naše zdravje. Prav tako vsebuje gama-linolensko kislino, super-poli nenasičeno maščobno kislino, ki pomaga ohraniti hormonsko ravnovesje in lahko zdravi kronične bolezni kože, kot so ekcemi, luskavica in akne. Redno uživanje lahko pomaga zmanjšati holesterol in krvni tlak, da je vaše srce zdravo. Raziskave potrjujejo, da ima pozitivne učinke pri boleznih oči, kroničnih vnetjih mehurja, astmi, raku, vročinskih stanjih, osteoporozi in artritisu.
Da zadostite dnevnemu priporočljivemu vnosu maščobnih kislin, dodajte 2 čajni žlički konopljinega olja vašemu jutranjemu soku ali napitku, lahko pa ga dodate tudi k solati.
Najbolj priporočljivo je shranjevanje v hladilniku, sicer pa se priporoča hranjenje v temnem in hladnem prostoru.

TEK KURI KALORIJE

Morda menite, da je tek preprost. Saj gre vendar zgolj za postavljanje ene noge pred drugo in hitro ponavljanje tega, mar ne? Morda z interpretacijo ne gre prehitevati.

Teče sicer res lahko skoraj vsak posameznik, vendar je prakticiranje teka preprosto le, dokler dejansko ne začnete teči. Ko obujete superge in se podate na pot ali tekoči trak, se vam začnejo postavljati vprašanja. Kako dolgo naj tečem? Je hoja v redu? Ali nosim pravilno obutev? Odgovori na zgornja vprašanja niso nepomembni. Tek “kuri” kalorije, krepi srce in pljuča in sprošča endorfine, ki poskrbijo za vaše boljše počutje. Vseeno pa lahko na vaše telo, če ne upoštevate določenih pravil, vpliva tudi negativno. Na kaj torej biti pozoren?

Nekateri tekači so precej obremenjeni z razdaljami in se drugim hvalijo o številu pretečenih kilometrov. Vendar pa je, če želite graditi na vzdržljivosti, bolj pomembno to, koliko časa tečete. Rečeno na splošno, lahko vzdržljivost varno večate tako, da vsak teden dodate 10 minut teka. Minute lahko razdelite med posamezne vadbe ali pa jih dodate zgolj enemu treningu.

Drug način, kako poskrbeti, da z vadbo ne pretiravate, je uporaba 10-odstotnega pravila. Svoj tedenski čas vadbe pomnožite z 0,1 – dobljen rezultat pomeni število dodatnih minut, ki jih vključite v trening naslednji teden. Če npr. 3-krat tedensko tečete 30 minut, med vikendom pa opravite 45-minutni trening (skupaj torej 135 minut), to pomeni, da za napredek v vzdržljivosti število minut trenitnga naslednji teden zvišate za 13-14 minut.

Če število minut zvišujete prehitro, lahko to pripelje do nezadovoljstva, poškodovanega ega, nenazadnje pa tudi do poškodb, zato se tega lotite previdneje in postopoma. Podobna previdnost velja tudi, preden začnete teči hitreje – hitrejši tek namreč predstavlja dodatno obremenitev za mišično-skeletni sistem (vaše vezi, kite in druga vezivna tkiva), zato predhodno razvijte večjo vzdržljivost. Počasni napredek bo vašemu telesu omogočil prilagoditev na dejavnost. “Potrpežljivost je tekačeva najboljša lastnost,” je povedl Kastor.
Telesna pripravljenost je pomembna

Telesna pripravljenost je kot prstni odtis: pri vsakem posamezniku je drugačna. Četudi pa se stili teka med nami razlikujejo, se strokovnjaki strinjajo glede določenih pravil. Povzamemo jih lahko z dvema praviloma: tecite zravnano in tecite sproščeno.

Tek v primernem položaju za telo predstavlja manj stresa in vpliva na sklepe, kar zmanjšuje tveganje poškodb in povečuje učinkovitost. Povedano drugače, to pomeni, da lahko z manj napora tečete več časa. Med tekom naj bo prsni koš dvignjen, ramena pa naj bodo spuščena navzdol. Noge naj bodo v liniji z boki in naj tvorijo ravno linijo od glave do prstov. Izogibajte se pretiranemu nagibanju naprej, saj lahko to negativno deluje na spodnji del hrbta.

Roke imejte sproščene in jih prepustite naravnemu toku gibanja naprej in nazaj ter tako preprečite nepotrebne napetosti in zapravljanje energije. Prav tako bodite pozorni na zvok stopal – če na tekaško podlago pristajate pretrdno, poskusite omehčati pristanke.
Ne odnehajte

Ko tek postane udoben, si boste slej kot prej zaželeli svežih in zanimivejših treningov. Zadoščalo vam bo morda odkritje novih poti, morda se boste podali na razgibane in hribovite poti (na tekaški stezi lahko npr. tudi prilagodite naklon) ali pa boste začeli v manjših intervalih teči hitreje.

Dober motivator je tudi tekaška skupina, ki se ji lahko pridružite. Poleg družbe pri teku skupine zagotavljajo tudi druge koristi. Dobili boste družbo, s katero boste lahko praznovali svoje uspehe, med seboj si boste lahko izmenjevali številne nasvete in našli odgovore na mnoga vprašanja. Sotekači vas lahko spodbujajo tudi k aktivni udeležbi na različnih tekaških tekmovanjih.

Če tečete bodisi sami bodisi v družbi, pa poskrbite za svoje telo tudi po teku. Ni namreč dovolj, da zgolj raztezate svoje stegenske mišice. Kastor pravi, da je to napačno. Posvetite se tudi drugim delom, npr. mišicam ob sprednji strani kolka. Raztezajte jih, saj se boste posledično počutili veliko bolj udobno, hkrati pa boste bolje pripravljeni tudi na naslednji trening.

REKREACIJA STAREJÅ IH

Ga. Renata Slabe Erker z Inštituta za ekonomska raziskovanja in izr. prof. dr. Simona Kustec Lipicer s Fakultete za družbene vede, pojasnjujeta, kako in koliko se v Sloveniji rekreirajo starejši.

Po javnomnenjskih podatkih ISSP (The International Social Survey Program) je v starostni skupini nad 65 let delež starejših ljudi, ki so v Sloveniji redno telesno aktivni, v povprečju primerljiv oz. še malo višji kot je evropsko povprečje. Å vica, Finska, Å vedska in Velika Britanija so države, ki imajo ta delež višji kot je v Sloveniji. Naš delež je primerljiv z deležem te starostne skupine na Hrvaškem. Višji delež tedenskih rekreativcev med to starostno skupino anketirancev ima le 7 opazovanih držav.

Sta pa deleža tistih anketirancev starejših od 65 let, ki se rekreirajo večkrat na mesec ali večkrat na leto v Sloveniji že rahlo nižja od evropskega povprečja.

V Sloveniji je po podatkih neaktivnih kar 40 % starejših od 65 let. Najnižji deleži neaktivnih v tej skupini v Evropi pa se gibajo med 3 do 11 %.

Posebej je potrebno opozoriti tudi na nadpovprečno visok delež starih nad 65 let, ki v zadnjem letu niso bili nikoli vključeni v organizirano vadbo. Ta znaša v Sloveniji kar 92% in je vidno višji od tako svetovnega kot evropskega povprečja ter vseh tistih držav, s katerimi se Slovenija sicer praviloma lahko primerja.

S starostjo se verjetnost redne rekreacije zmanjšuje.

Vpliv starosti na aktivnost se v Sloveniji ne razlikuje od vpliva tega dejavnika na športno aktivnost v drugih evropskih državah. Delež starejših (nad 65 let) ljudi, ki se s športom ukvarjajo v Sloveniji, je večinoma primerljiv z deleži v Evropi, vendar pa so izjemno visoka negativna odstopanja vidna pri skupinah, ki telesno niso aktivne, še prav posebej, ko to velja za neaktivne starejše v organizirani vadbi. Razlogov za omenjeno stanje še nismo uspeli dokončno raziskati. Preliminarne ugotovitve pa to povezujejo z ekonomskimi vidiki – organizirane oblike vadbe so plačljive. Deloma pa je seveda takšno stanje odraz kulture, tradicije, obstoječih življenjskih navad in sloga omenjene skupine državljanov. Prav tako se je treba zavedati, da je bila športna politika v tranzicijskih državah tradicionalno usmerjena predvsem v spodbujanje športa mladih in tekmovalnih dosežkov, ker naj bi ti pomembno vplivalo na nacionalno samopodobo. Na račun tega je bilo dojemanje športa kot telesne aktivnosti, kot sestavne komponente kvalitete življenja (npr. šport za zdravje, zabavo, druženje) pogosto v drugem planu.

Na splošno je tako, da je šport sam v 2. polovici 20. stoletja bistveno spremenil svoj značaj. Postal je masoven pojav, kajti ljudje se s športom ukvarjajo ne zgolj zaradi doseganja vrhunskih tekmovalnih rezultatov (t.i. koncept elitnega oz. vrhunskega športa), ampak iz zelo različnih običajnih vsakodnevnih motivov, kot so zunanji zgled, zdravje, druženje, samopotrjevanje. Prav slednje motive postavljamo tudi v ospredje našega preučevanja. Kljub masovnosti pojava pa strukturne razlike v športnem udejstvovanju še vedno obstajajo, a imajo tendenco zmanjševanja. Značilnost sodobne rekreacije v Evropi, ki se potrjuje tudi pri nas je tudi ta, da so vse bolj prisotni vzorci ne-institucionalizirane oz. neorganizirane vadbe. Po zadnjih podatkih (Eurobarometer 2010) se v Sloveniji večina vprašanih (83%) s športom ukvarja individualno (ne-institucionalizirano), približno po 5% pa v športnih klubih in fitness centrih. Da je športna rekreacija postala v Evropi masoven pojav pričajo tudi že izpostavljeni podatki ISSP raziskave (2007), ki kažejo da je je skoraj 45% anketiranih v Evropi redno dnevno ali večkrat tedensko telesno aktivnih, kar je več kot kdajkoli prej.

Nižji dohodek, manj rekreacije

Podatki kažejo, da se verjetnost rednega gibanja znižuje z dohodkom in ta pojav je prisoten povsod po svetu. Tudi Slovenija ni izjema. Zanimivo pa je, da se praviloma osebe z ničelnim dohodkom več gibajo kot osebe z dohodkom. Za to je možnih več razlag. Gre za ljudi, ki jih običajno podpirajo drugi, na primer študente, ki imajo več možnosti in časa za redno telesno dejavnost v prostem času. Nikakor ne gre zanemariti, da so aktualne oblike zlasti organizirane vadbe tesno povezane tudi z zmožnostjo plačila zanje, česar si skupina prebivalcev z nižjimi prihodki ne more privoščiti, saj ji to ne predstavlja osnovnih življenjskih potreb, za katere namenja svoje prihodke. Je pa to daleč od zaželenega in za omenjeno skupino spodbudnega stanja razmer. Å e prav posebej, če vemo, da podatki iz omenjenih javnomnenjskih raziskav tudi kažejo na obstoj tesne povezanosti telesne oz. športne aktivnosti ljudi in njihovo zaznavo lastnega življenja kot kvalitetnega in srečnega.

ŽELODČNE TEŽAVE

Dandanes za prebavnimi težavami trpi vsak tretji človek – bodisi zaradi stresa, nepravilne prehrane, pomanjkanja gibanja bodisi zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov. Posledice so vedno enake: pekoča zgaga, slabost, želodčni krči in druge nadležne težave.

Posledice našega prenapetega in ihtavega časa brez počitka se pri marsikom pokažejo na želodcu – posebej pri ljudeh, ki tudi med obroki hitijo ali se prehranjujejo neredno. Pogosto se temu pridruži še enostranska, prebogata, premastna ali preveč pečena oziroma prezačinjena prehrana. Če se način življenja in prehrana ne spremenita, težave lahko postanejo kronične. Poeg tega lahko stres, jeza in nerešeni konflikti v zasebnem ali poslovnem življenju hitro povzročijo rano na želodcu. Toda ne dovolite, da bi prišlo tako daleč! V naravni zeliščni lekarni najdete veliko sredstev, ki pomagajo rešiti težave z želodcem.

POMOČ ZA OBREMENJEN ŽELODEC:

– 1 žličko zdravilne prsti raztopite v mineralni vodi ali zeliščnem čaju in popijte po jedi.

– Ne le dojenčkom, tudi odraslim pri prebavnih težavah pomaga komarčkov čaj. Učinkovine pomirjajo razdraženo želodčno steno.

– Zelo staro domače sredstvo je švedska grenčica. Ta zeliščni napitek iz lekarne pomaga proti različnim prebavnim motnjam. Dnevno popijte 1-2 šilci napitka.

– Veliko je nasvetov proti kolcanju: za 30 sekund zadržite dih, popijte ledeno ali limonino vodo ali zgrizite nageljnovo žbico. Na splošno pa velja, da jejte počasi in hrano temeljito prežvečite.

– Kdor je pogosto živčen in nagnjen k razdraženemu želodcu ali vnetju želodčne sluznice, naj preizkusi naslednji recept:

1/2 litra vode
20 g cvetov kamilic
10 listov melise

Vodo zavrite, zelišča zmešajte, 4 žličke mešanice prelijte z vrelo vodo, pokrijte in pustite stati 10 minut. Precedite in počasi spijte. Ulezite se na hrbet in se vsakih 5 minut obrnite za četrt obrata, torej na levi bok, na trebuh, na desni bok.

KAJ SO SRČNE PALPITACIJE (hrvaško)

Nisam bila sigurna šta zapravo znači PALPITACIJA, te sam potražila više izvora i evo šta sam otkrila.
PALPITACIJA – nepravilan otkucaj srca (jači otkucaji, ubrzani otkucaji ili veoma slabi otkucaji) izazvan stresom ,menopauzom, nepravilnim vežbanjem, anksioznost, oseč‡ajem straha, povišena tel. temperatura, prevelike količine kofeina, nikotina, narkotika, nizak nivo kiseonika, neki lekovi isto mogu izazvati palpitaciju kao što su beta blokatori, hormoni, ili je uzrokovano oboljenjem srca.
Veoma često palpitacije nisu ozbiljne ali ipak treba obratiti pažnju u kakvom se obliku javljaju i pod kojim uslovima. Veoma često je to znak nedostatka magnezijuma u organizmu ili kiseonika.
Meč‘utim, ako ste uradili sve, da se otklone uzroci, a palpitacije ne prestaju , javljaju se više od jednom nedeljno, postanu češč‡e ili su prač‡ene oseč‡ajem vrtoglavice ili nesvestice, morate se konsultovati sa svojim lekarom.
Ako se onesvestite ili vam se javi stezanje u grudima prač‡eno mučninom i znojenjem, treba odmah pozvati 112. Možda imate infarkt!
Uglavnom palpitacija je upozorenje organizma da je vaš nivo stresa prešao bezbedan nivo.
Nemojte zanemariti svoje srce, hranite ga: folna kiselina, magnezijum, vitamin B6 i B12, Omega3(losos, skuše, sardine). su veoma dobra potpora.
Nešto zanimljivo: mnoge osobe su potvrdile da smanjenjem unosa šeč‡era- slatkiša , palpitacija smanjuje ili potpuno nestane.

ZA ŽEJO PIJTE VODO

V brezalkoholnih pijačah je pogosto preveč škodljivega sladkorja. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da lahko pollitrski ledeni čaj vsebuje kar 12 kock, voda z okusom pa 5 kock sladkorja.

Ob nakupu poglejte prehransko tabelo

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da v brezalkoholnih pijačah – tako v sokovih kot vodah z okusom – preverimo količino sladkorja. Večina jih namreč vsebuje preveč sladkorja, po zadnjih raziskavah pa uživanje pijač s sladkorjem od 2,5 do treh decilitrov na dan poveča verjetnost za koronarno bolezen za 20 odstotkov.

Malica

Strokovnjaki priporočajo zaužitje enega do dveh kozarcev sadnih oziroma zelenjavnih sokov na dan.

“To je prazna energija iz sladkorja,” je na današnji novinarski konferenci ZPS pojasnila prehranska strokovnjakinja Marjana Peterman in poudarila, da je “za žejo voda, za lakoto pa hrana”. Po besedah Petermanove so sadni in zelenjavi sokovi po strokovnih normativih hrana, saj je bogata tudi in predvsem njihova hranilna vrednost, zato strokovnjaki priporočajo zaužitje enega do dveh kozarcev sadnih oziroma zelenjavnih sokov na dan.

V sladkanih pijačah prazne kalorije

Kocke sladkorja

Raziskave kažejo, da že en napitek sladkane pijače (250 do 300 ml) dnevno poveča tveganje za koronarno bolezen za 20 odstotkov.
“Brezalkoholne pijače in tudi nektarji so živila, ki nimajo nobene hranilne vrednosti, narejena so iz vode in sladkorja z dodatki, ki jim dajo barvo in aromo,” je pojasnila in ocenila, da so to prazne kalorije. Raziskave po njenih besedah kažejo, da sladkane pijače, tudi take z dodanimi sladili, ne potešijo občutka lakote, temveč celo nasprotno – po pitju pijače pojemo več, kot potrebujemo.

Na ZPS potrošnike tudi opozarjajo na trditve na pijačah. Trditvi “brez dodanega sladkorja” ali “s sladili” ne pomenita, da živilo ne vsebuje sladkorja, saj sladkor lahko vsebujejo posamezne sestavine živila, npr. sadje. “Tega številni potrošniki ne vedo, saj prepogosto ne preberejo, kaj dejansko izbrana pijača vsebuje. Dandanes pa številne industrijske pijače ne vsebujejo le umetnih sladil, ampak tudi aditive,” je izpostavila Petermanova.

Bomo uvedli dajatev za sladkor?

Vsebnost sladkorja v pijačah

Petermanova je za primerjavo navedla, da lahko ledeni čaj v pollitrski plastenki vsebuje kar 12 kock sladkorja, pollitrska plastenka vode z okusom pa pet kock sladkorja – ena kocka je težka štiri grame.

Za sladkor sicer po pojasnilih Petermanove ni določenega priporočenega dnevnega vnosa, obstaja pa priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije – za odrasle osebe je priporočilo zaužitje 60 gramov dodanega sladkorja dnevno, saj naj bi po analizah pri normalni povprečni prehrani odrasla oseba 30 gramov zaužila iz ostalih živil. “Podpiramo zamisli oz. predlog nevladnih okoljskih organizacij in pediatrične klinike državi, da se na pijače, ki niso za dobrobit potrošnika, doda neka dajatev na sladkor,” je še poudarila Petermanova.

Potrošniki lahko na spletni strani http://veskajjes.si/ preverijo prehranski profil pijač in živil, ki jih uživajo, je pojasnila urednica portala Urša Å mid Božičevič in dodala, da lahko potrošniki pri vsebini portala sodelujejo tudi sami z vnosom prehranskega profila živila ali pijače, ki je v bazi še niso našli.

PANIÄŒNI NAPAD – KAKO SI POMAGAMO

Najbolj si lahko pomagamo tako, da spoznamo VZROK panike. Mogoče smo mesece, celo leta pod stresom, ki je lahko iz okolja (onesnaženost zraka, hrane, žarčenja iz okolja), ali pa je nastal v nas zaradi čustvenih dejavnikov. Lahko nas razdražijo krivice, težave, žalost, jeza, veselje, nasilje, mobing in že je tu panika.

Moramo se zavedati, da bomo potrebovali nekaj časa, da bomo paniko ukrotili, saj svojih genov in okolja ne moremo kar tako zamenjati. A SE DA! VELIKO LAHKO SAMI NAREDIMO, če imamo željo in VOLJO. Moramo pa biti disciplinirani in potrpežljivi. To pomeni, da se moramo naučiti kontrolirati stres! To lahko traja nekaj mesecev, včasih tudi leto. AMPAK POTEM imamo stres in paniko pod kontrolo! In naenkrat se ne bomo več spomnili, kako hudo nam je bilo, ne bomo se bali novega napada….

TAKOLE BOMO NAREDILI:

I. Najprej se naučimo globokega, mirnega dihanja in mislimo samo na vdihe in izdihe. Tako naučimo možgane, ki ponorijo ob čustvenih dejavnikih, lepo pomiriti. In ko so mirni, ni več vzroka za nastanek panike. Prvič, pa potem še nekajkrat, bomo med vajo mislili na to, da je vse skupaj brez veze, ker je res tako!!! Če možgani tega nikoli niso delali, jih moramo tega naučiti. Ko pa enkrat to znajo, pa takrat, ko začutimo, da se približuje panika, samo začnemo dihati in tako neprijetno stanje počasi umirimo.
Možgani ob čustvenem dražljaju, začnejo dajati signale. Za to porabijo veliko energije. Pri tem dajo komando za nastajanje cele vrste hormonov, ki prenšajao to informacijo možganov do perifernih organov. In če je v telesu premalo energije, jo vzamejo drugim organom. Če se to dogaja ves čas, prihaja do kroničnega pomanjkanja energije in do napak v delovanju organov. Največkrat odpovejo tisti organi, ki so pri posamezniku šibki.

II. Ukvarjajmo se z REDNO TEDENSKO rekreacijo, da se bomo dobro razgibali in nadihali. S tem telo prekrvavimo, da lahko nudi celicam dovolj hrane in kisika. Tako se tvori energija ATP in se zmanjša verjetnost, da jo zmanjka za možgane. Poleg tega z mišičnim tonusom potiskamo limfo po telesu (limfo po telesu potiskajo samo mišice; če niso napete, limfa ne teče, se zadržuje po telesu in povzroča še več težav), tako čistimo telo strupenih snovi (tudi stresni hormoni in vse napake, ki nastanejo v celicah, se na tak način odplaknejo iz telesa). Tako odstranimo tiste notranje onesnaževalce, ki tudi povzročajo stres.

III. SPANJE. Možgani morajo spati. Ko spijo popravljajo napake, predelajo vse informacije, ki so jih podnevi zbrali, jih prečistijo in se regenerirajo. Dobro je, da spimo neprekinjeno vsaj 4 do 6 ur.

IV. V prehrani naj bo veliko sadja, zelenjave, rastlinskih maščob, pustega mesa, čim manj pa sladkarij, čokolade, ogljikovih hidratov, kave, gaziranih pijač in poživil. To so snovi, ki odvzemajo energijo in povzročajo razdraženost možganov.

Ste si kdaj pomagali s Cellfoodom? Samo Cellfood, ali Persen, ali Helex, ali… ne pomagajo. Ko boste upoštevali zgornje napotke, ko boste VEDELI, da se nič ne zgodi takoj, in ko si boste resnično vzeli čas(vsaj 6 do 10 mesecev), POTEM SE VAM BO ZGODIL PREOBRAT! Takrat boste lahko prenehali z zdravili ali jih vsaj omejili. Poskusite s Cellfoodom, ki vam nudi dovolj energije, skupaj z ostalimi nujno potrebnimi snovmi, da se možgani hitreje regenerirajo in ne trpijo toliko za pomanjkanjem energije.

Verjeti moramo, da si lahko pri paničnih napadih pomagamo sami. Le v roke se je traba vzeti in si reči:” Sedaj si pa vzamem čas za ”delanje na sebi” tja do novega leta, pa da vidim, kdo bo koga! Kako bomo veseli in presenečeni, ko nam bo uspelo.

Veliko ljudi doživi napad panike na različne načine; lahko čisto obnemijo, ali pa postanejo agresivni.

Za oboje je zelo učinkovito, če jih lahko pripravimo do tega, da se vsedejo in začnejo mirno, globoko dihati. To naj počnejo kar nekaj minut (tudi 10 do 20, če je potrebno). Ko so že bolj umirjeni, jim ponudimo kozarec vode. ( Naše babice so dajale sladkano vodo zelo razburjenim, prestrašenim ljudem. To pa zato, da so dobili več ATP – energije, ki jo v času panike naše telo veliko porabi).

Dobrodošla je kakšna umirjena, tolažilna beseda, pa bo.

UPRAVLJAJMO STRES!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!

Stres

Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,

• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,

• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,

• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres

1/ Enostavno povedano: telo se “prestavi” v višjo prestavo. Tako kot avto tudi naše telo potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da “teče”, kakor hitro lahko.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe naše organe!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in omogoči boljši pretok krvi (“prenašalko goriva”).

• Kortizol – najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.

• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!

Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobrodošla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ – Potek – Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala

Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes najbolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Å tudije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem

Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”. Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!

• S stresi živimo ves čas!

• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!

• Naučimo se razbrati, kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006