PANIÄŒNI NAPAD – KAKO SI POMAGAMO
Najbolj si lahko pomagamo tako, da spoznamo VZROK panike. Mogoče smo mesece, celo leta pod stresom, ki je lahko iz okolja (onesnaženost zraka, hrane, žarčenja iz okolja), ali pa je nastal v nas zaradi čustvenih dejavnikov. Lahko nas razdražijo krivice, težave, žalost, jeza, veselje, nasilje, mobing in že je tu panika.
Moramo se zavedati, da bomo potrebovali nekaj časa, da bomo paniko ukrotili, saj svojih genov in okolja ne moremo kar tako zamenjati. A SE DA! VELIKO LAHKO SAMI NAREDIMO, če imamo željo in VOLJO. Moramo pa biti disciplinirani in potrpežljivi. To pomeni, da se moramo naučiti kontrolirati stres! To lahko traja nekaj mesecev, včasih tudi leto. AMPAK POTEM imamo stres in paniko pod kontrolo! In naenkrat se ne bomo več spomnili, kako hudo nam je bilo, ne bomo se bali novega napada….
TAKOLE BOMO NAREDILI:
I. Najprej se naučimo globokega, mirnega dihanja in mislimo samo na vdihe in izdihe. Tako naučimo možgane, ki ponorijo ob čustvenih dejavnikih, lepo pomiriti. In ko so mirni, ni več vzroka za nastanek panike. Prvič, pa potem še nekajkrat, bomo med vajo mislili na to, da je vse skupaj brez veze, ker je res tako!!! Če možgani tega nikoli niso delali, jih moramo tega naučiti. Ko pa enkrat to znajo, pa takrat, ko začutimo, da se približuje panika, samo začnemo dihati in tako neprijetno stanje počasi umirimo.
Možgani ob čustvenem dražljaju, začnejo dajati signale. Za to porabijo veliko energije. Pri tem dajo komando za nastajanje cele vrste hormonov, ki prenšajao to informacijo možganov do perifernih organov. In če je v telesu premalo energije, jo vzamejo drugim organom. Če se to dogaja ves čas, prihaja do kroničnega pomanjkanja energije in do napak v delovanju organov. Največkrat odpovejo tisti organi, ki so pri posamezniku šibki.
II. Ukvarjajmo se z REDNO TEDENSKO rekreacijo, da se bomo dobro razgibali in nadihali. S tem telo prekrvavimo, da lahko nudi celicam dovolj hrane in kisika. Tako se tvori energija ATP in se zmanjša verjetnost, da jo zmanjka za možgane. Poleg tega z mišičnim tonusom potiskamo limfo po telesu (limfo po telesu potiskajo samo mišice; če niso napete, limfa ne teče, se zadržuje po telesu in povzroča še več težav), tako čistimo telo strupenih snovi (tudi stresni hormoni in vse napake, ki nastanejo v celicah, se na tak način odplaknejo iz telesa). Tako odstranimo tiste notranje onesnaževalce, ki tudi povzročajo stres.
III. SPANJE. Možgani morajo spati. Ko spijo popravljajo napake, predelajo vse informacije, ki so jih podnevi zbrali, jih prečistijo in se regenerirajo. Dobro je, da spimo neprekinjeno vsaj 4 do 6 ur.
IV. V prehrani naj bo veliko sadja, zelenjave, rastlinskih maščob, pustega mesa, čim manj pa sladkarij, čokolade, ogljikovih hidratov, kave, gaziranih pijač in poživil. To so snovi, ki odvzemajo energijo in povzročajo razdraženost možganov.
Ste si kdaj pomagali s Cellfoodom? Samo Cellfood, ali Persen, ali Helex, ali… ne pomagajo. Ko boste upoštevali zgornje napotke, ko boste VEDELI, da se nič ne zgodi takoj, in ko si boste resnično vzeli čas(vsaj 6 do 10 mesecev), POTEM SE VAM BO ZGODIL PREOBRAT! Takrat boste lahko prenehali z zdravili ali jih vsaj omejili. Poskusite s Cellfoodom, ki vam nudi dovolj energije, skupaj z ostalimi nujno potrebnimi snovmi, da se možgani hitreje regenerirajo in ne trpijo toliko za pomanjkanjem energije.
Verjeti moramo, da si lahko pri paničnih napadih pomagamo sami. Le v roke se je traba vzeti in si reči:” Sedaj si pa vzamem čas za ”delanje na sebi” tja do novega leta, pa da vidim, kdo bo koga! Kako bomo veseli in presenečeni, ko nam bo uspelo.
Veliko ljudi doživi napad panike na različne načine; lahko čisto obnemijo, ali pa postanejo agresivni.
Za oboje je zelo učinkovito, če jih lahko pripravimo do tega, da se vsedejo in začnejo mirno, globoko dihati. To naj počnejo kar nekaj minut (tudi 10 do 20, če je potrebno). Ko so že bolj umirjeni, jim ponudimo kozarec vode. ( Naše babice so dajale sladkano vodo zelo razburjenim, prestrašenim ljudem. To pa zato, da so dobili več ATP – energije, ki jo v času panike naše telo veliko porabi).
Dobrodošla je kakšna umirjena, tolažilna beseda, pa bo.
UPRAVLJAJMO STRES!
Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!
Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:
• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.
Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano: telo se “prestavi†v višjo prestavo. Tako kot avto tudi naše telo potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da “tečeâ€, kakor hitro lahko.
Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe naše organe!
2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.
• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in omogoči boljši pretok krvi (“prenašalko gorivaâ€).
• Kortizol – najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih†organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobrodošla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.
Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:
Organ – Potek – Posledica
Prebavila
Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!
Povišanje apetita in stalni občutek lakote
Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v licaâ€).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.
Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi
Imunski sistem
V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!
To “preklapljanje†prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.
Danes najbolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.
Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.
Živčni sistem
Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.
Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!
Å tudije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.
Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!
Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).
Srčne okvare in kapi!
Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolkaâ€. Ljudje z obliko “jabolka-trebuha†so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuhaâ€, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.
Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati, kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimoâ€,da kasneje “zna samo†regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!
Vir Klinika Mayo, September 2006