KAKO OKREPITI IMUNSKI SISTEM

Imunski sistem je naš obrambni mehanizem. Ljudje so se vedno, skozi tisočletja zdravili na različne načine. Medicina in farmacija resda nista bili razviti, zato pa je človek, tedaj neprimerno bolj vpet v naravo, poznal nekatere tehnike zdravljenja, ki niso bile le priljubljene, temveč tudi učinkovite. Skoraj vse pretekle civilizacije so imele svoj izbor zdravilnih praks.

Čeprav je o tem ostalo zapisanega razmeroma malo, pa smo dandanes lahko srečni, da se je ohranilo kar nekaj informacij o tem, kako so modrost in znanje mnogih generacij s pridom uporabljali tedanji nadarjeni in razsvetljeni zdravilci. Obenem pa je to znanje lahko svarilo, kako daleč se je današnji svet odmaknil od naravnega načina zdravljenja in zdravega življenja.
Imunski sistemImunski sistem

Pojav aidsa pred dvema desetletjema je opozoril, kako pomembni so obrambni sistemi našega organizma, človek pa je ponovno pomislil tudi na obstoj in pomen mehanizmov samozdravljenja. Prisiljeni smo bili učiti se in raziskovati naravo te notranje obrambe, kako deluje, kaj jo krepi in kaj jo slabi.

Mikroskopska slika kapljice krvi zdravega človeka nam razkrije, da se v njej nahaja nekako 99% rdečih in 1% belih krvnih telesc, povedano bolj učeno – v povprečju okrog pet milijonov rdečih krvničk in sedem tisoč belih krvničk na kubični milimeter krvnega vzorca. Bela krvna telesca so vojaki imunskega sistema oziroma njegovi stražarji, katerih naloga je oprezanje za sovražnikom, ga najdejo in čimprej uničijo. Če se opisa obrambnega sistema lotimo samo zelo rahlo, povejmo, da vsebuje naš imunski sistem tudi limfocite B, limfocite T in makrofage. Limfociti B na primer proizvajajo protitelesa, ki zelo natančno nevtralizirajo posamezne antigene ali tuje celice. Na televiziji je bilo prikazanih že kar nekaj oddaj, ki zelo nazorno prikazujejo, kaj se v primeru vdora mikrobov ali pa poškodbe natančno dogaja. Ta obrambni sistem, ki ga pravzaprav sploh ne poznamo, je naravnost fantastičen.

Prekoračil bi okvir tega poenostavljenega pregleda delovanja imunskega sistema, če bi našteval še druge funkcije in pomembne dejavnike ter na primer opisal delovanje sekundarnih imunskih organov, kot so limfne žleze, vranica, mandlji, slepič in posebne bezgavke v črevesnih membranah. Raje zapišem nekaj besed o povsem drugem zornem kotu zdravljenja in samozdravljenja, ki izhaja iz spoznanj marsikaterega znanstvenika, ki je tej tematiki morda posvetil celo svoje življenje, pa tudi iz moje lastne dolgoletne prakse. Kot zdravnik in zdravitelj sem namreč prišel do spoznanja, da niso daleč od resnice tisti, ki pravijo, da srečen človek ne zboli za hujšimi boleznimi. Ravno nasprotno pa imajo hude težave z organizmom tisti ljudje, ki so po naravi tihi, sramežljivi, zadržani in zaprti vase, ki ne pokažejo svojih čustev in – kar je najbolj škodljivo – vsa svoja razburjenja in vznemirjenja potlačijo globoko v sebi.

Delovanje imunskega sistema

Imunski sistem nas varuje pred vdorom neželenih vsiljivcev, kakršni so bakterije, virusi in glivice ter različne strupene snovi, hkrati pa skrbi za odstranjevanje strupov, ki nastajajo med naravnimi presnovnimi procesi v telesu. Kadar je imunski sistem oslabljen, se telo neželenih snovi ali vsiljivcev ne more znebiti, zaradi česar zbolimo. Oslabljenost imunskega sistema lahko prepoznamo ne le po okužbi, ampak tudi po občutkih utrujenosti, izčrpanosti. Pogosto se pojavi ob menjavi letnih časov s toplejših na hladnejše, ko temperaturna nihanja, pomanjkanje gibanja na svežem zraku in pogosto tudi manj pogosto uživanje vitaminov oslabijo naravne obrambne sposobnosti našega telesa. Temu se deloma lahko izognemo z dovolj gibanja na svežem zraku, temperaturam primernim oblačenjem in uživanju veliko svežega sadja in zelenjave, še posebej tistih vrst, ki so bogate z vitaminom C. Ker pa vse to pogosto vseeno ni dovolj, je dobro, da za svoj imunski sistem poskrbimo še z dodatnimi krepčili. Narava nam ponuja celo paleto rastlin, s pomočjo katerih bo naš imunski sistem ohranil svojo moč.

Kaj je imunski sistem?

Ruski fiziolog Ilja Mečenikov je prvi odkril, da ima človek v krvi poleg rdečih krvničk tudi bele krvne celice – levkocite, ki požirajo in tako uničujejo mikrobe. Kasneje so znanstveniki odkrili, da je levkocitov, ki jim pravimo tudi obrambne ali imunske celice, več vrst in da so organizirani v imunski sistem. Imunski sistem se razpreda po vsem telesu. Sestavljen je iz imunskih organov in tkiv, npr. limfne žleze, bezgavk, vranice, mandeljnov…, skupki imunskih celic pa se nahajajo v sluznici dihal in črevesja. Če je izogibanje okužbam prva obramba pred škodljivimi mikrobi, druga pa so pregrade v telesu, na primer koža in sluznice, lahko rečemo, da je imunski sistem naša tretja obrambna linija.

Nasprotniki imunskega sistema

Nasprotniki imunskega sistema so mikrobi. Glede na biološke lastnosti delimo mikrobe na bakterije, glive, viruse in parazite. Nekateri mikrobi, na primer tisti, ki naseljujejo prebavila, zgornja dihala, sluznice spolovil in sečnice, so neškodljivi oziroma nam njihova prisotnost celo koristi. Te mikrobi, ki jih s skupnim imenom imenujemo mikrobna flora, z naselitvijo jemljejo življenjski prostor škodljivim bolezenskim mikrobom. Bolezenski mikrobi so tisti mikrobi, ki s svojo naselitvijo v človeku in z dejavnostjo v njem povzročijo, da zbolimo.

Kako ohraniti zdravje

Kdor je odločen za svoje zdravje in počutje napraviti kaj konkretnega, ni obsojen na samo zoprne stvari. Ravno nasprotno je čisto mogoče, da svoj imunski sistem krepimo na naraven način. Na ta način nam lahko uspe medsebojno povezati ljubezen, spoštovanje samega sebe, smeh, užitek, rekreacijo, sprostitev in svobodno samoizražanje. S tem se poti do zdravja že močno prepletajo s ciljem samim – zdravljenjem in zdravim življenjem. Če naj bi se počutili dobro in pri tem ostali zdravi, se moramo odločiti, da bomo na življenje gledali pozitivno, predvsem seveda zaradi tega, ker je naš pogled na svet, ljudi in situacije, v katerih se znajdemo na svoji poti, vedno stvar naše lastne izbire. Če se ne držimo tega, si sami povzročamo izgubo energije, stresne in drugačno negativne situacije, vse to pa sčasoma ali pa ob posebnih pogojih privede do slabšanja imunskega sistema ter s tem do pojava bolezni.

Nabiranje zdravilnih zelišč

Zdravila rastejo v naravi

V času, ko se vedno bolj oddaljujemo od naravnega načina življenja in se širijo ter množijo bolezni, izhajajoče iz nepravilnega odnosa do zdravja in življenja, človeštvo išče načine, kako se ubraniti boleznim in ohraniti zdravje, za kar danes porabi ogromne denarje. Pri tem pa pozabljamo na zdravila in zdravilne rastline, ki jih lahko najdemo kar na travniku. Ne smemo namreč pozabiti, da so se ljudje znali pozdraviti že v starih časih in da si živali tudi danes same najdejo zel, ki jim koristi v primeru rane ali bolezni. Znanje o zdravilnih močeh rastlin je zelo staro, danes pa lahko zaradi izboljšanih tehničnih možnosti in spoznanj sodobne znanosti natančno določimo učinke zdravilnih rastlin. Glavni namen teh rastlin je vzpodbuditi lastno telesno in naravno zdravilno sposobnost tako, da telo uravnovesijo in očistijo. Približno polovica moderno izdelanih zdravil ni nič drugega kot umetna različica rastlinskih sestavin in učinkovin. Tudi “čudežna” tabletka aspirin je v principu izdelana iz izvlečkov tradicionalnih zdravilnih zelišč.

Ne glede na to, da je lista zdravilnih zelišč izredno obširna in je o njej mogoče najti veliko priročne in uporabne literature, predstavljam samo za ponazoritev nekaj “zdravil”, ki so nekdaj pomenila okostje zdravilske prakse, danes pa o njihovem pomenu in zmožnostih vemo bore malo ali pa nič. “Saj ni res … pa je, “ bi lahko imenovali spoznanje, ki nas spreleti, ko uvidimo, da nekaj, kar poznamo iz vsakdanje prakse, deluje zdravilno.

Če naribano jabolko in cimet pomešamo skupaj ter počasi žvečimo, naša slina in cimet sestavita “zdravilo”, ki krepi in ogreva telo, ki preprečuje in lajša prehladna obolenja, uravnava visok krvni tlak, preprečuje in zdravi gripo, katar, vročino, akutne infekcije, koliko in vnetje mandljev, pomaga pri driski, vetrovih, nožničnemu vnetju, glivičnih okužbah in še in še. V Indiji so cimetove zdravilne lastnosti odkrili in uporabljali že pred več tisoč leti, njegova uporaba pa se je ohranila vse do danes in se razširila po vsej zemeljski obli.

Oves

Oves spada med najboljša zdravila za obnavljanje živčnega sistema in nam je lahko v veliko pomoč v obdobju, ko se odvajamo od pomirjevali, raznih zdravil ali drog. Uporaba ovsa v prehrani znižuje raven holesterola in sladkorja v krvi, vzpodbuja delovanje ščitnice, pomaga pri impotenci, predstavlja krepčilo za maternico, uravnava nivo estrogena ter zdravi hemoroide in krčne žile. Oves je čudovito hranljivo živilo, ki vsebuje veliko beljakovin, kalcija, magnezija, silicija, kalija, železa in vitaminov ter nasploh daje organizmu veliko energije in moči. Zelo zdravilna je ovsena voda, ki jo lahko pijemo kot recimo limonado (oves namakamo v vodi 24 ur). Ker izredno dolgo zadržuje temperaturo, ljudje prepraženo zrnje ovsa ponekod še dandanes uporabljajo za pregrevanje. Oves spada med eno od najstarejših krepčil tako za človeka kot tudi za žival.

Zelje

ZeljeZelje je eno od najbolj cenjenih zdravil v ljudskem zdravilstvu. Stari Egipčani so ga cenili do te mere, da so v njegovo čast postavili tempelj, v starem Rimu pa je zelje veljalo za vsesplošno zdravilo in krepčilo. Mornarji so zelje skozi stoletja uporabljali za preprečevanje nastajanja skorbuta. Surovo zelje slovi kot eno od najboljših čistil za kri in kožo, pri čemer odpravlja strupe iz jeter in deluje proti slabokrvnosti, poleg tega pa zdravi glavobol (“mačka”), obnavlja moč pri okrevanju ter deluje odvajalno in protivnetno.

Čaj iz svežega zelja (poparek, 10 minut) vsebuje vitamine A, B, C, D in E ter minerale kalcij, žveplo, silicij, magnezij in jod, je pa tudi prava zakladnica železa. Ljudje ga uporabljajo pri zdravljenju vnetja sklepov, glavobolu, pikih žuželk in zdravljenju aken, poleg tega pa zeljni čaj spodbuja imunski sistem in nastajanje protiteles, deluje razkužilno – dihala, celi razjede, čisti kri in koristi jetrom.

V svetu je zelje v uporabi tudi kot zunanja obloga, in sicer pri celjenju ran, opeklinah, turih, podplutbah, razjedah in mozoljih ter kot protivnetno sredstvo za otekle sklepe.

Sir Frank Macfarlane Burnet, Avstralec in dobitnik Nobelove nagrade za medicino leta 1960, ki je deloval predvsem na področju imunologije, je med drugim ugotovil, da utegne v našem telesu vsak dan kar 100.000 celic postati rakavih, vendar pa se to ne zgodi, saj jih naš imunski sistem pravočasno uniči. Poraja se torej vprašanje, zakaj bakterije in virusi, prisotni v naravnem okolju in vsepovsod okoli nas, povzročijo bolezen samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne. Poleg tega jih povzročajo v nekem obdobju ali pa pod določenimi pogoji, sicer pa ne. Od teh znanstvenih dognanj je do razmišljanja o zdravem načinu življenja samo še korak.

In kaj kot zdravnik in zdravitelj priporočam za izboljšanje zdravja in počutja? Sam na prvem mestu meditiram, tistim pa, ki te tehnike še ne obvladajo, pa priporočam, da si vzamejo čas za izklop iz vsakodnevnih aktivnosti in umik od zunanjega sveta, saj sta med najbolj verjetnimi vzroki za pogosta in neobvladljiva obolenja kriva prenaprezanje ter prevelika izpostavljenost stresu, kateremu pa se v vsakodnevnem hitenju vse težje in težje izognemo.

GRLENA ČAKRA

Svetlo modra barva predstavlja intuitivnost, izraznost, resnicoljubnost.

Blokada: sramežljivost, izolacija, nihče nas ne razume.

Kvaliteta: barva resnice, hladi, pomanjša, ustvarja ravnovesje komuniciranja resnice in notranjega stanja.

Ščitnica vpliva na živčni sistem, nadledvične žleze in spolne žleze. Od njenega delovanja je odvisna moč volje, ustvarjalnost in prožnost. Vpliva na to kako sprejemamo odločitve. Zloraba volje jo aktivira, pomanjkanje volje jo zavira.

Znaki bolezni: potenje, hujšanje, debelost, tresenje.

PLANET URAN ima sedem letni ciklus. Planet sprememb, izvirnosti, ustvarjalnosti, idej, svobode, mišljenja in odločanja.

DUHOVNO TELO

DEKLARACIJA: V sebi čutim ritem vesolja in vir vesoljne ustvarjalne sile.

MUDRA (da se potopimo v morje meditacije): s štirimi prsti desnice začutimo utrip na levem zapestju. Prste položimo v ravno vrsto in jih pritisnemo na zapestje, da čutimo utrip v vseh prstnih blazinicah. Dihamo počasi 2 minute.

MENTALNO TELO

AFIRMACIJA: Občutke ustvarjam z mislimi, ki se porajajo v meni. Sposobna sem različnih odločitev in ustvarjam različne izkušnje. Moj notranji dialog je prijazen in ljubeč.

MUDRA: ZASLUŽIM SI! Roke v višini ramen, odročeno, dlani v višini obraza, gledata proti našemu telesu, stisnemo pesti, le kazalec je iztegnjen in kaže navzgor, glasno in počasi dihamo.

DEKLARACIJA: Odprem se najvišjemu in sprejmem tisto kar potrebujem.

Sem ustvarjalec svojega življenja. Soustvarjam s silo, ki me je ustvarila.

ČUSTVENO TELO

Govorimo resnico, kreativno se izražamo: pojemo, rišemo, kiparimo, plešemo (vse kar delamo z veseljem). Zmerni smo in nesebično delujemo. Z veseljem se družimo in sklepamo nova poznanstva, odprti smo za komunikacijo.

IZHOD V SILI: Pransko zadihamo (6-3-6-3), prosimo Višji Jaz osebe, s katero ne uspemo komunicirati v resničnem življenju, da se nam pridruži. Povemo mu vse, kar želimo povedati tej osebi, kot bi jo resnično imeli pred sabo. Zahvalimo se in poslovimo.

FIZIČNO TELO

1.Vaje za stiskanje in raztezanje ščitnice: glava nazaj in naprej, 12x , s pozornostjo na ščitnici, delamo počasi.

2. Dihalne vaje:

– dihamo tako, kot da bi imeli na grlu odprtino: vdihujemo svetlobo za čiščenje, izdihujemo napetost, umazanijo, sivino.

– glavo obrnemo na levo stran in vdihnemo, obrnemo proti desni in izdihnemo, 12x. Če želimo hitrejši napredek, vajo ponavljamo 3 x dnevno 3 tedne zapored.

3. Kristal KALCEDON položimo na grleno čakro in se uglasimo z njegovo vibracijo.

4. Morsko sol zavijemo v blago ali list papirja in položimo na grlo, tam držimo 20 minut, nato sol zavržemo.

5. Pijemo veliko vode.

6. Nosimo svetlo modre rutice in /ali svetlo modra oblačila.

VZROKI BOLEZNI SO V DUÅ I

Znotraj mnogih duš se zadržujejo napačna razumevanja o krajih njihovega bivanja v univerzumu, dvomi o tem ali si sploh zaslužijo (in smejo zaslužiti) materialno obilje in celostno zdravje ter mešana občutja o naseljevanju fizičnega telesa nasploh.

Rane in poškodbe duše izvirajo bodisi iz travm, strahu bodisi nezaupanja. Duša se na tovrstne travme odziva na mnoge načine, na primer lahko se zlomi (zdrobi, prelomi), postane šibka, slabotna ali izčrpana. Duhovni zdravilci starodavnih kultur pravijo, da zlomljeni drobci in delci duše lahko ostanejo znotraj našega fizičnega jaza ali pa se zataknejo, izgubijo. Lahko ostanejo prilepljeni tudi na prejšnja življenja, prejšnje izkušnje in realnosti.
Duša in fizično delo morata biti v ravnovesjuNerazložljiva privlačnost

Ko ti delci zapustijo naše fizično telo, naš fizični jaz ostane nekako nezavarovan (vsaj počutimo se tako). Če se je dušni delček skrival znotraj določenega telesnega dela, po njegovem »odhodu« tisti del ostane nekako prazen in nenapolnjen, mi pa se v tistem delu telesa počutimo, kot bi bili nezavarovani. Če delci duše ostanejo zataknjeni v drugi časovni periodi ali v drugi osebi in objektu, lahko v našem zdajšnjem življenju čutimo nerazložljivo privlačnost do določene časovne periode v preteklem teku časa, prav tako nas lahko nezavedno pritegnejo določene osebe ali objekti …

Zakaj resnično včasih tako čutimo? Nekateri prostori, objekti, ljudje, države, predeli sveta in obdobja zgodovinske preteklosti se nam zdijo privlačnejši, srce in duša nas vleče k njim z nerazložljivim vzrokom. A kot pravijo duhovni zdravilci starih ljudstev, se v njih zadržujejo delci naše duše.

Vsakršne travme, povzročene duši, se lahko odražajo tudi v tem, da duša delno ali popolnoma zapusti fizično telo. To se mnogokrat zgodi pri osebah, ki so bile kako koli zlorabljene ali pa so preživele druge izjemno težavne travmatične dogodke. Iz tega lahko izvira bolezen kot na primer shizofrenija, nagnjenost k jemanju drog itn. Tako so na primer shizofreniki »videti prazni« od vratu navzdol, njihova duša je včasih prelomljena na dva dela ali celo na več raznolikih oblik. Na takšen način lahko duša ostaja v telesu vse dotlej, dokler ni spet ujeta v določeno izkušnjo, ki je podobna izkušnji, ki je povzročila njeno izvorno travmo. Lahko bi rekli, da gremo tedaj, ko gremo skozi podobno izkušnjo, skozi isto karmo ali da »podelujemo« določeno karmo oziroma karmični vzorec. V času podoživljanja oziroma nekakšnega ponovnega doživljanja enake izkušnje, duša dostikrat popolnoma odplava iz telesa ter se vanj povrne šele tedaj, ko se v njej, skozi duhovno zdravljenje, ponovno vzpostavi mir.
Vnovično vzpostavljanje miru v duši

Če želimo v duši znova vzpostaviti mir, moramo najprej postaviti diagnozo oziroma določiti trenutno stanje duše. Starodavni duhovni zdravilci so včasih osebo in njeno ožjo družino izolirali in pogledali, kako je z dušo, kakšno je njeno stanje in kje se nahaja duša. Določili so, ali je duša zataknjena v določenem predelu telesa ali pa je popolnoma odstranjena iz telesa in morda le še z tanko vezjo pripeta nanj. Morda je duša »sesuta« na delčke, ki leže na različnih mestih, ali pa se skriva v preteklem življenju in morda celo v kakšni travmatični izkušnji iz otroštva. Duša je lahko preveč usmerjena in naravnana tudi na prihodnost, spet druga je morda je le delno povezana s telesom, medtem ko so določene duše popolnoma cele znotraj fizičnega telesa. Stanje duše lahko določimo z zelo senzibilnimi čuti, ki bi jim lahko rekli že kar transcendentalni čuti. Zato moramo pri zdravljenju dušnih ran obvladati gibanje tako v fizičnem kot tudi v duhovnem svetu ali dimenzijah realnosti.

Ko je stanje duše opredeljeno, se lahko začne zdravljenje duše. Kadarkoli so zdravilci starih kultur zdravili bolno ali uročeno dušo, ki ji je bilo onemogočeno delovanje, so se tega lotili z duhovnim zdravljenjem (nekateri za to uporabljajo tudi izraz “zdravljenje duše”). Včasih je bilo treba zdraviti kar celo plemensko skupnost, včasih pa zgolj posameznike znotraj nje. Mnogokrat so določeni bolni posamezniki ozdraveli potem, ko so zdravilci zdravili celo plemensko skupnost. Nekateri izredno duhovno in osebnostno močni zdravilci starih ljudstev (kar jih je pač še ostalo) to počno še dandanes. V tem zdravljenju so posebej izjemni avstralski aborigini ali pa afriški zdravilci plemena Zulu. Mnoga zdravljenja izvajajo z obrednimi plesi, ki so kot nekakšna skupinska molitev – invokacija duhovne zdravilne energije. Njihovi zdravilci vidijo stanje duše, ki ima težave. Za odpravljanje in zdravljenje nekaterih dušnih ran, morajo zdravilci celo zapustiti svoja telesa, da osvobodijo bolno ali blodečo dušo in jo privedejo nazaj tja, kamor spada.

Takšni zdravilci morajo seveda obvladati »hojo« po obeh svetovih, duhovnem in fizičnem. Prav zato, ker se med nekaterimi zdravljenji podajajo v tako oddaljene duhovne dimenzije, so po njih lahko fizično zelo izčrpani in potrebujejo nekaj dni za fizično okrevanje.
Hkrati pa takšen, a povsem drugače izveden način duhovnega zdravljenja ali zdravljenja dušnih ran najdemo na primer tudi na krščanskih ali katerih koli drugih romarskih krajih in svetih mestih (kjer domujejo svete osebe ali guruji). Tudi tam se dogajajo duhovne ozdravitve, ki lahko rezultirajo tudi v ozdravitvi težkih fizičnih ali psihičnih bolezni. Cela paleta takšnih duhovnih ozdravitev, ki so tudi medicinsko preverjene, je popisana na primer v krščanskem romarskem kraju Lurd. Tako kot pri tovrstnih ozdravitvah v prastarih plemenskih skupinah tudi na teh svetih in romarskih mestih ozdravljene osebe dostikrat začutijo pred ozdravitvijo velik strah, med samo ozdravitvijo (v trenutku tik pred ozdravitvijo) pa velikansko bolečino v določenem predelu fizičnega telesa. Nemalokrat ob tej bolečini izpustijo tudi krike ali neznansko jočejo, morda za hip izgubijo zavest in padejo v komo ter podobno.
Bog nas ljubi takšne, kakršni smo

Ranam duše bi lahko bolj znanstveno oziroma z natančno terminološko opredelitvijo rekli “rane v zavesti” oziroma “rane v globokih plasteh naše zavesti”, zdravljenju duše pa “zdravljenje globljih plasti zavesti” (nezavednega, ki je naša karma). Zaradi zelo globokih ran v zavesti, premnogih skritih nezavednih (karmičnih) spominov na zlorabe, se zdravljenci ne počutijo vredne, da bi ozdraveli. Krivdo za zlorabe prelagajo nase, sebi se zdijo grdi in zato nevredni božje ljubezni , ne zavedajoč se, da jih Bog ljubi v vsakem trenutku, takšne, kot so.

Prehod skozi tako globoke travme res ni lahak, še posebno če gre za duše, ki so občutile veliko strahu, negotovosti, frustracij ali težavno otroštvo. Kako naj na primer odreagiramo, če zdravitelj najde delček naše duše (zavedanja) v nekem drugem predelu univerzuma, zgolj z vezjo pripetega na naše zdajšnje fizično obstajanje? Ta delček se zaveda, da bo življenje težavno in zato ne želi priti v fizično telo in obstajanje. Ko se zdravljenec odloči, da ta delček kljub neznanskemu strahu, ki ga ob tem spremlja, vendarle potrebuje in hoče v svojem življenju, se lahko začne odvijati zdravljenje. Zdravljenec se zave, da bo po ozdravitvi bolj celosten in bo njegovo telo bolj povezano z duhom in z njegovo duhovno močjo. Po takšni ozdravitvi (povrnitvi izgubljenega delca zavesti o sebi) se zdravljenec običajno začne učiti, kdo v resnici je. Postaja srečnejši in duhovno, pa tudi nasploh močnejši.

Tovrstno zdravljenje običajno pomaga pri suicidalnih težavah. Zdravljenec s suicidalnimi nagnjenji lahko na primer odkrije, da se njegova duša boji priti v telo in da se skriva čisto blizu božanskega bistva vsega. Ko se zdravljenec odloči, da želi povezanost duše s svojim fizičnim obstajanjem, je trenutek ozdravitve lahko videti zelo poseben, saj zdravljenec lahko izpusti boleč krik, zatrese se mu vrat … Hkrati pa izginejo poprejšnje bolečine in želje po smrti. Tudi v primerih spolne zlorabe je to zdravljenje blagodejno. Osebe, ki so imele izkušnjo spolne zlorabe, lahko ugotovijo, da je duša le delno povezana s telesom ter da je na njej temna pega. Tedaj morda zajočejo, rekoč, da ne verjamejo, da jih tako »umazane« Bog še ljubi … Ko skozi zdravljenje ali več zdravilskih seans spoznajo, da je ideja, da jih Bog ne ljubi in da jih obsoja, povsem napačna – se njihove dušne rane postopno zacelijo. Spet lahko zaživijo normalno življenje.

Zadnji del zdravljenja globokih ran v naši zavesti, je spajanje vseh treh aspektov – telesa, uma in duše. Bolj ko postajajo spojeni, težje jih je oddeliti in razločevati kot posamezne dele, aspekte nas samih. Ko se vsi trije deli nas samih tako spojijo in prepojijo drug z drugim, občutimo moč božanskega vira, ki je tudi naš božanski vir. Tedaj smo bolj in bolj pretočni za ta vir, ki je luč â€“ božanska luč. Tako naše bistvo (sebstvo) vse bolj pronica v naše tukajšnje obstajanje, življenje. Naš primarni božanski jaz se manifestira kot naš jaz. Tedaj nismo več kot razcepljeni na dvoje, ko je naš božanski jaz oddeljen od našega jaza. Naše bistvo se zlije z našim zavedanjem sebe, vemo, da smo mi ta božanski jaz in zato tedaj pravimo, da znova pridemo v enost. In prav tega si tudi želimo.
Izvori duhovne zdravilne energije

Izvori duhovne zdravilne energije so v duhovnih energijskih telesih. Ta energija se pretaka skozi duhovne energijske centre – čakre. Mnogi starodavni duhovni zdravitelji verjamejo, da naša duša oziroma naši duhovni energijski izvori pravzaprav opravljajo celotno duhovno zdravljenje in manifestiranje »čudežev«. Mnoga starodavna ljudstva delajo neposredno z dušo, sklicujoč se na duhovne principe zdravljenja (ki so temelj zdravljenja in življenja nasploh).

Zdravljenje duše se po svetu izvaja skozi raznolike tehnike, vendar so rezultati zdravljenja duše vedno izjemno presenetljivi. Vsekakor je duša najbolj očitno »vozilo« za prevajanje (kanaliziranje) duhovne energije. Duhovno zdravljenje pomeni, da sami sebi pomagamo z duhovnim zdravljenjem – prevajanjem duhovnih energij ter tudi da drugim pomagamo s to sposobnostjo oziroma da jim pomagamo, da tudi sami razvijejo to sposobnost zavedanja in delovanja. V takšnem procesu zdravljenja se kot zdravilci premikamo med fizičnim in duhovnim svetom, da bi pomagali posameznikom ozdraviti fizične in duševne rane, težave in takšne ali drugačne negativne vzroke. V takšnem zdravljenju se moramo vprašati tudi to, česa si želi naša duša, ne da se sprašujemo le to, kaj je narobe z našim fizičnim telesom, njegovo energijo, z našimi čustvi in mislimi …

Neverjetno, a resnično – božanski izvor, Bog (ki je naš osebni božanski izvor in hkrati izvor vsega, kar obstaja) vedno »odgovori« na naša hotenja, vedno se odzove na naše prošnje ne glede na to, kakšno težavo ali bolezen imamo. Zato pravijo, da vera dela čudeže. Mnogi, ki so ozdraveli na romarskih zdravilnih krajih, so verovali v Boga, v božanski vir … in vera je res naredila tisto, kar velja kot čudežno …
Iz duhovnega v fizično

Najboljše dosežke pri takšnem zdravljenju in manifestiranju lahko dosežemo s prinašanjem energije skozi najvišje duhovne čakre v naše telesne, najnižje ležeče čakre. S tem lahko postopno razrešujemo ne le bolezenske težave, temveč tudi težave v odnosih ali v službi in še kje drugje, čisto vsakdanje težave nasploh.

Ko dušo odpremo sebi, se postopno prelije tudi v prostor, v kontakte z drugimi na ravni duše. Ko se to dogajanje odrazi na fizični ravni, lahko »zgradimo mostove«, ki jih preidemo mi sami in potem tudi drugi. Ko v fizično realnost prejemamo energijo ali informacijo neposredno iz božanskega vira, lahko prekrojimo in spremenimo čisto fizične situacije na povsem drugačen način. Tudi sodobni duhovni zdravilci opisujejo dobrodejnost tovrstnega dela v vsakdanjih situacijah, ki so se rešile kot – čudežno.
Toda čudežev ni …

Če se želimo odpreti takšnim – kot pravijo – čudežnim posegom, moramo pravilno opredeliti, kaj sploh so čudeži. Lahko bi rekli, da je tisto, kar mi običajno opredeljujemo kot čudežno, nekaj naravnega, če se odpremo božanskemu viru. Čudež je potemtakem vsak dogodek, ki nas podpira na naši poti duhovne dharme (našega duhovnega smisla) in popolnosti (dovršitve), hkrati pa je energiziran oziroma energijsko podprt prav iz samega božanskega energetskega vira. Že Tomaž Akvinski je dejal, da čudeži niso v nasprotju z naravo, temveč v nasprotju s tistim, kar mi mislimo, da je narava. Če bi človekovo naravo in naravo vsega torej opredeljevali temeljno iz duhovnega vira, bi bili tako imenovani čudeži povsem normalen pojav in delovanje.

Če želimo, da se nam dogajajo čudeži, ne smemo vztrajati pri rešitvah ciljev, ki smo si jih ustvarili v svojih glavah. Nikakor! Ne smemo na primer vztrajati, da bo naš najboljši, najdražji doživljenjski partner-ka takšen-a, kot smo si ga naslikali v mislih. Ne smemo vztrajati, da bo na primer naša knjiga izdana prav pri tej in tej založbi in da bomo dobili najboljše stanovanje prav v določenem bloku. Zapomnimo si, da imajo drugi ljudje svobodno voljo in da božanski vir – Bog to upošteva. Če želimo delati z energijo božanskega vira, moramo prav to upoštevati tudi mi. Drugače lahko prenehamo razmišljati o tem, da bi delali s tovrstno energijo, ki nikakor ne prenese egoističnega vmešavanja.

Če našega duha blokiramo s svojimi rešitvami zdravljenja ali manifestiranja dogodkov, če mu že vnaprej dajemo napotke, »kako naj nekaj stori«, najbrž ne bomo nikoli prejeli tistega, kar bo najboljše za nas in za vse. Tudi tedaj, ko želimo nekomu pomagati, da bi na primer ozdravel, dobil službo, našel pravega partnerja-ko ali spremenil določene negativne karakterne poteze – žal posegamo v odločitve najvišjega božanskega vira. Čeprav dobronamerni, nismo nevtralni v osebnem mišljenju, zato tudi rešitve težav ne bodo tako izjemne in čudežne kot bi pričakovali. Predati moramo univerzalnemu, kozmičnemu, božanskemu, »kako naj se nekaj reši«, in prava rešitev za nas in za vse bo zagotovo prišla.

Elena Danel

5 ZVIJAÄŒ ZA VITKOST BREZ ODREKANJA – hrvaÅ¡ko

Izvorska i mineralna voda ne sadrže šeč‡er pa ne pridonose debljanju

Svakodnevno bavljenje sportom i pridržavanje različitih programa za mršavljenje jamči vitkost, no zahtijeva odreč‘eno vrijeme i odricanja. Do privlačne linije vodi i nekoliko nenapornih i jednostavnih postupaka, koje možeš primijeniti dok ne pronač‘eš vremena za zahtjevnije treninge

1. Vježbaj jogu

Vježbanje joge pomaže kod mršavljenja. Nedavno je istraživanje provedeno u Seattleu utvrdilo da poklonici joge imaju prosječno niži indeks tjelesne mase od onih koji ne vježbaju.

Pokazalo se i da vježbači tijekom desetgodišnjeg razdoblja dobivaju na težini manje od nevježbača, neovisno o količini tjelesne aktivnosti i prehrambenim navikama. Znanstvenici smatraju da je to posljedica opuštanja i ublažavanja stresa pod utjecajem joge, dok su visoki nivoi stresa povezani s več‡im postotkom masnoč‡a i manjom mišič‡nom masom.

2. I trajanje spavanja ima veze s težinom i figurom

Istraživanja su dovela do zaključka da nedovoljno sna otežava topljenje tjelesnih masnoč‡a. Tko spava manje od onog koliko mu je potrebno – najmanje sedam, a u več‡ini slučajeva osam sati – osječ‡a več‡u žudnju za namirnicama od jednostavnih ugljikohidrata, kao što su slatkiši i bijeli kruh. Jednostavni ugljikohidrati izazivaju nagle poraste u nivou inzulina, što pridonosi taloženju masnoč‡a oko struka. Pored toga, nedovoljno sna utječe na proizvodnju još nekih hormona, koji jačaju apetit i potiču stvaranje masnoč‡a.

3. Poboljšaj držanje

Mnogi su skloni držati se pogrbljeno, što uzrokuje da se doimaju debljima. želiš li izgledati vitkije, uspravi se, zabaci ramena i podigni glavu. Kad god se sjetiš, napni trbušne mišič‡e i uvuci trbuh. Takvo č‡e ti držanje dati sportskiji izgled, a ujedno č‡eš jačati mišič‡e na vrlo osjetljivom dijelu tijela.

4. Prepusti se smijehu

Nastoj čim češč‡e dolaziti u situacije koje izazivaju smijeh. Gledaj ili čitaj smiješne sadržaje i okruži se veselim ljudima. Smijeh jača poprečne trbušne mišič‡e, koji su važni za ravan i privlačan trbuh. Ti se mišič‡i ne naprežu pri več‡ini uobičajenih vježbi te bivaju zapostavljeni – osim ako se puno ne smiješ.

5. Vodom do uskog struka

Pij osam do deset čaša obične, izvorske ili mineralne vode ravnomjerno rasporeč‘enih tokom dana. Dehidrirano tijelo zadržava vodu, što dovodi do napuhnutosti. Osim toga, obična, izvorska i mineralna voda ne sadrže šeč‡er pa ne pridonose debljanju, za razliku od osvježavajuč‡ih napitaka. Kavu možeš piti i bez šeč‡era, no ovaj napitak ubrzava izlučivanje vode, sa sličnim posljedicama kao da ne piješ dovoljno vode.

KORISTNI NASVETI

Koristni nasveti:

Ne bodi toliko zaskrbljen za prihodnost. Lahko si sicer zaskrbljen, vendar s tem ne boš dosegel ničesar. To je kot bi skušal razumeti teorijo relativnosti medtem ko gledaš špansko serijo…

Hrani fotografije iz mladosti za vsako ceno. Čez 20 let ti bodo pokazale, kako zgrešeno je bilo misliti, da nisi videti dobro…

Naredi vsak dan neko stvar, ki ti je zoprna ali se je bojiš…

Poj, pa četudi nimaš posluha…

Ne izgubljaj časa z ljubosumjem. Tako se samo boriš s samim seboj…

Skušaj si zapomniti komplimente, ki jih dobivaš in pozabi na žalitve…

Naredi vsak dan nekaj za svoje zdravje, razgibavaj se…

Ne obremenjuj se, če trenutno ne veš, kaj želiš doseči v življenju…namesto tega poskušaj živeti in ideje se bodo pojavile…

Znanci prihajajo in odhajajo…le nekaj pravih prijateljev bo tu, ko bo potrebno…povej jim, da jih imaš rad…

Potuj, če imaš le priložnosti…

Spoštuj starejše….tudi ti boš nekoč ostarel…

Danes pa naredi, kar odlašaš že dolgo, pa četudi se ti zdi še tako »neumno«…in uživaj v tem!

KOPRIVA – PEKOÄŒE ZDRAVILO

Ko nekdo omeni koprivo, najprej pomislimo na to, da nas speče, kadar se dotakne naše gole kože. Toda človek je sčasoma spoznal vse njene prednosti in uporabnosti, zaradi katerih je postala priljubljeno zelišče.

Kopriva skozi zgodovino

Kopriva naj bi bila uporabljena že v prazgodovinskem času. Na Danskem so v bronasti dobi našli sledi te rastline v grobnici, v neolitskem času naj bi steblo koprive uporabljali namesto vrvice, nekoč so koprivo uporabljali tudi v tekstilni industriji (za uniforme v nemški vojski med prvo svetovno vojno). Uporabljali so jo tudi za izdelavo mrež in papirja, dandanes pa vemo, da je kopriva med drugim zelišče, ki očisti naše telo strupov, pospeši presnovo in odvaja vodo iz telesa, pomaga pri revmatizmu … Kopriva je torej uporabna, še posebej kadar govorimo o kulinariki in skrbi za naše zdravje. Med poletno sezono pobiramo listje, ki ga lahko uporabimo za različne namene (čaje, pripravo jedi, maziv …), uporabimo pa lahko tudi stebla in korenine, ki so trše in primernejše za zeliščna zdravila. Koprive vsebujejo histamine, mravljično kislino, veliko mineralov in vitaminov A, B, C, tudi tanine itd.
Po zaužitju pripravkov iz kopriv bomo izločali več urina, s tem pa tudi učinkoviti odstranjevali zbrane odpadke iz našega organizma. Zelišče ima pozitiven učinek na našo kožo, zdravi ekcem in artritične probleme, prav tako zdravi slabo delovanje ledvic in odpravi utrujenost. S koprivami je mogoče zaustaviti tudi krvavitev, saj vsebujejo sredstvo za strjevanje krvi ob manjših praskah ali urezninah, ustavi lahko krvavitev iz nosu, olajša težave s hemoroidi, pomaga pri blažjih opeklinah in hujših menstrualnih ciklusih, nekateri celo pravijo, da stimulira nastajanje mleka pri doječih materah in pomaga pri olajšanju težav ob menopavzi. In še več â€“ koprive pomagajo pri zdravljenju nekaterih simptomov alergije in napadih astme, čistijo dihalne poti, zdravila narejena iz kopriv pomagajo pri zdravljenju prebavnega traku, odpravljajo diarejo in pline, zaradi katerih nas napenja. Z zdravili, ki vsebujejo koprive uspešno zdravimo tudi zvišan krvni sladkor, zelišče dobro vpliva na delovanje žleze ščitnice, sveži sok koprive je mogoče uporabiti za blaženje pikov insektov. Pekoč občutek, ko nas opečejo koprive, pa prav tako blagodejno vpliva na naše zdravje, in sicer so na tak način tradicionalno pospeševali krvni obtok ter olajšali fizične simptome ob artritisu ali revmatizmu pri mnogih pacientih. Kopriva še uravnava železo v krvi, pomaga pri vnetjih ledvic, obolenjih jeter, žolča in vranice ter čirih na želodcu.

Kopriva je vsestranska

Koprivo je mogoče uporabiti oz. zaužiti na različne načine. Pripravimo lahko čaj iz kopriv, in sicer tako, da skuhamo sveže ali posušene lističe koprive v vreli vodi. Koristil vam bo za stimuliranje krvnega obtoka, detoksikacijo, revmatizem, za zdravljenje simptomov ekcema, pomaga pri proizvajanju mleka pri doječih materah, znižuje sladkor v krvi in preprečuje nastajanje vnetij in bakterijskih infekcij. S pomočjo tinkture si lahko pomagate pri težavah s kožo, s pretiranimi menstrualnimi krvavitvami … Prav tako boste z njo odstranili prhljaj in naredili lase bolj svilnate in močnejše. Tinkturo pripravimo tako, da pustimo šest ali sedem svežih listov (ali dve žlici suhih) namočenih v pol litra alkohola, in sicer 10 dni. Mešanico nato uporabimo za drgnjenje lasnih konic. Lasišče lahko tudi prelijete z mešanico, s katero boste regenerirali lase, da bodo rasli hitreje in bodo postali debelejši. Zmešajte 60 g na drobno zdrobljenih kopriv z dva in pol kozarca vode, nato jo zavrite in pokrite za 10 minut. Pripravek lahko uporabite hladno ali toplo.
Eden od načinov uporabe je tudi priprava obkladka. Obvezo naredimo tako, da pomočimo blazinico v zeliščno tinkturo, in jo položimo, na primer, na boleče sklepe, z njo zdravimo bolečine v živcih, mišicah (ko se pojavijo krči), vnetje kit … Kadar pripravite mazilo, ga lahko namažete direktno na poškodovano kožo, uspešno ga uporabljajte na primer za olajšanje hemoroidov. Zelo uporaben je še sok iz sveže koprive, ki ga pripravite iz listov in stebla, ki jih damo v sokovnik. Nato filtrirajte, da nastane sok, ki ga obdržite na hladnem prostoru, v temnejše obarvanih steklenicah. Za povečan krvni pritisk popijte pol kozarca pred vsakim glavnim obrokom. Sok uporabljamo še za zdravljenje anemije, celo umiri pekoč občutek na mestu, kjer se je sveža rastlina dotaknila naše kože. Ne smemo pozabiti tudi na zdravila iz listov spremenjenih v puder. Pripravimo ga tako, da v kavni mlinček nadevamo suhe koprivne lističe in jih zmeljemo v prah.
Nutricionisti svetujejo, da naj bi koprive bile tudi del našega vsakotedenskega prehranjevanja. Vsaj enkrat na teden jih lahko pripravite na različne načine (uporaba je podobna kot pri špinači in blitvi) in ugotovili boste, da je lahko izjemno prijetnega okusa. S pripravo kopriv boste razveselili brbončice, obenem pa tudi poskrbeli ne le za želodček temveč tudi za vaše zdravje.

JABOLÄŒNI KRHLJI MOÄŒNEJÅ I OD HOLESTEROLA

Naše telo potrebuje holesterol, kadar pa se ga nakopiči preveč, ta ogroža srce in ožilje.

Naše telo potrebuje holesterol. Je namreč sestavina celičnih membran, ki pomaga pri tvorjenju hormonov, vitamina D in drugih pomembnih snovi. Tudi možgani brez holesterola ne morejo normalno delovati, a prav ta snov je kriva za številne zdravstvene težave, zato jo je treba ohranjati v normalnih mejah. Predvsem količino slabega (LDL) holesterola. Kadar je ta povišan, je ogroženo zdravje srca in ožilja. V pravih mejah in tudi znižati ga je mogoče z zdravim načinom življenja in s primerno prehrano. Poglejte si, katera živila vam bodo pri tem v največjo pomoč.

Jabolka

Posušeni jabolčni krhlji se lahko po učinkovitosti pri zniževanju holesterola primerjajo z zdravili, ki imajo prav takšen namen: tisti, ki na dan zaužije 75 gramov tega sadeža, lahko v šestih mesecih zniža količino krvnih maščob za 23 odstotkov. Tako imenovani pektini, ki so v jabolkih, se vežejo na žolčno kislino, zato je morajo jetra pridelati več, za kar pa potrebujejo holesterol, ki ga črpajo iz krvi.

Orehi

Glede na izsledke ene od ameriških raziskav je 67 gramov orehov na dan dovolj, da se skupna vrednost holesterola zmanjša za 5,1 slabega pa za 7,4 odstotka.

Jedilna olja

Sončnično olje, olje iz pšeničnih kalčkov, bučnih semen ali sezama vsebuje fitosterol, ta pa znižuje vrednost slabega holesterola.

Stročnice

V njih je veliko saponinov. Ti povzročajo, da se molekule holesterola povezujejo v večje tvorbe in tako ne morejo prehajati v kri. Saponini nase vežejo tudi žolčno kislino in s tem spodbujajo jetra k njenemu pospešenemu tvorjenju, za kar potrebujejo holesterol. Najučinkovitejša je čičerka, saj ima teh snovi največ.

IZBOLJÅ AJMO SPOMIN V ENEM MESECU

Z možgani je podobno kot z mišicami, ki ob redni vadbi ohranjajo moč in okretnost, ob zanemarjanju pa izgubljajo sposobnosti. Redno izvajanje vaj bo spomin okrepilo, izboljšanje pa bo opazno že po enem mesecu rednega izvajanja. Ameriški program 2011 Longevity Program predlaga vsakodnevno izvajanje vaj, da bi se izognili demenci in še nekaterim drugim boleznim, ki so povezane s staranjem.

Znanstveniki so dokazali, da imajo možgani čudežne sposobnosti regeneracije in da se znajo hitro prilagoditi. S pravimi vajami se poveča kognitivna kapaciteta možganov, zato se boste lažje učili in si tudi zapomnili več.

Nekaj preprostih vaj:

* Če ste desničar, večkrat na dan opravite kakšno nalogo z levo roko in obratno, če ste levičar. Z drugo roko pojejte kosilo, počešite se …
* Povejte besedo in naštejte besede, ki so z njo povezane. Primer: hladilnik. Možni odgovori: police, hrana, led …
* Povejte besedo in prepoznajte njeno nasprotje. Primer: črno. Nasprotje: belo.
* Dopolnite ljudske modrosti in pregovore ter razložite, kaj pomenijo. Primer: kdor visoko leta …
* Rešujte križanke in druge miselne igre.
* Napišite si spisek za v trgovino in se ga naučite na pamet, v trgovino pa se odpravite brez listka.

POGREJMO VEÄŒNO MRZLE NOGE

Marsikdo se spopada z večno mrzlimi stopali, ki niso odvisna od trenutne zunanje temperature. Čeprav jih imajo predvsem ženske, tudi veliko moških pozna ta neprijeten občutek. Posledica mrzlih stopal je poleg neprijetnega občutka slabše počutje, preženejo lahko tudi najbolj gorečega ljubimca in zahtevajo nošenje debelih nogavic ali čevljev.

Pogosto so vzrok prehladov, ki se lahko razvijejo tudi v resnejša obolenja, kot je pljučnica, zato je priporočljivo poskrbeti, da vas v stopala ne zebe, še zlasti ko zunaj temperatura pade globoko pod ničlo.

Da bi telo ohranjalo stalno telesno temperaturo, v mrazu omeji dotok krvi v stopala in dlani ter tako omogoči srcu in možganom primerno temperaturo za pravilno delovanje. Pri nizkih temperaturah se drobne podkožne arterije zožijo, da se omeji razpršitev toplote.

Tisti z mrzlimi stopali imajo navadno težave s pretokom krvi, so anemični ali pa se srečujejo s hormonskimi motnjami, lahko pa so tudi izraz zmanjšanega delovanja ščitnice oziroma hipotiroidizma.

Vzrok mrzlih stopal je slaba prekrvljenost, ki prizadene predvsem ženske v rodni dobi, kar je posledica hormonov, ki vplivajo na pretok krvi po žilah. Pri nekaterih ženskah težava izgine že po prvem porodu. Drugi vzroki so lahko kajenje, pitje kave in nepravilna prehrana.

Čeprav jih mora vedno odkriti zdravnik, so zdravo življenje, telovadba s stopali in masaža naravna sredstva za izboljšanje teh težav. Če izvor težav niso motnje v organizmu, sta marsikdaj dovolj že zdrava prehrana, bogata z vitamini in minerali, ter gibanje.

Vzroki so običajno torej povsem naravni in preprosti. Pogosto so lahko posledica sedečega dela ali nošenja preozkih čevljev, ki ovirajo pravilni pretok krvi. Na ozke čevlje z visoko peto se torej poskusite omejiti ob posebnih priložnostih, kadar je takšna obutev res nepogrešljiva, sicer pa je priporočljivo nositi udobne čevlje

Pospešite krvni obtok

Da si ogrejete stopala, je najboljša pospešitev krvi po žilah.

â•šâ–º Na podplatu je živčni splet, ki ga poživimo z masažo (z roko ali s teniško žogo) ali še preprosteje: s hojo v obutvi z anatomskim podplatom.

â•šâ–º Kadar sedite za pisalno mizo, si poskušajte pod stopala namestiti podnožno desko ali pručko, da noge niso v stiku s tlemi, ki so navadno mrzla.

â•šâ–º Če imate hladne noge v petek zvečer oziroma na večer, ki mu sledi dela prost dan, priporočamo, da obujete plesne čevlje in si stopala pogrejete s plesom. Zagotavljamo vam, da vas ne bo dolgo zeblo.

6 nasvetov za boljši spanec

Mrzle noge so posebej moteče, ko se odpravljamo v posteljo. Pripravili smo nekaj nasvetov, kako jih ogreti in izboljšati spanec.

â•šâ–º Termofor je najbolj preprosta rešitev. V nasprotju z dolgočasnimi gumijastimi termoforji, ki so jih uporabljale naše babice, imamo danes na voljo veliko privlačnejše, prevlečene s tekstilno plišasto oblogo. Å e bolj privlačna je zamisel, da hladne noge podtaknemo svojemu partnerju. Ta ‘naravni termofor’ nam lahko noge še zmasira, kar pospeši krvni obtok.

â•šâ–º Solna kopel je pred spanjem izredno učinkovita. V kopalno kad natočite toplo vodo in ji dodajte kavno skodelico kuhinjske soli. Potopite se v kopel za 15 do 20 minut. Solno kopel lahko pripravite tudi samo za stopala, vendar je kopel za celotno telo bolj pripo­ročljiva.

â•šâ–º Knajpanje je metoda izmenične kopeli, po kateri imamo noge nekaj minut v hladni vodi in nato nekaj minut v vroči. Postopek nekajkrat ponovimo in končamo s hladno kopeljo. Metoda poskrbi za boljšo prekrvitev in odpravlja utrujenost. Razvil jo je dr. Kneipp, ki je svoj sanatorij uredil tako, da so pacienti iz tople kopeli tekli na vrt in bosi hodili po jutranji rosi.

â•šâ–º Kajensko papriko so v medicini uporabljali že stari Grki kot vroče zdravilo za hladne težave, kot so pomanjkanje energije, medlost, kronična utrujenost, dremava lenobnost, prehlad ali slaba prebava. Hladne in prezeble noge so si pogreli tako, da so si v volnene nogavice nasuli kajensko papriko. Pri nas jo boste našli pod imenom kajenski poper.

â•šâ–º Metoda mokrih in hladnih nogavic je poseben način gretja nog, ki na prvi pogled ni najbolj logičen, a je menda zelo učinkovit, temelji pa na Kneippovi metodi. Iznašli sta jo znanstvenici iz Bostona Alexa Fleckenstein in Roanne Weisman. Po njuni metodi stopala namreč ogrejejo mokre in hladne nogavice ter pomagajo, da spite vso noč. Svetujeta, da bombažne nogavice namočite v mrzlo vodo, čeznje obujete suhe volnene nogavice, noge zavijete v brisačo in zlezete pod odejo. Mokre in hladne nogavice povzročijo naval krvi proti stopalom, zaradi česar se noge hitro ogrejejo.

â•šâ–º Kreme, ki sprožijo toploto in tako učinkovito delujejo proti mrzlim stopalom. Na primer Hansaplastova krema s posebnim sistemom Thermocare vsebuje izjemno učinkovit kompleks vanililbutil etra, ki sproži toplotne receptorje v koži in poskrbi za blagodejno toploto, ki traja več ur. Kremo v tankem sloju nanesite na stopala in nežno vtrite. Ker se krema hitro vpije v kožo, lahko takoj po nanosu obujete nogavice.(Elle)

BEZEG IN NJEGOVE ZDRAVILNE LASTNOSTI

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi. Å e danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Bezeg Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Å e danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov. Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru. Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

V kolikor se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.
Å e enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Bezgov čaj

Marsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme. V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri. Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

¼ l mlačnega mleka
Pol čajne žličke soli
22 dag moke
3 rumenjaki
Sneg iz treh beljakov
Od 6 – 12 bezgovih cvetov
Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo: Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Å abesa, bezgov sok

4,5 litre vode
30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
700 g sladkorja
tanko olupljena lupina limone in sok
12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Å abesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

40 cvetov bezga
2 limoni
5 dkg citronke – citronske kisline
1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Iz bezga lahko pripravite tudi odličen bezgov sirup.