OREHOVO OLJE

Orehovec se v Evropi za kulinarično popestritev in za kozmetične olepšave uporablja že od rimskih časov. Orehovo olje pridobivajo iz plodov oreha in vsebuje nenasičene maščobe, ki so v telesu nujno potrebne, saj jih telo ne zna proizvajati samo.

Te maščobe se imenujejo esencialne maščobne kisline, ki jih delimo v dve vrsti: omega3 maščobne kisline in omega6 maščobne kisline. Telo pridobi nujno potrebne nenasičene maščobe s hrano ali preko kože. Prav tako je orehovo olje bogat vir vitaminov A, C in E. Med rastlinskimi olji je na drugem mestu po vsebnosti omega3 maščobnih kislin. Je blagega okusa in prijetnega vonja.

Orehovo olje v kozmetiki

Staranje kože

Orehovo olje je pomembna sestavina kozmetičnih izdelkov. Zaradi vsebnosti vitamina E, ki ščiti žile pred staranjem, je odlično za uporabo pri izdelkih proti staranju kože. Olje na koži ustvari zaščitni sloj, ki preprečuje izgubo vode. Ob stiku kože, na kateri so kisline, z oljem nastane hladna reakcija in lužina, ki daje koži vlažnost. Olje čisti vse tri plasti kože, vrhnjico, usnjico in podkožje. Uporablja se lahko tudi na suhi, poškodovani in oboleli koži.

Recept: krema za okoli oči:

* 1 žlička čebeljega voska
* 2 žlički kokosovega olja
* 2 žlički orehovega olja
* 1 žlico rožne ali destilirane vode

Na ogenj pristavite posodo z vodo. V steklenem kozarcu zmešajte vosek in kokosovo olje ter ga postavite v posodo z vodo. Ko se vosek stopi, dodajte orehovo olje. Dobro premešajte, posodo odstavite s štedilnika in dodajte rožno ali destilirano vodo. Mešanico zlijete v lonček in pustite, da se ohladi. Kremo lahko začnete uporabljati.

Celulit

Orehovo olje se uporablja tudi za odpravo celulita. Vsako poletje nas mediji zasujejo z reklamami o kremah, ki zmanjšujejo to nadlogo. Narava je v orehovem olju ustvarila sredstvo za boj proti njej. Ta se ob redni uporabi olja skrči in postane alkalen, kar povzroči, da se izloči.

Cirkulacija

Orehovo olje pospešuje cirkulacijo v telesu, kar vpliva tudi na hitrejšo obnavljanje kože.

Recept: olje za povišano cirkulacijo

* 60ml orehovega olja
* 20ml ricinusovega olja
* 15ml sončničnega olja
* 4ml vitamina E
* 10-12 kapljic eteričnega olja (po želji)

Postopek: V stekleničko, ki jo lahko dobro zaprete, zmešajte orehovo, ricinusovo in sončnično olje. Dodajte vitamin E. Mešanico dobro premešajte in olje je pripravljeno.

Lasišče

Orehovo olje ugodno vpliva na poškodovane in suhe lase. Prav tako obnavlja las in ugodno vpliva na poškodovano lasno korenino. Ob rednem mazanju lasje začnejo ponovno rasti, učinek naj bi bil opazen tudi na mestih, ki so bila brez las že od rojstva. Uporabo orehovega olja priporočajo tudi ob srbečem lasišču ali ob prhljaju.

Recept:

Orehovo olje nanesite na celotno dolžino las. Dobro ga utrite v lase in ga pustite na njih več ur ali čez noč.

Krema za sončenje

Orehovo olje vsebuje naravni UV filter, zato je odlično sredstvo za sončenje, saj s hlajenjem ščiti vrhnjico kože.

Orehovo olje v zdravstvu

Izboljšuje spomin

Omega3 je pomembna komponenta zunanje membrane možganskih celic, ki skrbijo za prenašanje živčnih signalov, potrebnih za razmišljanje, učenje in spomin. Redno uživanje orehov ali orehovega olja izboljša sposobnost za učenje in zmanjša pozabljivost.

Nespečnost

Orehovo olje povečuje produkcijo melatonina v krvi. Ta hormon je odgovoren za dober spanec. Orehovo olje preko blagodejnega učinka na spanec pomaga pri zmanjševanju stresa, depresije in anksioznosti.

Slabovidnost

Grgranje orehovega olja v ustih se priporoča ob slabovidnosti in sivi mreni. Olje grgrajte (lahko tudi pogoltnete) trikrat na dan. Po enem mesecu naj bi bila izboljšava vida takšna, da bi se vam spremenila dioptrija. Olje razširi arterije v glavi, ob zaužitju vam bo postalo vroče, vendar bo občutek po nekaj minutah minil.

Srce in ožilje

Orehovo olje vsebuje zdrave maščobe, ki znižujejo holesterol, prav tako kontrolira sladkor v krvi. Omega3 zmanjša LDL holesterol (slabi holesterol) in poviša HDL (zdravi) holesterol. Olje pomaga pri vzdrževanju prožnosti arterij in s tem ščiti pred boleznimi srca in ožilja.

Čistilec strupov v telesu

Ko strupi pridejo v stik z orehovim oljem, se naložijo in se preko urina izločijo iz telesa. Orehovo olje na kisline učinkuje tako, da jih nevtralizira. S tem preprečuje kislost v tankem črevesu in čisti kri.

Olje za hujšanje

Olje uživamo pred obrokom, ali 1 čajno žličko 3x dnevno, ali pa ga 1x dnevno grgramo v ustih po eno minuto. Daje nam občutek sitosti še dolgo po zaužitju, zavira kisline in s tem prebavo.

Orehovo olje v prehrani

Orehovo olje se v prehrani uporablja hladno, kar pomeni, da se ga ne peče ali cvre, saj je občutljivo za oksidacijo in s kuhanjem dobi rahlo grenak okus. Kljub temu je samo po sebi odličen dodatek za solate, pečen krompir, ribe, zelenjavo, različne žitne jedi na primer za kosmiče za zajtrk. Dodajajo ga tudi k makaronom in sladicam, na primer pečenim breskvam. Hrani da rahel okus po orehih.

Recept: pečen krompirček z orehovim oljem
Za 4 osebe

* 1 kg mladega krompirja
* 2 žlički soli
* 2 žlički (svežega) rožmarina
* Pol skodelice orehovega olja

Krompir posolite, ga dajte v pečico in ga pecite na 200 stopinj približno eno uro, da dobi zlato rjavo skorjico. Zadnjih 20 minut dodajte sveži rožmarin. Ko je krompir pečen, dodajte orehovo olje in pomešajte.

Recept: Kozji sir z orehovim oljem

* Kozji sir
* 2 stroka česna
* Orehovo olje
* Začinite po želji (rožmarin, timijan, bazilika)

Na koščke narezan kozji sir položite v kozarec, v katerega dodajte česen, začimbe in orehovo olje. Sir naj se marinira vsaj 4 ure.

Eva Žnidar

SEGAJTE PO SEZONSKEM SADJU IN ZELENJAVI

V poletnih dneh je tržnica polna pridelkov, ki jih med letom sicer uživate v obliki marmelad, džemov, suhega sadja, cmokov … Preberite si, zakaj je pomembno, da jih uživate sveže.
Segajte po sezonskem sadju in zelenjavi

Slive

Slive so vsestranski sadež, saj jih lahko jeste tako sveže kot v eni izmed stoterih predelanih oblik, kot so marmelade in džemi, češpljeve pite, cmoki, slivov sok … Vendar naj bo poletje čas, ko jih uživate predvsem sveže, saj je za to kar nekaj razlogov:
– slive imajo nizko kalorično vrednost, so zelo bogate z minerali (fosfor, baker, magnezij) in pomagajo pri absorpciji železa v telo,
– redno uživanje sliv preprečuje razvoj črevesnih parazitov, zato naj bi jih pogosto uživali tudi otroci, novejše raziskave pa kažejo, da slive zavirajo razvoj raka na prsih,
– ena sliva ima toliko antioksidantov kot pest borovnic, zato slive veljajo za vrelec mladosti,
– slive spodbujajo presnovo in prebavo, suhe so odlično pomagalo pri zaprtju – pest suhih sliv namočite čez noč in jih zjutraj pojejte, sok pa popijte, oboje na tešče.

S svežimi slivami nikar ne pretiravajte, saj so naravno odvajalo, ki v prevelikih količinah povzroča prebavne motnje.

Fige

Ta omamno dišeči sredozemski sadež je v sveži obliki dostopen le enkrat na leto. Pa še takrat je pomembno, kdaj so fige pobrane, saj so najslastnejše takrat, ko so že malenkost prezrele in bi rade začele gniti. Ravno zato, ker so hitro pokvarljive, jih je treba porabiti takoj ali jih posušiti, skuhati iz njih marmelado ali džem, kajti fige kljub obdelavi v sebi zadržijo veliko vitaminov in mineralov, ki med zimo pridejo zelo prav.

– Fige imajo ogromno mineralov in vitaminov ter skoraj nič maščob, holesterola ali natrija, so odličen vir aminokislin, antioksidantov in nenasičenih maščobnih kislin.
– Čeprav vsebujejo do 80 odstotkov vode, se njihov sok ne stiska pogosto, njihova skrivnost je vlakninska sestava, ki blagodejno vpliva na zdravje črevesja.
– S figami si pomagate pri preprečevanju utrujenosti, le nekaj svežih sadežev vam bo povrnilo vitalnost, pa tudi s suhimi ne morete zgrešiti, saj so odličen vir sladkorja.

Kumare

Več kot 95 odstotkov kumare predstavlja voda, zato imajo kumare nizko kalorično vrednost, so pa izjemno bogate z minerali, med katerimi izstopata kalij in magnezij. So naravni diuretik, pospešujejo prebavo in spodbujajo izločanje urina, blagodejno vplivajo na ledvice, jetra, mehur …, skratka na vse sečne in prebavne poti. Lajšajo revmatična in artritična obolenja, uravnavajo krvni sladkor, zato jih priporočajo tudi sladkornim bolnikom, sveže stisnjen kumarični sok pa pomaga pri premagovanju poletne vročine! Najbolj zdrave so kumare, če jih uživate sveže, saj tako obdržijo vse svoje zdravilne lastnosti, ki jih med kuhanjem večinoma izgubijo.

Lubenica

Prav tako kot kumare so tudi lubenice sestavljene iz 95 odstotkov vode, zato spadajo med najbolj priljubljene sadeže poletja. Majhen delež vlaknin v njihovi sestavi spodbuja presnovo, da so legendarno odvajalo vode, pa je splošno znano. Lubenice vsebujejo veliko vitamina A in veliko vitamina C, betakarotena … Druga podobnost s kumarami je, da delujejo bazično, zato v telesu vzdržujejo kislinsko-bazično ravnovesje. V lubenicah najdemo tudi likopen, sestavino, ki spodbudno deluje na delovanje srca in preprečuje srčna obolenja. Poleg tega pa 100 gramov lubenice vsebuje le 80 kalorij, zato ni strahu, da bi se pri pretiravanju z lubenico zredili, zagotovo pa boste na četrt ure opravljali malo potrebo.
Preberite še:

*

(Ne)redilne poletne solate

Poletje je čas, ko je raznovrstne zelenjave na vrtu in na tržnici na pretek, zato si ponavadi, predvsem nežnejši spol, takšnih in drugačnih solat privoščimo veliko.
*

Zdravilno laneno seme

Laneno seme je bogat vir maščobnih kislin omega 3, zaradi visoke vsebnosti sluzi in vlaknin pa uspešno uravnava prebavo.

K.G.

VIÅ NJE

Zaradi svoje barve in leska so višnje bolj vabljive od češenj. A kakšno bridko razočaranje, kisle, kisle. Ne gredo nam po grlu. Če smo iskreni, ne uživamo radi presnih, surovih višenj. Povsem druga zgodba pa je višnjeva marmelada ali sok in kompot.
Pa sladice z višnjami! Vrhunski okus, ki mu ni para.

Višnje so kisle, grenke a tudi zdrave. Ena skledica svežih višenj pokrije 40 % dnevnih potreb po vitaminu A, 26 % dnevnih potreb po vitaminu C, 2 % dnevnih potreb po kalciju, 3 % dnevnih potreb po železu in 10 % dnevnih potreb po topnih vlakninah. Vsebujejo veliko bakra in cinka, ki delujeta vzajemno in vplivata na imunski sistem in preprečujeta izpadanje las. Višnje so bogate tudi, ker vsebujejo antocianska barvila, ki so zavezniki v boju proti nastanku prostih radikalov. Ta barvila so naravni zaveznik višenj samih. Dajejo jim barvo in jih ščitijo pred sončnimi žarki.

Višnje spodbujajo izločanje sečne kisline iz telesa, zato so dobrodošle pri revmatičnih težavah. Izboljšujejo kri, pospešujejo prebavo in delujejo čistilno na ledvice in jetra. Å e ena dobra novica: utrjujejo vezivno tkivo, zato naša koža ne bo mlahava, temveč napeta.

Poudariti moramo, da višnje zorijo samo na drevesu, torej pred obiranjem počakajmo, da postanejo skoraj črne. Obirajmo jih postopoma. V hladilniku se ohranijo kak teden.

Višnje, ki dozorijo na Primorskem, so bolj sladke od celinskih. Sorta »maraska«, doma iz Dalmacije, je svetovno znana sorta višenj, ponaša se z odlično aromo, ki jo najdemo v istoimenskemu likerju. Priprave tega pa se lahko lotimo tudi sami. Potrebujemo dobro žganje, sladkor, nekaj nageljnovih žbic in višnje. Sladkor, višnje in nageljnove žbice zmešamo, razporedimo v kozarce za vlaganje in pustimo stati en dan. Naslednji dan prilijemo dobro žganje, zapremo in pustimo stati tri tedne.

Višnje so zelo hvaležne za konzerviranje. Zlahka se ločijo od pecljev. Če smo opremljeni s strojčkom za izkoščičenje češenj, bomo osnovno pripravo višenj hitro opravili. Če jih bomo shranili v skrinjo, jih zavarimo v vrečke. Če jih bomo vkuhali v marmelado, sok ali kompot, jih vkuhamo z malo več sladkorja, da bo šlo bolj v slast. Menda je za še bolj izostren okus dobro dodati nekaj strtih višnjevih pešk. Poizkusimo! Svoje čase smo izkoščičene višnje odcedili, jih malce stisnili in iz prestreženega soka skuhali sirup, iz višenj pa pripravili marmelado. Ker je vsebovala manj vode, se je tudi kuhala manj časa. Danes, ko čas zgoščevanja marmelad skrajšamo z dodatkom pekina ali alge agar agar, to ni potrebno.

Za posladek si pripravimo amareno, presni višnjev sirup. Pripravimo je več, kot nameravamo, ker je shranek pregrešno dober. Potrebujemo kozarec, ki ga napolnimo s plastjo višenj, posujemo s plastjo sladkorja, sledi plast višenj, pa spet sladkorja. To ponavljamo tako dolgo, da napolnimo kozarec. Dobro zapremo in postavimo na sonce, kjer naj nase srka sončne žarke kake tri tedne oziroma tako dolgo, da se ves sladkor stopi. Shranimo na suho in temno mesto ter uporabljamo kot preliv za puding, jogurt, sladoled ali peciva. Zamešamo v malo vode in dobimo domačo aromatizirano vodo.

GOSTA VIÅ NJEVA OMAKA
Z VANILJEVIM SLADOLEDOM

300 g višenj
5 žlic riževega sirupa ali 3 žlice agavinega sirupa
¼ žličke cimeta v prahu
1 žlička drobno naribane limonine lupine
3 žličke jedilnega škroba
4 dl vaniljevega sladoleda
4 prihranjene višnje

Višnje operemo in izkoščičimo. V posodi segrejemo rižev sirup, dodamo cimet, drobno naribano limonino lupinico in zavremo. Kuhamo tri minute in dodamo v 1 dl hladne vode razmešan jedilni škrob (gustin). Na nižji temperaturi vse skupaj kuhamo približno pet minut.

Gosto višnjevo omako nalijemo v štiri skodelice in pustimo, da se ohladi. Prekrijemo s kepico ali dvema vaniljevega sladoleda. Å tiri prihranjene višnje pomočimo v tekoči med ali drugo tekoče sladilo in jih položimo na sladoled. Sladico postrežemo.

Z višnjevo omako sladoled lahko tudi prelijemo. V tem primeru ga ne ohladimo do hladnega, da lažje teče. Višnjeva omaka je odlična popestritev pudinga ali jogurta.
Če imamo na voljo višnjev kompot, ga le zavremo in zgostimo z jedilnim škrobom.

VIÅ NJEV KOLAČ
Z AJDOVO MOKO

150 g masla ali margarine
4 rumenjaki
250 g rjavega sladkorja
4 beljaki
200 g mletih mandljev ali orehov
1 dl mleka ali vode
150 g ajdove moke
1 žlička sode bikarbone
1 kg višenj
sladkor v prahu za posip

Pekač v velikosti približno 20 x 30 cm, obložimo s papirjem za peko ali namastimo z maslom.

Maslo, ogreto na sobno temperaturo, penasto stepemo. Med stepanjem postopno vmešamo rumenjake in sladkor. Iz beljakov stepemo sneg, ki ga previdno vmešamo v zmes. Med vmešavanjem dodamo žlico ali dve moke, da se zmes ne sesiri. Vmešamo mleko. Moko zmešamo s sodo bikarbono in mandlji. Vmešamo v nastalo maso in razporedimo po modelu. Za lepši videz po želji potresemo s 50 g nalistanih mandljev. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 200°C od 30 do 35 min. Pečen kolač ohladimo v modelu. Ohlajenega posujemo s sladkorjem v prahu.
Kolač je zelo rahel, zanimivega okusa in barve. Če vas značilen priokus ajdove moke moti, poskusite s koruzno ali pirino moko. Ko višenj zmanjka, je na vrsti drugo sadje.

BLAGODEJNI UÄŒINKI OLIVNEGA OLJA

Raziskava, v kateri so francoski raziskovalci iz Bordeauxa ugotovili, da imajo starejši ljudje, ki uživajo olivno olje, manjše možnosti, da jih prizadene kap, kajpak ni nič novega ali posebnega. Zgodovina pridobivanja in uporabe olivnega olja sega v obdobje približno 4000 let pred našim štetjem, v čase zgodnje minojske kulture, po nekaterih podatkih pa še dlje, saj naj bi bili olivno olje v osrednji Turčiji pridobivali že okoli leta 6000 pred našim štetjem.

V stoletjih, ki so sledila, se je uporaba olivnega olja razširila po celotnem Sredozemlju in si je posebno mesto v kulturah tega okolja dokončno utrdila v starem rimskem cesarstvu. V tem dolgem obdobju so se nakopičili številni podatki o blagodejnih učinkih olivnega olja, ki so jih mnogo kasneje potrdile tudi sodobne raziskave. Blagodejne učinke olivnega olja pripisujejo številnim učinkovinam. Med najbolj pomembnimi naj bi bile nenasičene maščobne kisline, toda ustrezno izdelano olivno olje vsebuje tudi številne antioksidante in še nekatere spojine, za katere ni povsem znano, ali blagodejno delujejo povsem same ali pa je njihov dobrodelni učinek treba pripisati celoti. A ne glede na podrobnosti blagodejnega delovanja učinkovin v ustrezno izdelanem olivnem olju se zastavlja vprašanje, zakaj se v razvitih državah, ki so na področju prehranjevanja skoraj do brezumja obremenjene z različnimi dietami, znova in znova pojavljajo podobne raziskave? Ali zahodnjaki dvomijo o učinkovitosti diet?

Po poskusu znanega angleškega ekscentričnega zdravnika Hugha MacDonalda Sinclairja iz sredine prejšnjega stoletja bi tudi največji dvomljivci o pomembnem vplivu prehranjevanja na zdravje morali molčati. Za Sinclairja trdijo, da je izumil pojem civilizacijskih bolezni, med katere je v prvi vrsti štel poapnenje arterij. Prepričan je bil, da civilizacijske bolezni povzroča neustrezna prehrana, pri čemer je osrednjo pozornost posvečal maščobam. Prepričan je bil, da obstaja skupina maščobnih kislin, brez katerih se nam zdravje slabša. Največjo slavo si je nemara pridobil s preučevanjem Inuitov. Ti prastari prebivalci severa so se tradicionalno hranili s hrano, za katero bi Evropejci prisegli, da je sestavljena zgolj iz maščob. S tem se je sicer načeloma strinjal tudi Sinclair, a Evropejce je opozoril, da obstajajo pomembne razlike med maščobami. Vrsta maščob, s katerimi so se pretežno hranili Inuiti, sodi v skupino nenasičenih maščob. Sinclair je opazil, da Inuiti navkljub navidezno mastni hrani ne poznajo bolezni, kakršni sta srčna in možganska kap. Leta 1979 je Sinclair na sebi opravil tako imenovani inuitski poskus. Sto dni je užival zgolj ribe, tjulnjevino in vodo. Med poskusom se je vsak dan zbadal v kožo in meril čas, ki so ga kapljice krvi potrebovale za strjevanje. Dlje ko je poskus trajal, več časa je potrebovala kri za tvorbo krvnih strdkov. Na koncu poskusa se je čas strjevanja krvi iz začetnih treh minut podaljšal na štirideset minut! Sinclair je tako neposredno pokazal, da stalno prehranjevanje zgolj z določenimi vrstami maščob znižuje zmožnost krvi za tvorbo strdkov in s tem učinkovito zmanjšuje tveganje za srčno kap.

Toda Sinclairjev poskus so v razvitih državah očitno razumeli drugače, kot si je želel. Način prehranjevanja se ni pomembneje spremenil. Uporaba nasičenih maščob živalskega izvora je resda upadla. Nadomestila so jih rastlinska olja. Toda celotno prehranjevanje se ni bistveno spremenilo. Zgodilo pa se je nekaj drugega. Farmacevtske tovarne so tudi na osnovi Sinclairjevih spoznanj razvile učinkovino, ki ima na videz podobne učinke kot inuitska dieta. Pridobili so statine, ki, preprosto povedano, zmanjšujejo vpliv tako imenovanih za telo slabih maščob in spodbujajo vpliv za telo dobrih maščob. Razvoj tovrstnih zdravil je prebivalce zahodnih kultur utrdil v prepričanju, da lahko živijo, kakor hočejo, saj vendar obstajajo zdravila, ki odpravljajo vse zdravstvene stranpoti življenja v razvitih okoljih. Če takšna zdravila še ne obstajajo, pa jih bodo znanstveniki nekoč že odkrili. To zmoto plačujejo razviti z vedno večjim bremenom smrti zaradi civilizacijskih bolezni in z vedno večjimi stroški za njihovo zdravljenje.

Sinclair je kajpak na zelo skrajen način pokazal, da je z dieto mogoče vplivati na zdravje zgolj tako, da bistveno in trajno spremenimo svoje navade oziroma način življenja. Sama zase prav nobenega dieta ni nič bolj zdravilna kot navadna voda. Enako velja za ustrezno izdelano olivno olje. Ponavljajoče se raziskave in trditve, da je uporaba tega olja zdravilna, zgolj navajajo k sklepu, da ga je treba uporabljati prav v enakem pomenu, kot smo se naučili uporabljati sodobna zdravila. To je seveda zmotno. Ustrezno izdelano olivno olje bo krepilo zdravje zgolj takrat, ko ga ne bomo uporabljali le kot blažilo za nezdrav način življenja.

Olivno olje

Starejši ljudje, ki uživajo olivno olje, imajo manj možnosti, da jih zadene kap, to je pokazala raziskava francoskega inštituta za zdravstvene in medicinske raziskave iz Bordeauxa, ki so jo objavili v ZDA. Å tudija je zajela 7625 oseb, starih 65 let in več. Raziskovalci so ugotovili, da imajo osebe, ki pri prehrani intenzivno uporabljajo olivno olje, v primerjavi s tistimi, ki olivnega olja sploh ne uporabljajo, za 41 odstotkov manj možnosti, da jih zadane kap.

x x x

Injekcije steroidov v sklepe pri revmatoidnem artritisu

Revmatoidni artritis pogosto usodno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov. Ne glede na sodobna zdravila, med katerimi so tudi biološka, je lahko okvara vseh sklepov tako huda, da bolnikom povsem onemogoči gibanje ali uporabo prstov na rokah. V nekaterih klinikah po svetu so to težavo odpravljali z injekcijami steroidov v sklepe. Mnenja o taki vrsti zdravljenja pa so bila različna. Ena večjih raziskav, ki se je ukvarjala z vprašanjem o koristnosti takih injekcij, je pokazala, da injekcije steroidov v majhne in velike sklepe zagotavljajo hitro in dolgotrajno obvladovanje vnetja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, ki prejemajo sistemska temeljna zdravila. Rezultati raziskave so bili tako spodbudni, da raziskovalci priporočajo bolj pogosto tovrstno zdravljenje. Po njihovem mnenju bi ga morali uporabljati ne zgolj za velike, temveč tudi za majhne sklepe.

x x x

Opozorilo ob visokih temperaturah

Ponovno smo v obdobju, ko dnevne temperature ob visoki vlažnosti zraka lahko presegajo tudi trideset stopinj Celzija. Tako visoke temperature so lahko nevarne. Posebno so ogroženi otroci do 4. leta, starostniki, kronični bolniki, ljudje s čezmerno telesno težo, duševni bolniki in ljudje, ki delajo na prostem. Evropski zdravniki opozarjajo, da se težavam lahko izognemo z izogibanjem soncu (zunanje telesne aktivnosti naj bodo omejene na jutranje in večerne ure) in z uživanjem dovolj velikih količin vode. Stopnjo pomanjkanja tekočin najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja. Posebno pozorni moramo biti na ogrožene skupine ljudi. Zaradi ponavljajočih se tragičnih nesreč v preteklosti ponovno opozarjajo, da ne smemo nikoli nikogar puščati v zaprtem, parkiranem avtomobilu.

x x x

Vsebnost cvetnega prahu v zraku v juniju

V nižinskih predelih Slovenije je obremenjenost zraka s cvetnim prahom pravega kostanja visoka, s cvetnim prahom trav pa nizka do srednje visoka. Obremenjenost s cvetnim prahom trav je nekoliko večja v višje ležečih predelih. V zraku so tudi posamezna zrna trpotca, lipe, ligustra in večje količine koprive. V Primorju je nizka do srednje visoka obremenjenost zraka s cvetnim prahom koprivovk (krišina in kopriva) ter nizka s cvetnim prahom trav in trpotca. V zraku so tudi posamezna zrna ligustra in metlikovk. Vsi, ki trpijo zaradi alergije na cvetni prah, lahko preverijo svoje simptome v spletnem Dnevniku cvetnega prahu. Program najdete na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS, prikaže pa vam, katere vrste alergogenega cvetnega prahu so prisotne v zraku na območju, na katerem se v določenem času nahajate. Program ne nadomešča alergološkega testiranja, ki ga opravi zdravnik, je pa v podporo pri samoopazovanju in za preventivno ukrepanje.

NAJ VAS RIBEZ OKREPI

Ribez je v ljudskem zdravilstvu znan kot sadje, ki krepi organizem po naporih, prestani bolezni ali ob starostni onemoglosti, obenem organizem očisti škodljivih snovi, predvsem sečne kisline. Plodovi in sok ribeza so koristni za ledvične bolnike, pri krčih in bolečinah v prebavilih, s čajem pa so lajšali tudi tegobe, ki jih povzročata revma in putika. S tem pa seznam dobrih lastnosti ribeza še zdaleč ni končan.

Črni ribez je bolj trpek

Te dni nas že vabijo prvi plodovi rdečega, črnega in tudi belega ribeza. Ribez (Ribes rebrum) so uporabljali že stari Grki in Rimljani, šele ob koncu 15. stoletja so ga odkrili tudi na evropskih dvorih, zrasli so jim prvi umetno vzgojeni grmi. Najprej je bil le kulinarična specialiteta, kmalu pa so iz njega že izdelovali zdravilne sirupe in jih uporabljali predvsem zoper skorbut. Načrtno gojenje ribeza se je začelo v 17. stoletju v Belgiji ter v severni Franciji. Ribez najbolje uspeva tam, kjer so poletja vroča in vlažna, zime pa mrzle.

Ribez je kisel, mnogim celo preveč kisel, zato si ga sladijo z medom ali s sladkorjem. Kisel je zaradi velike vsebnosti vitamina C. Ljudem, ki imajo težave s prevelikim izločanjem želodčne kisline in jih pogosto daje zgaga, zdravniki uživanje ribeza odsvetujejo. 100 g ribeza vsebuje 56 kcal (234 kJ), v tej količini pa je 13,8 % ogljikovih hidratov, 4,3 % vlaknin in 1,4 % proteinov. Od vitaminov in mineralov je najpomembnejši visok odstotek vitamina C (41 %) in vitamina K (11 %). Od organskih kislin vsebuje jabolčno kislino, citronsko kislino in pektin invertin. Ker je ribez dober izvor vitamina K, krepi kosti in srčno-žilni sistem, aktivira osteokalcin, ki pomaga pri vgradnji kalcija v kosti in uravnava sposobnost pravilnega redčenja krvi.

Ribez je tudi v ljudskem zdravilstvu znan kot sadje, ki spodbuja apetit, krepi organizem po naporih, prestani bolezni ali ob starostni onemoglosti, obenem pa organizem očisti škodljivih snovi, predvsem sečne kisline. Plodovi in sok ribeza so koristni za ledvične bolnike, pri krčih in bolečinah v prebavilih, s čajem pa so lajšali tudi tegobe, ki jih povzročata revma in putika. Ribez ugodno vpliva na normalizacijo in stabilizacijo krvnega pritiska, še posebno ga priporočajo slabokrvnim. Ribezov sok ali čaj priporočajo pri krvavečih dlesnih in razširjenih venah. Vlaknine v svežih jagodah ribeza pospešujejo delovanje črevesja, kot domala vse jagodičevje pa ribez varuje tudi pred razdiralnim delovanjem prostih radikalov, saj deluje antioksidativno.

Čaj iz listov črnega ali rdečega ribeza priporočajo pri vodenici, oviranem mokrenju, driski, kolikah, pri obolenjih jeter, migreni, kašlju, pa tudi kot preventivno sredstvo proti nastajanju peska v sečilih.

Ribezov čaj pripravimo tako, da dva ščepca posušenih in zdrobljenih ribezovih listov prelijemo z 2 dcl vroče vode, počakamo nekaj minut, nato pa precedimo in spijemo. Čaj si lahko pripravimo tudi iz posušenih jagod rdečega ribeza: tri žličke jagod damo v skodelico vrele vode in namakamo približno 4 ure. Odcedimo in popijemo kozarček štirikrat na dan, pred jedjo. Za krepitev organizma in dvig odpornosti zmešamo tri enake dele listov črnega ribeza, pehtrana in jagodnjaka. Čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut.

Ribez ohrani večino svojih zdravilnih lastnosti, tudi če ga uporabimo za sirup, vino, liker, kis in še kako.

ZELIÅ ÄŒA ZA BOLJÅ E POÄŒUTJE

Zelišča in začimbe ne obogatijo le okusa jedi, ampak imajo tudi velik vpliv na naše psihično in fizično počutje. S svojim stimulativnim, pomirjevalnim ali uravnoteženostnim vplivom pomagajo našim organom pravilno delovati ter so naravne energijske tablete.

Eliksir življenja

Zelišča in začimbe so vir moči, energije ter vitaminov. Njihove naravne sestavine čistijo naše telo ter ga poživljajo. V preteklosti je bilo zdravljenje z naravnimi zdravili z vrtov povsem običajno. Na našo srečo se je znanje o zdravilnemu učinku rastlin skrbno ohranilo do danes. Tu je le nekaj primerov:

Koper čisti telo. Bazilika pomirja želodec. Žajbelj pomaga pri prebavi maščobe, zagotavlja zdrave dlesni ter blaži vnetja. Å etraj čisti kožo in uničuje bakterije. Pehtran pospešuje izločanje seča in deluje antidepresivno. Izločanje seča pospešuje tudi drobnjak. Peteršilj pospešuje metabolizem. Kopriva čisti kri. Timijan krepi prebavila in srce. Majaron in origano krepita živčevje in vplivata na dobro počutje. Ingver pomaga pri migreni in nas ogreje. Sivka pomirja. Poper blaži vnetje.

Vir vitaminov

Dragocenost začimb se skriva predvsem v eteričnih oljih in njihovih značilnostih. Slednja dajejo našim jedem značilen okus in aromo. A razlog za priljubljenost začimb in zelišč ne smemo iskati le v izboljšanju okusa jedi. So pomemben del vsake zdrave diete ter nepogrešljiv vir vitaminov. Dober primer tega je čajna žlička drobno sesekljanega peteršilja, ki predstavlja dnevno količino potrebnega C vitamina. Veliko začimb ne smemo pogrevati, medtem ko druge razvijejo svoj poln okus šele med kuhanjem. Nekatera zelišča so boljša sveža, druga so bolj aromatična, če so sušena. Odgovor, kako je najboljše ravnati pri različnih zeliščih, najdemo v neprestanem poskušanju, preizkušanju ter okušanju – vse, dokler ne odkrijemo ravno pravšnjega okusa.

Hujšanje

Zeleni čaj, janež, kopriva, oljke, črni ribez in solate so ˝uničevalci kalorij˝, ki pogosto pospešujejo izločanje seča ter čistijo telo. Nikar ne pozabite na njih, saj so koristna pomoč pri vsaki shujševalni kuri. Lepa postava, izklesane mišice in pravilna teža niso odvisni od diete, temveč od grenkih sestavin v naši hrani. V preteklosti so bili del vsakodnevne diete ter sestavine v številnih solatah, zelenjavi in zeliščih. Naši predniki so vedeli, kako rabiti zelišča in začimbe kot naravne topilce maščobe. Grenke sestavine so zagotovilo, da se maščoba pravilno predela: v energijo in ne v telesne obloge na naših bokih, zadnjici ali trebuhu. Poleg tega grenak ukus zmanjša tudi apetit. Prednost grenke hrane je tudi v dejstvu, da vsebuje mnogo manj kalorij kot sladka ter stimulira pridelovanje alkaloidov, s čimer varuje telo pred debelostjo ter prekomerno kislostjo.

MLEKO – SUROVO IN SVEŽE

Sveže, surovo mleko je tisto mleko, ki ni obdelano z nobenim drugim postopkom, razen s filtracijo in ohlajanjem na temperaturo pod 4° C. Sveže surovo mleko je obenem hrana in pijača ter spada med osnovna živila. Mleka spijmo vsaj dva kozarca na dan, saj ima zaradi pestre sestave izjemno dober učinek na zdravje. Maščobe in laktoza sta vir energije, beljakovine, lacij in fosfor pa gradbeni elementi telesa. Z vitamini v mleku se borimo proti boleznim, s kalcijem pa za zdrave kosti in zobe.

Čeprav je mleko izjemno pomembno za pravilen razvoj otrok, pa ga ne smemo zanemariti tudi odrasli, saj uspešno preprečuje osteoporozo in druge bolezni, povezane z pomanjkanjem kalcija.

Surovo mleko v našem telesu deluje bazično in je že samo s tem vir zdravja. Če mleku nič ne dodamo in nič ne odvzamemo, spada tudi med najpomembnejša varovalna živila. Sveže mleko je varno in zdravo, le novega okusa se moramo navaditi!

Vsak dan pijmo sveže surovo mleko – za zdravje!

ÄŒRNI RIBEZ – pr­vak zdrav­ja in oku­sa

Čr­ni ri­bez je pr­vak med pr­va­ki: vse­bu­je 3- do 5-krat to­li­ko vi­ta­mi­na C kot li­mo­ne, ven­dar je ta vi­ta­min le del­ček mno­ži­ce ko­rist­nih se­sta­vin čr­nih ja­god. V njem je tudi cela vr­sta rud­nin: so­raz­mer­no ve­li­ke ko­li­či­ne ka­li­ja, kal­ci­ja, mag­ne­zi­ja, fos­for­ja, že­le­za, ba­kra, man­ga­na, cin­ka, molib­de­na …

Kako ga shra­nju­je­mo

14-02 Čr­ni ri­bez spada med na­jod­por­nej­še vr­ste ja­go­dičÂ­ja, nje­go­va ko­ži­ca pa še močÂ­ne­je va­ru­je vse­bi­no ja­go­de kot pri be­lem ali rde­čem ri­be­zu. Čvr­sti in svet­le­či se plo­do­vi so zna­me­nje, da je ri­bez še do­kaj svež. V hla­dil­ni­ku se ohra­ni ne­kaj dni. Os­mu­ka­ne ja­go­de lah­ko za­mrz­ne­mo ali po­su­ši­mo. Čez noč na­mo­če­ne suhe ja­go­de so od­li­čen aro­ma­tičÂ­ni do­da­tek sad­nim so­la­tam in po­dob­nim je­dem. Naj­bolj­ši na­kup ri­be­za pa je go­to­vo iz­da­tek za ne­kaj sa­dik, ki jih po­sa­di­mo na pri­mer­nem me­stu v vrtu.

Či­sti kri in urav­na­va pre­sno­vo

Ri­bez vse­bu­je oko­li 6 odstot­kov slad­kor­ja, od sad­nih kis­lin pred­vsem ci­tron­sko. Ve­li­ko vi­ta­mi­na C (150 mg ali več v 100 gra­mih), za sad­je ve­li­ko vi­ta­mi­na E, an­to­cian­ska bar­vi­la, pek­ti­ne in še mar­si­kaj. V ljud­skem zdra­vils­tvu so ja­go­de črnega ri­be­za ce­nje­ne za laj­ša­nje rev­ma­tičÂ­nih bo­le­čin in te­žav s pro­ti­nom, kar ka­že nji­ho­vo ve­li­ko či­stil­no moč za kri in tki­va ali uravnava­nje pre­sno­ve na več rav­neh, od ce­ličÂ­ne­ga me­ta­bo­liz­ma na­prej. Čr­ni ri­bez spod­bu­ja de­lo­va­nje led­vic, pos­pe­šu­je pre­ba­vo in de­lu­je raz­ku­že­val­no. Z red­nim uži­va­njem čr­ne­ga ri­be­za pre­pre­či­mo raz­voj sla­bih bak­te­rij v de­be­lem čre­ve­su, ki se si­cer tako rade raz­bo­ho­ti­jo na ne­pre­bav­lje­nih os­tan­kih škro­ba in be­lja­ko­vin. Sve­že stis­njen sok čr­ne­ga ri­be­za zni­žu­je zvi­ša­no te­le­sno tempera­tu­ro, gr­gra­nje po­ma­ga pri vne­tem grlu. Å te­vil­ne se­sta­vi­ne čr­ne­ga ri­be­za sku­paj z bar­vi­li delujejo an­tiok­si­da­tiv­no – ta vr­sta sad­ja je ena najboljših vrst hra­ne za nev­tra­lizi­ra­nje prostih ra­di­ka­lov.

Ljud­sko zdra­vils­tvo pri­po­ro­ča čaj iz li­stov pri te­ža­vah z me­hur­jem.

Pri­pra­va

Čr­ni ri­bez je do­volj sla­dek in ima tako sa­mos­voj okus, da je kot na­lašč za zo­ba­nje na­rav­nost z grma. Iz nje­ga lah­ko de­la­mo so­ko­ve, lah­ko ga do­da­ja­mo k sadnim so­la­tam pri­prav­lja­mo dže­me. Po­vsem pre­pro­sto lah­ko na pri­mer na­re­di­mo pre­sno ri­be­zo­vo mar­me­la­do. Čr­ni ri­bez zme­ša­mo v me­šal­ni­ku in na vsa­ko sko­de­li­co do­da­mo dve do tri žli­ce medu.

Ri­be­zov sok

Ki­lo­gram ri­be­zo­vih ja­god do­bro zmečÂ­ka­mo ter pri­li­je­mo pol li­tra do li­ter vode. Pu­sti­mo stati če­trt do pol ure, nato sok pre­ce­di­mo sko­zi sito ali damo gošÂ­čo v ple­ni­co in z ro­ka­mi iz­ti­sne­mo čim več dra­go­ce­ne te­ko­či­ne. Sok po okusu os­la­di­mo z medom ali po­stre­že­mo oh­la­je­ne­ga s koc­ko ledu. Preo­sta­nek ja­god je upo­ra­ben za mar­me­la­do ali ga po­je­mo os­la­je­ne­ga z me­dom. Nanj lah­ko na­li­je­mo li­ter kisa in čez me­sec dni bo na­stal kis s čr­nim ri­be­zom, ki je svo­je­vrst­ne­ga okusa.

Pra­vi čaj s so­kom čr­ne­ga ri­be­za

Za os­ve­ži­len in po­živ­lja­joč na­pi­tek po­tre­bu­je­mo sko­de­li­co do­bre­ga pra­ve­ga ča­ja, ko­za­rec po zgor­njem re­cep­tu pri­prav­lje­ne­ga soka čr­ne­ga ri­be­za in žličÂ­ko do dve medu. Hla­den na­pi­tek pri­pra­vi­mo z oh­la­je­nim ča­jem in ne­kaj koc­ka­mi ledu.

Vir: Dario Cor­te­se, Sad­je – moč na­rav­ne hra­ne, ZaložÂ­ba KmečÂ­ki glas

Z REPINCEM PROTI PRHLJAJU

Od številnih možnosti za zdravilno uporabo repinca se je v medicini ohranila le tista za zdravljenje prhljaja.

V ta namen uporabljamo repinčevo olje, s katerim lasišče masiramo vsak dan. Repinčevo olje pomaga tudi pri številnih drugih kožnih ekcemih, če niso posledica virusnih vnetij. Semena repinca uporabljajo v ljudskem zdravilstvu proti ledvičnim kamnom in kamnom v mehurju.

Repinčev čaj, ki ga pripravimo iz dveh zvrhanih čajnih žličk repinca in velike skodelice vroče vode, odlično pomaga pri težavah z jetri in žolčem. Zunanje ga lahko uporabljamo tudi za izpiranje in kot dodatek kopelim pri aknah, kožnih nečistočah, glivičnih obolenjih in lišajih. Odlično se obnese kot sredstvo za grgranje pri infekcijskih ustnih vnetjih, aftah in vnetju dlesni.

OLJE IZ GROZDNIH PEÄŒK

Olje grozdnih pečk vsebuje velik delež nenasičenih maščobnih kislin (88,4%) in majhen delež nasičenih maščobnih kislin (11,6%). Pomembna med nenasičenimi maščobnimi kislinami je linolna kislina, ki je poznana tudi kot n-6 kislina. Je ena od esencialnih maščobnih kislin, ki je naš organizem ni sposoben proizvesti sam, zato jo moramo nujno dobiti s hrano. Olje iz grozdnih pečk vsebuje zelo visoko koncetracijo vitamina E,C, flavonoidov, linolske kisline, in sestavin imenovanih procianidini (poznani tudi pod imenom kondenzirani tanini, piknogenoli in oligomerični proantocianidi oz. opc – ji). Vsebnost vitamina E je zelo visoka, od 60-120mg/100g. Zaradi tega dejstva je olje iz grozdnih pečk tudi eno najbolj stabilnih olj.
Med ostalimi blagodejnimi učinki aktivne sestavine olja iz grozdnih pečk delujejo kot antioksidanti. To je dokazala tudi študija, kjer se je zdravim prostovoljcem, ki so jemali olje iz grozdnih pešk, nivo antioksidantov v krvi bistveno povišal. Antioksodanti so sicer snovi, ki uničujejo proste radikale – slednji so škodljive snovi v telesu, ki poškodujejo celično membrano ter genski material DNK in povzročajo celo smrt celic. Prosti radikali so naravna sestavina telesa, toda število teh škodljivih delcev v organizmu se lahko poveča zaradi dejavnikov iz okolja, kot so UV svetloba, sevanje, dim, nekatera zdravila in onesnaženje zraka. Prosti radikali se povezujejo s procesom staranja in razvojem številnih bolezni, tudi bolezni srca in raka.
Antioksidanti v olju grozdnih pečk lahko škodljive proste radikale nevtralizirajo ter zmanjšajo ali celo preprečijo škodo, ki jih prosti radikali povzročajo. Njegova sekundarna rastlinska sestavina procianidin je trenutno poznan kot najuspešnejši lovec prostih radikalov, zato je to olje zelo učinkovito pri zaščiti celic pred poškodbami.
Visoka vsebnost nenasičenih maščobnih kislin je ena izmed pomembnih značilnosti olja iz grozdnih pečk. Znano je, da olja z visokim deležem nenasičenih maščobnih kislin zvišujejo HDL in znižujejo LDL holesterol in tako delujejo antiaterogeno.

Priporočljiva uporaba olja Grozdnih pečk:

* Uporablja se pri zdravljenju in preprečevanju obolenja žil ter motenj v krvnem obtoku, vključno s težavami z venami, varicami, aterosklerozo in boleznimi perifernega ožilja
* Je močan antioksidant (visoka vsebnost vitamina E in C), krepi stene ožilju, daje tonus ožilju, krepi tonus ven ter zmanjšuje vazodilatacijo (razširjenost) kapilar
* Proti starostnim lisam in pegam, denzifinicira mastno kožo
* Ima visoko vsebnost omega 6 in omega 9 maščobnih kislin, pospešuje tvorbo kologena in s tem povečuje elastičnost kože, znižuje holesterol
* POZOR: ne smemo piti ali mazati olja, če smo pod vplivom alkohola ali droge, ker je v tej kombinaciji močno poživilo
* Olje je primerno za pripravo solat, kuhanje, cvrtje, pečenje, pri segrevanju se ne tvorijo prosti radikali, ojača aromo jedi ter se lepo kombinira z zelišči in začimbami
* Pospešuje cirkulacijo sistema in pomaga pri obnavljanju kože po uničenju zaradi UV žarkov, učinkuje proti staranju in nastajanju kožnih gub
* To olje je zdravo in v svetu poznano iz antičnih časov
* Olje iz grozdnih pečk uporabljajo tudi mojstri, ki izdelujejo glasbene inštrumente, kot tehnično olje, uporabljajo ga za zaščito lesa iz katerega ročno izdelujejo violine
* Kožo mehča, glasi in je ne pušča mastne, zmanjšuje strije
* Olje je nestrupeno in hipoalergijsko (ravno zaradi teh dveh lastnosti se pogosto znajde v kozmetičnih preparatih, še posebno za nego poškodovane kože, saj naj bi deloval regenerativno, dober je tudi za nego kože okrog oči
* Ker je olje hitro prebavljivo in ker znižuje holesterol je primerno za dietno prehrano

* ZAUŽIJEMO GA TRIKRAT DNEVNO ČAJNO ŽLIČKO

Nove študije so pokazale, da se je pri kadilcih, ki so štiri tedne trikrat dnevno jemali olje grozdnih pečk, znižalo tveganje za pojavljanje slabega holesterola in bolezni srca in ožilja. Pri prvih študijah (na treh bolnikih s pankreatitisom oz. vnetjem trebušne slinavke) je olje grozdnih pečk bistveno zmanjšal pogostost in jakost bolečin v trebuhu, potem ko simptomov ni moglo odpraviti nobeno drugo zdravilo.
Laboratorijske študije so pokazale, da olje iz grozdnih pečk preprečuje razvoj raka na dojki, želodcu, debelem črevu, prostati in pljučih ter kožnega raka. Ugotovili so tudi da olje pomaga obnavljati, od kemoterapije, poškodovane celice jeter. Nastanek raka ravno tako zavirajo antioksidanti, ki jih je tu v obilju.
Blagodejen učinek ima olje grozdnih pečk tudi na nekatere druge tegobe, kot so bolezni, povezane s cirkulacijo. Služi lahko tudi za uravnavanje krvnega sladkorja ter odpravljanje slabljenja vida zaradi starosti. Izboljševati pomaga tudi nočni vid in fotofobijo oz. občutljivost na svetlobo. Poleg tega pa je učinkovit tudi za blaženje različnih alergij in astme.