NAJ VAS RIBEZ OKREPI

Ribez je v ljudskem zdravilstvu znan kot sadje, ki krepi organizem po naporih, prestani bolezni ali ob starostni onemoglosti, obenem organizem očisti škodljivih snovi, predvsem sečne kisline. Plodovi in sok ribeza so koristni za ledvične bolnike, pri krčih in bolečinah v prebavilih, s čajem pa so lajšali tudi tegobe, ki jih povzročata revma in putika. S tem pa seznam dobrih lastnosti ribeza še zdaleč ni končan.

Črni ribez je bolj trpek

Te dni nas že vabijo prvi plodovi rdečega, črnega in tudi belega ribeza. Ribez (Ribes rebrum) so uporabljali že stari Grki in Rimljani, šele ob koncu 15. stoletja so ga odkrili tudi na evropskih dvorih, zrasli so jim prvi umetno vzgojeni grmi. Najprej je bil le kulinarična specialiteta, kmalu pa so iz njega že izdelovali zdravilne sirupe in jih uporabljali predvsem zoper skorbut. Načrtno gojenje ribeza se je začelo v 17. stoletju v Belgiji ter v severni Franciji. Ribez najbolje uspeva tam, kjer so poletja vroča in vlažna, zime pa mrzle.

Ribez je kisel, mnogim celo preveč kisel, zato si ga sladijo z medom ali s sladkorjem. Kisel je zaradi velike vsebnosti vitamina C. Ljudem, ki imajo težave s prevelikim izločanjem želodčne kisline in jih pogosto daje zgaga, zdravniki uživanje ribeza odsvetujejo. 100 g ribeza vsebuje 56 kcal (234 kJ), v tej količini pa je 13,8 % ogljikovih hidratov, 4,3 % vlaknin in 1,4 % proteinov. Od vitaminov in mineralov je najpomembnejši visok odstotek vitamina C (41 %) in vitamina K (11 %). Od organskih kislin vsebuje jabolčno kislino, citronsko kislino in pektin invertin. Ker je ribez dober izvor vitamina K, krepi kosti in srčno-žilni sistem, aktivira osteokalcin, ki pomaga pri vgradnji kalcija v kosti in uravnava sposobnost pravilnega redčenja krvi.

Ribez je tudi v ljudskem zdravilstvu znan kot sadje, ki spodbuja apetit, krepi organizem po naporih, prestani bolezni ali ob starostni onemoglosti, obenem pa organizem očisti škodljivih snovi, predvsem sečne kisline. Plodovi in sok ribeza so koristni za ledvične bolnike, pri krčih in bolečinah v prebavilih, s čajem pa so lajšali tudi tegobe, ki jih povzročata revma in putika. Ribez ugodno vpliva na normalizacijo in stabilizacijo krvnega pritiska, še posebno ga priporočajo slabokrvnim. Ribezov sok ali čaj priporočajo pri krvavečih dlesnih in razširjenih venah. Vlaknine v svežih jagodah ribeza pospešujejo delovanje črevesja, kot domala vse jagodičevje pa ribez varuje tudi pred razdiralnim delovanjem prostih radikalov, saj deluje antioksidativno.

Čaj iz listov črnega ali rdečega ribeza priporočajo pri vodenici, oviranem mokrenju, driski, kolikah, pri obolenjih jeter, migreni, kašlju, pa tudi kot preventivno sredstvo proti nastajanju peska v sečilih.

Ribezov čaj pripravimo tako, da dva ščepca posušenih in zdrobljenih ribezovih listov prelijemo z 2 dcl vroče vode, počakamo nekaj minut, nato pa precedimo in spijemo. Čaj si lahko pripravimo tudi iz posušenih jagod rdečega ribeza: tri žličke jagod damo v skodelico vrele vode in namakamo približno 4 ure. Odcedimo in popijemo kozarček štirikrat na dan, pred jedjo. Za krepitev organizma in dvig odpornosti zmešamo tri enake dele listov črnega ribeza, pehtrana in jagodnjaka. Čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati deset minut.

Ribez ohrani večino svojih zdravilnih lastnosti, tudi če ga uporabimo za sirup, vino, liker, kis in še kako.