VIÅ NJE

Zaradi svoje barve in leska so višnje bolj vabljive od češenj. A kakšno bridko razočaranje, kisle, kisle. Ne gredo nam po grlu. Če smo iskreni, ne uživamo radi presnih, surovih višenj. Povsem druga zgodba pa je višnjeva marmelada ali sok in kompot.
Pa sladice z višnjami! Vrhunski okus, ki mu ni para.

Višnje so kisle, grenke a tudi zdrave. Ena skledica svežih višenj pokrije 40 % dnevnih potreb po vitaminu A, 26 % dnevnih potreb po vitaminu C, 2 % dnevnih potreb po kalciju, 3 % dnevnih potreb po železu in 10 % dnevnih potreb po topnih vlakninah. Vsebujejo veliko bakra in cinka, ki delujeta vzajemno in vplivata na imunski sistem in preprečujeta izpadanje las. Višnje so bogate tudi, ker vsebujejo antocianska barvila, ki so zavezniki v boju proti nastanku prostih radikalov. Ta barvila so naravni zaveznik višenj samih. Dajejo jim barvo in jih ščitijo pred sončnimi žarki.

Višnje spodbujajo izločanje sečne kisline iz telesa, zato so dobrodošle pri revmatičnih težavah. Izboljšujejo kri, pospešujejo prebavo in delujejo čistilno na ledvice in jetra. Å e ena dobra novica: utrjujejo vezivno tkivo, zato naša koža ne bo mlahava, temveč napeta.

Poudariti moramo, da višnje zorijo samo na drevesu, torej pred obiranjem počakajmo, da postanejo skoraj črne. Obirajmo jih postopoma. V hladilniku se ohranijo kak teden.

Višnje, ki dozorijo na Primorskem, so bolj sladke od celinskih. Sorta »maraska«, doma iz Dalmacije, je svetovno znana sorta višenj, ponaša se z odlično aromo, ki jo najdemo v istoimenskemu likerju. Priprave tega pa se lahko lotimo tudi sami. Potrebujemo dobro žganje, sladkor, nekaj nageljnovih žbic in višnje. Sladkor, višnje in nageljnove žbice zmešamo, razporedimo v kozarce za vlaganje in pustimo stati en dan. Naslednji dan prilijemo dobro žganje, zapremo in pustimo stati tri tedne.

Višnje so zelo hvaležne za konzerviranje. Zlahka se ločijo od pecljev. Če smo opremljeni s strojčkom za izkoščičenje češenj, bomo osnovno pripravo višenj hitro opravili. Če jih bomo shranili v skrinjo, jih zavarimo v vrečke. Če jih bomo vkuhali v marmelado, sok ali kompot, jih vkuhamo z malo več sladkorja, da bo šlo bolj v slast. Menda je za še bolj izostren okus dobro dodati nekaj strtih višnjevih pešk. Poizkusimo! Svoje čase smo izkoščičene višnje odcedili, jih malce stisnili in iz prestreženega soka skuhali sirup, iz višenj pa pripravili marmelado. Ker je vsebovala manj vode, se je tudi kuhala manj časa. Danes, ko čas zgoščevanja marmelad skrajšamo z dodatkom pekina ali alge agar agar, to ni potrebno.

Za posladek si pripravimo amareno, presni višnjev sirup. Pripravimo je več, kot nameravamo, ker je shranek pregrešno dober. Potrebujemo kozarec, ki ga napolnimo s plastjo višenj, posujemo s plastjo sladkorja, sledi plast višenj, pa spet sladkorja. To ponavljamo tako dolgo, da napolnimo kozarec. Dobro zapremo in postavimo na sonce, kjer naj nase srka sončne žarke kake tri tedne oziroma tako dolgo, da se ves sladkor stopi. Shranimo na suho in temno mesto ter uporabljamo kot preliv za puding, jogurt, sladoled ali peciva. Zamešamo v malo vode in dobimo domačo aromatizirano vodo.

GOSTA VIÅ NJEVA OMAKA
Z VANILJEVIM SLADOLEDOM

300 g višenj
5 žlic riževega sirupa ali 3 žlice agavinega sirupa
¼ žličke cimeta v prahu
1 žlička drobno naribane limonine lupine
3 žličke jedilnega škroba
4 dl vaniljevega sladoleda
4 prihranjene višnje

Višnje operemo in izkoščičimo. V posodi segrejemo rižev sirup, dodamo cimet, drobno naribano limonino lupinico in zavremo. Kuhamo tri minute in dodamo v 1 dl hladne vode razmešan jedilni škrob (gustin). Na nižji temperaturi vse skupaj kuhamo približno pet minut.

Gosto višnjevo omako nalijemo v štiri skodelice in pustimo, da se ohladi. Prekrijemo s kepico ali dvema vaniljevega sladoleda. Å tiri prihranjene višnje pomočimo v tekoči med ali drugo tekoče sladilo in jih položimo na sladoled. Sladico postrežemo.

Z višnjevo omako sladoled lahko tudi prelijemo. V tem primeru ga ne ohladimo do hladnega, da lažje teče. Višnjeva omaka je odlična popestritev pudinga ali jogurta.
Če imamo na voljo višnjev kompot, ga le zavremo in zgostimo z jedilnim škrobom.

VIÅ NJEV KOLAČ
Z AJDOVO MOKO

150 g masla ali margarine
4 rumenjaki
250 g rjavega sladkorja
4 beljaki
200 g mletih mandljev ali orehov
1 dl mleka ali vode
150 g ajdove moke
1 žlička sode bikarbone
1 kg višenj
sladkor v prahu za posip

Pekač v velikosti približno 20 x 30 cm, obložimo s papirjem za peko ali namastimo z maslom.

Maslo, ogreto na sobno temperaturo, penasto stepemo. Med stepanjem postopno vmešamo rumenjake in sladkor. Iz beljakov stepemo sneg, ki ga previdno vmešamo v zmes. Med vmešavanjem dodamo žlico ali dve moke, da se zmes ne sesiri. Vmešamo mleko. Moko zmešamo s sodo bikarbono in mandlji. Vmešamo v nastalo maso in razporedimo po modelu. Za lepši videz po želji potresemo s 50 g nalistanih mandljev. Pečemo v predhodno ogreti pečici pri 200°C od 30 do 35 min. Pečen kolač ohladimo v modelu. Ohlajenega posujemo s sladkorjem v prahu.
Kolač je zelo rahel, zanimivega okusa in barve. Če vas značilen priokus ajdove moke moti, poskusite s koruzno ali pirino moko. Ko višenj zmanjka, je na vrsti drugo sadje.