BLAGODEJNI UÄŒINKI OLIVNEGA OLJA
Raziskava, v kateri so francoski raziskovalci iz Bordeauxa ugotovili, da imajo starejši ljudje, ki uživajo olivno olje, manjše možnosti, da jih prizadene kap, kajpak ni nič novega ali posebnega. Zgodovina pridobivanja in uporabe olivnega olja sega v obdobje približno 4000 let pred našim štetjem, v čase zgodnje minojske kulture, po nekaterih podatkih pa še dlje, saj naj bi bili olivno olje v osrednji Turčiji pridobivali že okoli leta 6000 pred našim štetjem.
V stoletjih, ki so sledila, se je uporaba olivnega olja razširila po celotnem Sredozemlju in si je posebno mesto v kulturah tega okolja dokončno utrdila v starem rimskem cesarstvu. V tem dolgem obdobju so se nakopičili številni podatki o blagodejnih učinkih olivnega olja, ki so jih mnogo kasneje potrdile tudi sodobne raziskave. Blagodejne učinke olivnega olja pripisujejo številnim učinkovinam. Med najbolj pomembnimi naj bi bile nenasičene maščobne kisline, toda ustrezno izdelano olivno olje vsebuje tudi številne antioksidante in še nekatere spojine, za katere ni povsem znano, ali blagodejno delujejo povsem same ali pa je njihov dobrodelni učinek treba pripisati celoti. A ne glede na podrobnosti blagodejnega delovanja učinkovin v ustrezno izdelanem olivnem olju se zastavlja vprašanje, zakaj se v razvitih državah, ki so na področju prehranjevanja skoraj do brezumja obremenjene z različnimi dietami, znova in znova pojavljajo podobne raziskave? Ali zahodnjaki dvomijo o učinkovitosti diet?
Po poskusu znanega angleškega ekscentričnega zdravnika Hugha MacDonalda Sinclairja iz sredine prejšnjega stoletja bi tudi največji dvomljivci o pomembnem vplivu prehranjevanja na zdravje morali molčati. Za Sinclairja trdijo, da je izumil pojem civilizacijskih bolezni, med katere je v prvi vrsti štel poapnenje arterij. Prepričan je bil, da civilizacijske bolezni povzroča neustrezna prehrana, pri čemer je osrednjo pozornost posvečal maščobam. Prepričan je bil, da obstaja skupina maščobnih kislin, brez katerih se nam zdravje slabša. Največjo slavo si je nemara pridobil s preučevanjem Inuitov. Ti prastari prebivalci severa so se tradicionalno hranili s hrano, za katero bi Evropejci prisegli, da je sestavljena zgolj iz maščob. S tem se je sicer načeloma strinjal tudi Sinclair, a Evropejce je opozoril, da obstajajo pomembne razlike med maščobami. Vrsta maščob, s katerimi so se pretežno hranili Inuiti, sodi v skupino nenasičenih maščob. Sinclair je opazil, da Inuiti navkljub navidezno mastni hrani ne poznajo bolezni, kakršni sta srčna in možganska kap. Leta 1979 je Sinclair na sebi opravil tako imenovani inuitski poskus. Sto dni je užival zgolj ribe, tjulnjevino in vodo. Med poskusom se je vsak dan zbadal v kožo in meril čas, ki so ga kapljice krvi potrebovale za strjevanje. Dlje ko je poskus trajal, več časa je potrebovala kri za tvorbo krvnih strdkov. Na koncu poskusa se je čas strjevanja krvi iz začetnih treh minut podaljšal na štirideset minut! Sinclair je tako neposredno pokazal, da stalno prehranjevanje zgolj z določenimi vrstami maščob znižuje zmožnost krvi za tvorbo strdkov in s tem učinkovito zmanjšuje tveganje za srčno kap.
Toda Sinclairjev poskus so v razvitih državah očitno razumeli drugače, kot si je želel. Način prehranjevanja se ni pomembneje spremenil. Uporaba nasičenih maščob živalskega izvora je resda upadla. Nadomestila so jih rastlinska olja. Toda celotno prehranjevanje se ni bistveno spremenilo. Zgodilo pa se je nekaj drugega. Farmacevtske tovarne so tudi na osnovi Sinclairjevih spoznanj razvile učinkovino, ki ima na videz podobne učinke kot inuitska dieta. Pridobili so statine, ki, preprosto povedano, zmanjšujejo vpliv tako imenovanih za telo slabih maščob in spodbujajo vpliv za telo dobrih maščob. Razvoj tovrstnih zdravil je prebivalce zahodnih kultur utrdil v prepričanju, da lahko živijo, kakor hočejo, saj vendar obstajajo zdravila, ki odpravljajo vse zdravstvene stranpoti življenja v razvitih okoljih. Če takšna zdravila še ne obstajajo, pa jih bodo znanstveniki nekoč že odkrili. To zmoto plačujejo razviti z vedno večjim bremenom smrti zaradi civilizacijskih bolezni in z vedno večjimi stroški za njihovo zdravljenje.
Sinclair je kajpak na zelo skrajen način pokazal, da je z dieto mogoče vplivati na zdravje zgolj tako, da bistveno in trajno spremenimo svoje navade oziroma način življenja. Sama zase prav nobenega dieta ni nič bolj zdravilna kot navadna voda. Enako velja za ustrezno izdelano olivno olje. Ponavljajoče se raziskave in trditve, da je uporaba tega olja zdravilna, zgolj navajajo k sklepu, da ga je treba uporabljati prav v enakem pomenu, kot smo se naučili uporabljati sodobna zdravila. To je seveda zmotno. Ustrezno izdelano olivno olje bo krepilo zdravje zgolj takrat, ko ga ne bomo uporabljali le kot blažilo za nezdrav način življenja.
Olivno olje
Starejši ljudje, ki uživajo olivno olje, imajo manj možnosti, da jih zadene kap, to je pokazala raziskava francoskega inštituta za zdravstvene in medicinske raziskave iz Bordeauxa, ki so jo objavili v ZDA. Å tudija je zajela 7625 oseb, starih 65 let in več. Raziskovalci so ugotovili, da imajo osebe, ki pri prehrani intenzivno uporabljajo olivno olje, v primerjavi s tistimi, ki olivnega olja sploh ne uporabljajo, za 41 odstotkov manj možnosti, da jih zadane kap.
x x x
Injekcije steroidov v sklepe pri revmatoidnem artritisu
Revmatoidni artritis pogosto usodno vpliva na kvaliteto življenja bolnikov. Ne glede na sodobna zdravila, med katerimi so tudi biološka, je lahko okvara vseh sklepov tako huda, da bolnikom povsem onemogoči gibanje ali uporabo prstov na rokah. V nekaterih klinikah po svetu so to težavo odpravljali z injekcijami steroidov v sklepe. Mnenja o taki vrsti zdravljenja pa so bila različna. Ena večjih raziskav, ki se je ukvarjala z vprašanjem o koristnosti takih injekcij, je pokazala, da injekcije steroidov v majhne in velike sklepe zagotavljajo hitro in dolgotrajno obvladovanje vnetja pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, ki prejemajo sistemska temeljna zdravila. Rezultati raziskave so bili tako spodbudni, da raziskovalci priporočajo bolj pogosto tovrstno zdravljenje. Po njihovem mnenju bi ga morali uporabljati ne zgolj za velike, temveč tudi za majhne sklepe.
x x x
Opozorilo ob visokih temperaturah
Ponovno smo v obdobju, ko dnevne temperature ob visoki vlažnosti zraka lahko presegajo tudi trideset stopinj Celzija. Tako visoke temperature so lahko nevarne. Posebno so ogroženi otroci do 4. leta, starostniki, kronični bolniki, ljudje s čezmerno telesno težo, duševni bolniki in ljudje, ki delajo na prostem. Evropski zdravniki opozarjajo, da se težavam lahko izognemo z izogibanjem soncu (zunanje telesne aktivnosti naj bodo omejene na jutranje in večerne ure) in z uživanjem dovolj velikih količin vode. Stopnjo pomanjkanja tekočin najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja. Posebno pozorni moramo biti na ogrožene skupine ljudi. Zaradi ponavljajočih se tragičnih nesreč v preteklosti ponovno opozarjajo, da ne smemo nikoli nikogar puščati v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
x x x
Vsebnost cvetnega prahu v zraku v juniju
V nižinskih predelih Slovenije je obremenjenost zraka s cvetnim prahom pravega kostanja visoka, s cvetnim prahom trav pa nizka do srednje visoka. Obremenjenost s cvetnim prahom trav je nekoliko večja v višje ležečih predelih. V zraku so tudi posamezna zrna trpotca, lipe, ligustra in večje količine koprive. V Primorju je nizka do srednje visoka obremenjenost zraka s cvetnim prahom koprivovk (krišina in kopriva) ter nizka s cvetnim prahom trav in trpotca. V zraku so tudi posamezna zrna ligustra in metlikovk. Vsi, ki trpijo zaradi alergije na cvetni prah, lahko preverijo svoje simptome v spletnem Dnevniku cvetnega prahu. Program najdete na spletnih straneh Inštituta za varovanje zdravja RS, prikaže pa vam, katere vrste alergogenega cvetnega prahu so prisotne v zraku na območju, na katerem se v določenem času nahajate. Program ne nadomešča alergološkega testiranja, ki ga opravi zdravnik, je pa v podporo pri samoopazovanju in za preventivno ukrepanje.
julij 8, 2011 10:52 dopoldne 
Subscribe