JOTA

V loncu, v katerem bom skuhala joto, kuham na koščke narezan krompir, mu dodam polovico narezane čebule in jušno kocko. V drugem loncu pa skuham zelje. Ko je krompir kuhan( cca 15 min. po tem, ko je zavrel), ga malo zmečkam in dodam zelje, ter kuhan fižol, ki sem ga skuhala že prej, nekaj strokov česna, malo mlete kumine in malo paradižnikove mezge, včasih tudi suha rebra in kuham še okoli pol ure. Nato joto dokončam s svetlim prežganjem (količina moke je odvisna od tega, koliko je joto že zgostil krompir), ter prevrem in malo popram. Jota je skuhana v približno eni uri. Po moje bi morale vse enolončnice kuhane čakati nekaj ur, ker so potem še boljše.

ŽELODČNE TEŽAVE

Dandanes za prebavnimi težavami trpi vsak tretji človek – bodisi zaradi stresa, nepravilne prehrane, pomanjkanja gibanja bodisi zaradi kombinacije vseh teh dejavnikov. Posledice so vedno enake: pekoča zgaga, slabost, želodčni krči in druge nadležne težave.

Posledice našega prenapetega in ihtavega časa brez počitka se pri marsikom pokažejo na želodcu – posebej pri ljudeh, ki tudi med obroki hitijo ali se prehranjujejo neredno. Pogosto se temu pridruži še enostranska, prebogata, premastna ali preveč pečena oziroma prezačinjena prehrana. Če se način življenja in prehrana ne spremenita, težave lahko postanejo kronične. Poeg tega lahko stres, jeza in nerešeni konflikti v zasebnem ali poslovnem življenju hitro povzročijo rano na želodcu. Toda ne dovolite, da bi prišlo tako daleč! V naravni zeliščni lekarni najdete veliko sredstev, ki pomagajo rešiti težave z želodcem.

POMOČ ZA OBREMENJEN ŽELODEC:

– 1 žličko zdravilne prsti raztopite v mineralni vodi ali zeliščnem čaju in popijte po jedi.

– Ne le dojenčkom, tudi odraslim pri prebavnih težavah pomaga komarčkov čaj. Učinkovine pomirjajo razdraženo želodčno steno.

– Zelo staro domače sredstvo je švedska grenčica. Ta zeliščni napitek iz lekarne pomaga proti različnim prebavnim motnjam. Dnevno popijte 1-2 šilci napitka.

– Veliko je nasvetov proti kolcanju: za 30 sekund zadržite dih, popijte ledeno ali limonino vodo ali zgrizite nageljnovo žbico. Na splošno pa velja, da jejte počasi in hrano temeljito prežvečite.

– Kdor je pogosto živčen in nagnjen k razdraženemu želodcu ali vnetju želodčne sluznice, naj preizkusi naslednji recept:

1/2 litra vode
20 g cvetov kamilic
10 listov melise

Vodo zavrite, zelišča zmešajte, 4 žličke mešanice prelijte z vrelo vodo, pokrijte in pustite stati 10 minut. Precedite in počasi spijte. Ulezite se na hrbet in se vsakih 5 minut obrnite za četrt obrata, torej na levi bok, na trebuh, na desni bok.

SKRIVNOSTI LEPIH LAS (hrvaško)

Najnovija istraživanja su pokazala da je kosa oličenje stila života, pa ukoliko se ne hranite zdravo i redovno, to č‡e se svakako odraziti i na izgled vaše kose.
Najvažnija je zdrava i redovna ishrana, zatim dovoljno sna, pranje prirodnim šamponima i mnogo različitog voč‡a, dač‡e vašoj kosi sjaj kakav ste oduvek želeli.
Izbegavajte jake šampone sa aditivima, najbolje je da uzmete neki sasvim običan, na biljnoj bazi. Takoč‘e, prečesto korišč‡enje pakovanja i balzama, vašoj kosi neč‡e dati željeni sjaj, več‡ č‡e je potpuno isušiti.
Najbolje je da na tek opranu kosu nanesete sok od sveže isceč‘enog limuna, ili je pre pranja natopite pivom. Luk, prokelj, brokoli i mlečni proizvodi č‡e vašoj kosi dati prirodan volumen i punoč‡u, pa se potrudite da jednom nedeljno svaku od ovih namirnica unesete u organizam.
Vodite računa o tome da li u organizam unosite dovoljno gvožč‘a, jer ukoliko to nije slučaj, kosa č‡e početi i da opada.Tokom leta zaštitite kosu od jakog sunca, pa pre izlaganja sunčevim zracima obavezno nanesite zaštitno ulje.

KAKO DO SVOJE LUBENICE

Skoraj večna želja je, da bi si lahko sami pridelali sočne lubenice kar na domačem vrtu. V naših krajih je pridelovanje lubenice še precej redko, čeprav prav nič težavno, razen tega, da je res ne moremo pridelati prav povsod.

Lubenica potrebuje namreč veliko toplote, ne prenaša mrzlih noči, zato bo tokratni članek žal namenjen samo ljudem v toplejših predelih Slovenije oziroma tudi tistim, ki imate tople grede ali plastenjake.

Če ste že poskušali s pridelovanjem lubenice, je ponovno le ne sejte na isto mesto, čeprav je to morda najbolj sončno mesto, ki ga imate in zato najbolj primerno. Namreč tudi pri pridelovanju lubenice moramo upoštevati kolobar, predvsem zaradi bolezni.

Pred setvijo ali saditvijo sadik je zemljo potrebno dobro pripraviti. Sejemo ali sadimo v peščena ali ilovnato peščena tla. Na težkih tleh bo lubenica slabo uspevala, plodovi postanejo nepravilnih oblik ali pa vsebujejo premalo sladkorja.

Zemlja naj bo dobro zrahljana, priporočljivo je, da naredimo visoke grede. Potrebuje bogata tla z veliko hranili, zato pred setvijo zemlji primešamo obilo dobro zrelega komposta. Ko tla pripravimo jih prekrijemo s črno folijo, ta bo hitreje ogrela tla, kasneje pa preprečevala rast plevelom, izhlapevanje vode in dostop polžem. Folijo na robovih zakopljemo v zemljo oziroma obtežimo s kamenjem. Nato naredimo rez z nožem na ustreznih razdaljah, kjer bomo sadili ali sejali. Če ne želite uporabiti črne folije, pa po saditvi ali po tem ko rastlinice iz semen malo zrastejo, površino med rastlinami pokrijemo s slamo, suho travo, in podobnim. S prekrivanjem tal bomo preprečevali rast plevelom, zadrževali vlago, preprečevali dostop polžem ter ohranjali plodove čiste in na suhem.

Na prosto sejemo ali sadimo od konca maja naprej. Sejemo po 3 do 4 semena na kupček. Kupčki semena naj bodo v vrsti oddaljeni med seboj 1,5 m , vrste pa naj bodo 3 m narazen. Sejemo 2 do 3 cm globoko. Sadike presadimo, ko imajo razvit prvi pravi list, torej bi za vzgojo sadik v prostoru sejali 10 do 14 dni pred načrtovanim sajenjem na prosto.

Rez pri vzgoji lubenic ni potrebna, za rast ji nudimo dovolj vode, potrebno je redno zalivanje. Preden rastlina prične razvijati stranske poganjke jo dognojimo, tako, da 30 cm okrog rastline pognojimo z zrelim kompostom. Dognojevanje prilagajamo izbranemu načinu vzgoje rastlin. Če bomo sadili na črno folijo potem bomo vodi za zalivanje dodali ustrezno gnojilo, katerega lahko ravno tako pripravimo iz zrelega komposta.

KAJ SO SRČNE PALPITACIJE (hrvaško)

Nisam bila sigurna šta zapravo znači PALPITACIJA, te sam potražila više izvora i evo šta sam otkrila.
PALPITACIJA – nepravilan otkucaj srca (jači otkucaji, ubrzani otkucaji ili veoma slabi otkucaji) izazvan stresom ,menopauzom, nepravilnim vežbanjem, anksioznost, oseč‡ajem straha, povišena tel. temperatura, prevelike količine kofeina, nikotina, narkotika, nizak nivo kiseonika, neki lekovi isto mogu izazvati palpitaciju kao što su beta blokatori, hormoni, ili je uzrokovano oboljenjem srca.
Veoma često palpitacije nisu ozbiljne ali ipak treba obratiti pažnju u kakvom se obliku javljaju i pod kojim uslovima. Veoma često je to znak nedostatka magnezijuma u organizmu ili kiseonika.
Meč‘utim, ako ste uradili sve, da se otklone uzroci, a palpitacije ne prestaju , javljaju se više od jednom nedeljno, postanu češč‡e ili su prač‡ene oseč‡ajem vrtoglavice ili nesvestice, morate se konsultovati sa svojim lekarom.
Ako se onesvestite ili vam se javi stezanje u grudima prač‡eno mučninom i znojenjem, treba odmah pozvati 112. Možda imate infarkt!
Uglavnom palpitacija je upozorenje organizma da je vaš nivo stresa prešao bezbedan nivo.
Nemojte zanemariti svoje srce, hranite ga: folna kiselina, magnezijum, vitamin B6 i B12, Omega3(losos, skuše, sardine). su veoma dobra potpora.
Nešto zanimljivo: mnoge osobe su potvrdile da smanjenjem unosa šeč‡era- slatkiša , palpitacija smanjuje ili potpuno nestane.

ZA ŽEJO PIJTE VODO

V brezalkoholnih pijačah je pogosto preveč škodljivega sladkorja. Na Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da lahko pollitrski ledeni čaj vsebuje kar 12 kock, voda z okusom pa 5 kock sladkorja.

Ob nakupu poglejte prehransko tabelo

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) opozarja, da v brezalkoholnih pijačah – tako v sokovih kot vodah z okusom – preverimo količino sladkorja. Večina jih namreč vsebuje preveč sladkorja, po zadnjih raziskavah pa uživanje pijač s sladkorjem od 2,5 do treh decilitrov na dan poveča verjetnost za koronarno bolezen za 20 odstotkov.

Malica

Strokovnjaki priporočajo zaužitje enega do dveh kozarcev sadnih oziroma zelenjavnih sokov na dan.

“To je prazna energija iz sladkorja,” je na današnji novinarski konferenci ZPS pojasnila prehranska strokovnjakinja Marjana Peterman in poudarila, da je “za žejo voda, za lakoto pa hrana”. Po besedah Petermanove so sadni in zelenjavi sokovi po strokovnih normativih hrana, saj je bogata tudi in predvsem njihova hranilna vrednost, zato strokovnjaki priporočajo zaužitje enega do dveh kozarcev sadnih oziroma zelenjavnih sokov na dan.

V sladkanih pijačah prazne kalorije

Kocke sladkorja

Raziskave kažejo, da že en napitek sladkane pijače (250 do 300 ml) dnevno poveča tveganje za koronarno bolezen za 20 odstotkov.
“Brezalkoholne pijače in tudi nektarji so živila, ki nimajo nobene hranilne vrednosti, narejena so iz vode in sladkorja z dodatki, ki jim dajo barvo in aromo,” je pojasnila in ocenila, da so to prazne kalorije. Raziskave po njenih besedah kažejo, da sladkane pijače, tudi take z dodanimi sladili, ne potešijo občutka lakote, temveč celo nasprotno – po pitju pijače pojemo več, kot potrebujemo.

Na ZPS potrošnike tudi opozarjajo na trditve na pijačah. Trditvi “brez dodanega sladkorja” ali “s sladili” ne pomenita, da živilo ne vsebuje sladkorja, saj sladkor lahko vsebujejo posamezne sestavine živila, npr. sadje. “Tega številni potrošniki ne vedo, saj prepogosto ne preberejo, kaj dejansko izbrana pijača vsebuje. Dandanes pa številne industrijske pijače ne vsebujejo le umetnih sladil, ampak tudi aditive,” je izpostavila Petermanova.

Bomo uvedli dajatev za sladkor?

Vsebnost sladkorja v pijačah

Petermanova je za primerjavo navedla, da lahko ledeni čaj v pollitrski plastenki vsebuje kar 12 kock sladkorja, pollitrska plastenka vode z okusom pa pet kock sladkorja – ena kocka je težka štiri grame.

Za sladkor sicer po pojasnilih Petermanove ni določenega priporočenega dnevnega vnosa, obstaja pa priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije – za odrasle osebe je priporočilo zaužitje 60 gramov dodanega sladkorja dnevno, saj naj bi po analizah pri normalni povprečni prehrani odrasla oseba 30 gramov zaužila iz ostalih živil. “Podpiramo zamisli oz. predlog nevladnih okoljskih organizacij in pediatrične klinike državi, da se na pijače, ki niso za dobrobit potrošnika, doda neka dajatev na sladkor,” je še poudarila Petermanova.

Potrošniki lahko na spletni strani http://veskajjes.si/ preverijo prehranski profil pijač in živil, ki jih uživajo, je pojasnila urednica portala Urša Å mid Božičevič in dodala, da lahko potrošniki pri vsebini portala sodelujejo tudi sami z vnosom prehranskega profila živila ali pijače, ki je v bazi še niso našli.

PANIÄŒNI NAPAD – KAKO SI POMAGAMO

Najbolj si lahko pomagamo tako, da spoznamo VZROK panike. Mogoče smo mesece, celo leta pod stresom, ki je lahko iz okolja (onesnaženost zraka, hrane, žarčenja iz okolja), ali pa je nastal v nas zaradi čustvenih dejavnikov. Lahko nas razdražijo krivice, težave, žalost, jeza, veselje, nasilje, mobing in že je tu panika.

Moramo se zavedati, da bomo potrebovali nekaj časa, da bomo paniko ukrotili, saj svojih genov in okolja ne moremo kar tako zamenjati. A SE DA! VELIKO LAHKO SAMI NAREDIMO, če imamo željo in VOLJO. Moramo pa biti disciplinirani in potrpežljivi. To pomeni, da se moramo naučiti kontrolirati stres! To lahko traja nekaj mesecev, včasih tudi leto. AMPAK POTEM imamo stres in paniko pod kontrolo! In naenkrat se ne bomo več spomnili, kako hudo nam je bilo, ne bomo se bali novega napada….

TAKOLE BOMO NAREDILI:

I. Najprej se naučimo globokega, mirnega dihanja in mislimo samo na vdihe in izdihe. Tako naučimo možgane, ki ponorijo ob čustvenih dejavnikih, lepo pomiriti. In ko so mirni, ni več vzroka za nastanek panike. Prvič, pa potem še nekajkrat, bomo med vajo mislili na to, da je vse skupaj brez veze, ker je res tako!!! Če možgani tega nikoli niso delali, jih moramo tega naučiti. Ko pa enkrat to znajo, pa takrat, ko začutimo, da se približuje panika, samo začnemo dihati in tako neprijetno stanje počasi umirimo.
Možgani ob čustvenem dražljaju, začnejo dajati signale. Za to porabijo veliko energije. Pri tem dajo komando za nastajanje cele vrste hormonov, ki prenšajao to informacijo možganov do perifernih organov. In če je v telesu premalo energije, jo vzamejo drugim organom. Če se to dogaja ves čas, prihaja do kroničnega pomanjkanja energije in do napak v delovanju organov. Največkrat odpovejo tisti organi, ki so pri posamezniku šibki.

II. Ukvarjajmo se z REDNO TEDENSKO rekreacijo, da se bomo dobro razgibali in nadihali. S tem telo prekrvavimo, da lahko nudi celicam dovolj hrane in kisika. Tako se tvori energija ATP in se zmanjša verjetnost, da jo zmanjka za možgane. Poleg tega z mišičnim tonusom potiskamo limfo po telesu (limfo po telesu potiskajo samo mišice; če niso napete, limfa ne teče, se zadržuje po telesu in povzroča še več težav), tako čistimo telo strupenih snovi (tudi stresni hormoni in vse napake, ki nastanejo v celicah, se na tak način odplaknejo iz telesa). Tako odstranimo tiste notranje onesnaževalce, ki tudi povzročajo stres.

III. SPANJE. Možgani morajo spati. Ko spijo popravljajo napake, predelajo vse informacije, ki so jih podnevi zbrali, jih prečistijo in se regenerirajo. Dobro je, da spimo neprekinjeno vsaj 4 do 6 ur.

IV. V prehrani naj bo veliko sadja, zelenjave, rastlinskih maščob, pustega mesa, čim manj pa sladkarij, čokolade, ogljikovih hidratov, kave, gaziranih pijač in poživil. To so snovi, ki odvzemajo energijo in povzročajo razdraženost možganov.

Ste si kdaj pomagali s Cellfoodom? Samo Cellfood, ali Persen, ali Helex, ali… ne pomagajo. Ko boste upoštevali zgornje napotke, ko boste VEDELI, da se nič ne zgodi takoj, in ko si boste resnično vzeli čas(vsaj 6 do 10 mesecev), POTEM SE VAM BO ZGODIL PREOBRAT! Takrat boste lahko prenehali z zdravili ali jih vsaj omejili. Poskusite s Cellfoodom, ki vam nudi dovolj energije, skupaj z ostalimi nujno potrebnimi snovmi, da se možgani hitreje regenerirajo in ne trpijo toliko za pomanjkanjem energije.

Verjeti moramo, da si lahko pri paničnih napadih pomagamo sami. Le v roke se je traba vzeti in si reči:” Sedaj si pa vzamem čas za ”delanje na sebi” tja do novega leta, pa da vidim, kdo bo koga! Kako bomo veseli in presenečeni, ko nam bo uspelo.

Veliko ljudi doživi napad panike na različne načine; lahko čisto obnemijo, ali pa postanejo agresivni.

Za oboje je zelo učinkovito, če jih lahko pripravimo do tega, da se vsedejo in začnejo mirno, globoko dihati. To naj počnejo kar nekaj minut (tudi 10 do 20, če je potrebno). Ko so že bolj umirjeni, jim ponudimo kozarec vode. ( Naše babice so dajale sladkano vodo zelo razburjenim, prestrašenim ljudem. To pa zato, da so dobili več ATP – energije, ki jo v času panike naše telo veliko porabi).

Dobrodošla je kakšna umirjena, tolažilna beseda, pa bo.

UPRAVLJAJMO STRES!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!

Stres

Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,

• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,

• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,

• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres

1/ Enostavno povedano: telo se “prestavi” v višjo prestavo. Tako kot avto tudi naše telo potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da “teče”, kakor hitro lahko.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe naše organe!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in omogoči boljši pretok krvi (“prenašalko goriva”).

• Kortizol – najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih. Omogoča dostopnost snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.

• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!

Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobrodošla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ – Potek – Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala

Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes najbolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Å tudije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem

Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”. Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!

• S stresi živimo ves čas!

• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!

• Naučimo se razbrati, kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006

REGRAT IN KOPRIVE ZA SPOMLADANSKO OÄŒIÅ ÄŒEVANJE TELESA

Naravno in učinkovito

Tokrat vam proti pomladni utrujenosti in za čiščenje telesa predlagamo koprivo in regrat, idealni, vsem dostopni rastlini, iz katerih lahko poleg očiščevalnih in poživljajočih napitkov pripravite tudi nadvse okusne jedi. Kopriva je že od davnine v rabi za čiščenje krvi, pri splošni slabosti, ter za pospeševanje prebave in izločanja seča. Zdaj jo največkrat uporabljamo za pripravo krepčilnega pomladnega čistilnega napitka, mlade liste pa kot osvežilno zelenjavo, bogato z železom.

Čaj iz svežih kopriv

Å opek svežih kopriv prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nesladkan čaj pijemo čez ves dan.

Svež sok

Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode, zmeljemo v mešalniku in odcedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi.

KULINARIKA

Koprive vključimo v prehrano vsaj enkrat na teden. Dodajamo jih v zelenjavne juhe, pripravimo jih kot špinačo ali kuhano solato, naredimo lahko tudi koprivne štruklje, palačinke s koprivami … Od pomladi do jeseni uporabljamo sveže, pozimi pa sušene liste.

Kuhana solata

Tri na kose narezane krompirje četrt ure kuhamo v slani vodi, dodamo tri prgišča očiščenih koprivnih listov in kuhamo še deset minut. Odcedimo in počakamo, da se ohladi. Po okusu dodamo še poper, sol olje, kis in sesekljan česen.

Å pinača iz kopriv

Kilogram mladih kopriv temeljito operemo, blanširamo in na drobno sesekljamo. Na olivnem olju ali žlički masla prepražimo na drobno sesekljana stroka česna, dodamo koprive in kuhamo pet minut. Solimo, dodamo ščepec nastrganega muškatnega oreška in žličko kisle smetane.

Juha iz kopriv

Sesekljano čebulo in dva krompirja, narezana na kocke, prepražimo na treh žlicah hladno stisnjenega olivnega olja, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, jušno zelenjavo, sol in pest ovsenih kosmičev. Zalijemo z vodo in pustimo, da prevre. Odstavimo in po želji dodamo dve žlički kisle smetane.

REGRAT

Regrat je ena od najbolj razširjenih rastlin na svetu, ki raste po travnikih in vrtovih, ob poteh in živih mejah. Regratovi pripravki pospešijo izločanje želodčnih in črevesnih žlez, jeter, žolčnika ter trebušne slinavke. Regratov čaj je primeren za čiščenje krvi, spodbuja presnovo in delovanje izločil ter tako pospešuje izločanje odvečnih snovi iz telesa. Regrat je odličen diuretik, saj pospešuje izločanje seča.

Poparek

Dve čajni žlički sveže posušenih regratovih listov prelijemo s skodelico vode. Pokrito pustimo stati deset minut. Pijemo zjutraj in zvečer pred jedjo.

Svež sok

Tri pesti svežih listov prelijemo s kozarcem vode in temeljito zmeljemo v mešalniku. Odcedimo in shranimo v hladilnik. Uživamo trikrat na dan po eno jedilno žlico soka.

Čaj iz regratovih cvetov

Pet cvetov prelijemo s čajno skodelico vrele vode. Pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Pijemo po potrebi, napitek pa je primeren za razkisanje telesa.

KULINARIKA

Regrat se odlično obnese tudi v kulinariki. Sveže regratove liste uporabljamo v solatah in juhah, iz cvetov pa pripravimo okusen regratov med. Mlade regratove liste dušimo za prilogo, z regratom pripravljamo rižote, narastke in omlete, dodajamo ga zeliščnim omakam, lahko pa pripravimo tudi regratov pesto.

Regratov pesto

V možnar stresemo 6 dag skrbno očiščenega regrata in ščepec soli ter ga temeljito stremo. Zmes stresemo v manjši kotliček. Nato v možnarju stremo strok česna in posebej še dve žlici pinjol. Oboje vmešamo k regratu. Dodamo 4 dag drobno nastrganega parmezana in 20 g nastrganega trdega ovčjega sira. Med nenehnim mešanjem prilijemo deset žlic hladno stisnjenega olivnega olja, da dobimo gladko kremasto omako.

Pikanten regrat s krompirjem

V skledo stresemo sol, prilijemo dve žlici jabolčnega kisa in mešamo, da se sol stopi. Dodamo ščepec sveže mletega belega popra ter postopoma vmešamo tri žlice olivnega olja, tri žlice tekočega jogurta in žličko gorčice. Dodamo dve mladi narezani čebuli, nastrgan hren in štiri kuhane krompirje, narezane na kolesca. Temeljito premešamo ter nazadnje dodamo še 20 dag očiščenega regrata. Å e enkrat na hitro premešamo.

Regratov med

Dve manjši košarici regratovih cvetov namočimo v dveh litrih vode in počasi segrevamo do vretja. Ko voda zavre, lonec odstavimo in ga pustimo stati čez noč. Naslednji dan sok odcedimo ter vanj vmešamo dva kilograma sladkorja in sok dveh limon. Odkrit lonec postavimo na najmanjši ogenj in pol ure počasi kuhamo. Med ne sme biti preveč tekoč, saj bi se utegnil skisati, in ne preveč gost, ker bi čez čas kristaliziral. Nalijemo ga v steklene kozarčke ter hranimo v hladnem in temnem prostoru.

Pa dober tek!

SIMPTOMI, KI JIH NE SMETE ZANEMARITI

Nekateri, na videz psihični, simptomi so pogosto posledica fizičnih težav, lahko pa je situacija ravno obratna. Glavobol, pomanjkanje energije, nespečnost ali izguba želje po seksu so lahko simptomi veliko resnejših psihičnih težav, kot se zdi na prvi pogled.

Glavobol

Glavobol je pogost spremljevalec skrbi in negativnih čustev.

Žalost, tesnoba in ostala negativna čustvena stanja so že v sami človeški naravi. Profesor psihiatrije na NYU Medical Centru v New Yorku, dr. Charles Goodstein, pa je prepričan, da so znak resnih psihičnih težav, ki jih je potrebno čim prej zdraviti, kažejo pa se v nespečnosti, utrujenosti, pomanjkanju energije in podobnih simptomih. Ker psihične težave zelo negativno vplivajo tudi na vaše zdravje, je nujno, da se jih zavedate in naredite vse, da jih preženete iz svojega življenja. Če sami ne zmorete, poiščite pomoč pri strokovnjaku.

Tehtnica

Tudi nenehno nihanje teže je lahko znak depresije.

Muči vas nespečnost

Kvaliteten spanec je ključnega pomena, da telesu povrnete energijo in brez težav opravljate vsakodnevne obveznosti. Vendar si v današnjem tempu življenja le s težavo privoščimo priporočenih od šest do osem ur trdnega in brezskrbnega spanca, pa tudi če, se pogosto zbujamo in premetavamo po postelji. Če se vam večkrat tedensko dogaja, da nikakor ne morete zaspati, razmišljate o vsakodnevnih težavah ter se zbujate vsaki dve uri, se skoraj zagotovo spopadate s težkimi čustvenimi težavami. Zdravnik bo potrdil, ali vas nespečnost muči zaradi fizičnih težav, najpogosteje pa je razlog depresija ali tesnoba.

Teža vam nenavadno niha

Tudi nenehno nihanje telesne teže je ponavadi psihičnega izvora. Če ste nenadoma shujšali, brez da bi bili na kakšni posebni dieti ali pretirano telovadili, ali pa ste se v zelo kratkem času zredili za nekaj kilogramov, je zelo verjetno, da svojo žalost in težave utapljate v hrani, ali pa zaradi skrbi preprosto nezavedno preskakujete obroke. Že nenehno razmišljanje o hrani kaže na to, da imate v zasebnem življenju težave, ki jih ne znate rešiti in zato podzavestno iščete uteho drugje. Tiste ženske, ki poleg apetita izgubijo tudi menstruacijo, bi morale nemudoma obiskati zdravnika, mnogi strokovnjaki se namreč strinjajo, da je to eden izmed mnogih znakov depresije.

Imate nepojasnjene fizične težave

Če vas pogosto brez razloga boli glava, vas tišči v želodcu ali vas vsake toliko zaboli v križu, je velika verjetnost, da so ti simptomi prav tako psihičnega izvora, če sicer nimate nobenih drugih fizičnih težav. Čustvena vznemirjenost se namreč pogosto izraža skozi glavobole in tesnobo. Torej če zdravniški testi niso potrdili, da je z vašim telesom karkoli narobe, je potrebno vzrok iskati na psihični ravni.

Spomladansko čiščenje

Obsedenost s čistočo je pogosto znak neobvladovanja lastnih težav.

Trpite za obsesivno-kompulzivnim vedenjem?

Si nenehno umivate roke brez pravega razloga? Vedno manj hodite v družbe, ker se preprosto bojite, da bi se zgodilo nekaj slabega? Se obotavljate, ko se morate nujno dotakniti nekaterih javnih površin, saj se bojite, da se boste okužili z ne vem katero smrtonosno boleznijo? Če je tako, potem je vaše življenje zagotovo polno tesnobe in strahu, ki pogosto izvira iz vaše preteklosti. Največkrat ljudje s to motnjo nimajo nadzora nad nekaterimi stvarmi v svojem življenju in na ta način skušajo to prikriti. Stvar pa pravzaprav ni tako nedolžna, kot se zdi na prvi pogled.

Ste kronično utrujeni, primanjkuje vam energije?

Če svoje možgane nenehno obremenjujete z negativnimi mislimi in vsakodnevnimi težavami, se telo popolnoma izčrpa in ste zato pogosto brez energije, utrujeni, nimate volje, da bi se lotili službenih dolžnosti, telovadbe, kuhanja ali drugih, samoumevnih opravil, celo tistih, ki jih sicer radi počnete. Izza tega se pogosto skriva travma, depresija ali kakšno drugo negativno mentalno stanje.

Izgubljate spomin?

Na kratkotrajno izgubo spomina vpliva malo morje stvari, med drugim hormonske spremembe v menopavzi, preobremenjenost ali nespečnost. Prav tako je lahko vzrok stres ali huda travmatična izkušnja iz preteklostim, konec koncev celo Alzheimerjeva bolezen. Kako torej ugotoviti, zakaj se pravzaprav ne spomnite, kaj ste jedli včeraj za kosilo ali kako je ime novemu sodelavcu? Najprej je potrebno opraviti podroben zdravniški pregled, da lahko ovržete fizični vzrok. Če je z vašim telesom vse v redu, se za tem najpogosteje skriva depresija, travme iz preteklosti ali prezaposlenost.

Težave spolnost

Razmislite, zakaj se vedno pogosteje izogibate seksu, čeprav imate partnerja neskončno radi.

Izogibate se družabnih dejavnosti

Nekoč ste se z veseljem z družbo odpravili v kino, na izlet, pijačo ali na zabavo, danes pa raje ostanete doma za štirimi stenami, se zleknete v posteljo in sanjarite o lepšem svetu. Zavračate povabila, ker se preprosto najbolje počutite sami s seboj. Strokovnjaki so si enotni, da je takšno obnašanje posledica čustvene nestabilnosti. Vsaka sprememba v vašem obnašanju do družine ali prijateljev je lahko znak resnejših psihičnih težav.

Ne uživate več v seksu

Nekoč ste komaj čakali, da s partnerjem skočita med rjuhe, sedaj pa se vedno pogosteje skušate izogniti seksu z raznimi banalnimi izgovori, pa še sami ne veste, zakaj. Tudi za pomanjkanje želje po seksu je pogosto vzrok depresija. Strokovnjaki poudarjajo, da ni nujno, da je za vaše čustvene težave kriv partner, pogosteje se dogaja, da tesnoba izvira od čisto nekje drugje, bodisi iz službe ali primarne družine.

Razpoloženje vam nenehno niha

Nič posebnega se ni zgodilo, vi pa se enkrat smejite na vsa usta in verjamete, da zmorete premikati gore, že v naslednjem trenutku pa ste popolnoma melanholični in ne vidite več smisla v življenju. Če vaše razpoloženje nenehno niha, se morate nujno vprašati, v katerem grmu tiči zajec. Čeprav se vam zdi, da je vse po starem, prisluhnite tudi mnenju ljudi, v krogu katerih se gibljete, oni vam bodo prikazali veliko bolj jasno sliko, kot jo vidite sami.

KAKO OBVLADATI TESNOBO

Tesnoba ali anksioznost je normalen odziv človeka, ki se pojavi takrat, ko se znajde v zanj nevarnih in/ali stresnih situacijah.

Pojav tesnobe postane problem, kadar ni dejanske zunanje nevarnosti ali pa v primeru, ko ta traja še dolgo časa po koncu stresnega dogodka in začnejo njeni znaki pomembno vplivati na naše vsakdanje življenje. Eden od desetih ljudi vsaj enkrat v življenju poišče pomoč pri strokovnjaku zaradi težav, povezanih s tesnobo. Ker ima tesnoba v osnovi naravno zaščitno funkcijo, je v popolnosti ne moremo izgnati iz svojega življenja, lahko pa se jo naučimo dobro obvladovati.

Kaj moramo vedeti o tesnobi?

Tesnoba je hkratni psihični in telesni odziv na stres(orje) iz okolja. Človek je lahko tesnoben tudi, če v okolju ni realne grožnje, vendar si jo sam (po navadi na osnovi preteklih neprijetnih izkušenj v določenih situacijah) razlaga kot nevarno. Takrat govorimo o anksioznosti oziroma o stanju nepojasnjene tesnobe. Pri tem psihično občutimo strah, zaskrbljenost, paniko in žalost, telesni simptomi pa so: mišična napetost, potenje, tresavica, pospešeno in plitko dihanje, zardevanje, slabost, driska, vetrovi, glavobol, bolečine v hrbtenici ter hiter in nepravilen srčni utrip. V pogovornem jeziku občutke tesnobe večkrat označujemo kot biti napet, biti na robu, tresti se kot šiba na vodi, slabost od strahu, imeti kepo v grlu, biti “napsihiran” ipd. Poznamo dve vrsti tesnobe: tesnobo kot stanje oziroma reakcijo na nek dogodek in tesnobnost kot našo pridobljeno osebnostno potezo, ki se navezuje predvsem na lastno negotovost ter slabšo samopodobo in samozaupanje.

Napad tesnobe sam po sebi ne škoduje zdravju in ob ekstremnih stanjih, t. i. paničnih napadih (močno povišani vsi znaki tesnobe), ne moremo umreti. To tudi ne pomeni, da smo duševno bolni ali “nori”. Je pa res, da nas konstantna tesnoba izčrpa in tako nam ostane premalo energije za opravljanje vsakodnevnih obveznosti, širše gledano pa za izpolnjevanje zastavljenih življenjskih ciljev. Tesnoba ne mine, če se iz situacij samo umaknemo in si odpočijemo. Treba se jo je naučiti obvladovati. Nekateri ljudje so res dovzetnejši oziroma občutljivejši za stres, vendar to ne pomeni, da se ne zmorejo naučiti obvladovati tesnobe. Ob tem je pomembno vedeti, da nas nihče ne more ozdraviti tesnobe, lahko nam le pomaga, da se naučimo drugačnega odziva nanjo. Zdravila (predvsem so to pomirjevala) proti tesnobi sicer obstajajo, vendar imajo v delovanju tudi svoje pomanjkljivosti. Ob rednem jemanju povzročajo odvisnost, postopno pa se razvije tudi toleranca, kar pomeni, da moramo zaužiti vedno večje količine, da bi z njimi dosegli enak učinek. Služila naj bi predvsem kot začetna pomoč pri obvladovanju tesnobe.

Kaj vzdržuje tesnobo?

Tesnoba je običajno posledica kombinacije stresnih dogodkov in zahtev, ki se pojavijo zunaj nas in naše osebnosti, ki določa naše reakcije na te dogodke in zahteve. Tesnobo vzdržuje predvsem način razmišljanja, ki jo je tudi povzročil.
Govorimo o treh vrstah misli:
– misli, ki povzročajo tesnobo (npr. “Stvari bodo šle narobe”, “Težko si bom pomagal” ipd.);
– misli o tesnobi (razmišljanje o tem, da bomo postali tesnobni, torej strah pred tesnobo povzroči tesnobo);
– misli, ki vodijo k izgubi samozavesti (misli, ki nam sporočajo lastno nesposobnost za ravnanje in povzročijo izogibanje in neaktivnost, kar povzroči občutke nekompetentnosti in s tem občutek dejanske nesamozavesti).

Kako obvladati tesnobo?

Za obvladovanje tesnobe je učinkovit le aktiven pristop, ki ga lahko razdelimo na naslednje faze našega delovanja:

1. faza : Prepoznavanje tesnobnih misli

Tesnobne misli se lahko pojavijo v obliki posameznih besed in stavkov (npr. “Ne bo mi uspelo”, “Vsi me gledajo” ipd.) ali v obliki podob v naših predstavah (npr. podoba prometne nesreče, izgube nadzora ipd.).
Značilno za te misli je:
– da se pojavijo in izginejo hitro in za seboj pustijo le občutek strahu;
– da se pojavijo avtomatično, brez zavestne odločitve, in se nam zdijo precej domače, zato se jih v tistem trenutku tudi ne (ali težko) zavedamo;
– težko jih je prepoznati naknadno, saj so te misli del tesnobe.
Kljub naštetemu je izredno pomembno, da si tovrstne misli zapisujemo v situacijah, ko čutimo napetost ali tesnobnost. Pri tem si pomagamo z naslednjima vprašanjema:
– Katere misli ali podobe mi gredo v tem trenutku po glavi?
– Ali te misli ali podobe povečujejo občutek tesnobe?
Tabela zapiskov naj vsebuje okoliščine, v katerih se tesnoba pojavlja, intenzivnost tesnobe (npr. od 1 do 5) in opažene misli. Pomembno je vedeti, da brez vaše aktivne vloge pri prepoznavanju misli ne boste zmogli odpraviti tesnobe, zato naj bo vsaka misel pomembna (zapisana). Ob tem je treba opozoriti, da je prepoznavanje tesnobnih mislih veščina kot vsaka druga ter boste za njeno osvojitev potrebovali nekaj vaje.

2. faza: Iskanje zamenjave tesnobnim mislim

Ko smo prepoznali misli, ki nas vodijo in vzdržujejo tesnobo, se posvetimo iskanju zamenjav za neustrezne misli. Tega se lotimo s sledečimi iskalnimi sklopi:
– Iskanje dokazov za svoje razmišljanje
Če nekaj mislite, da je res, to še ne pomeni, da to res drži. Poskušajte poiskati dokaze za svoje misli tudi zunaj sebe. Vprašajte se, kaj bi o resničnosti vaših misli rekli drugi ljudje, ali bi vaše misli sprejeli kot dokaz na sodišču ipd., ter pretehtajte dokaze za in proti vašemu razmišljanju, pri tem pa se držite predvsem dejstev. Poiščite zamenjave za neustrezne misli.
– Iskanje drugih pogledov na naše razmišljanje
Običajno ljudje dojemamo izkušnje zelo različno. Skušajte se vprašati, če bi vaše misli držale v situacijah, ko se ne bi počutili tesnobne, in kaj bi svetovali prijatelju s podobnimi mislimi, kot so vaše. Poskusite poiskati čim več prepričljivih alternativnih misli.
– Kaj je najhuje, kar se ob naših tesnobnih mislih lahko zgodi?
Odgovor na to vprašanje skušajte ubesediti na glas. Ob tem boste ugotovili, da so vaši strahovi pretirani in da je verjetnost, da se uresničijo, veliko manjša kot obstaja v vaših, s strahom preplavljenih predstavah. Pri neprijetnih dogodkih z večjo verjetnostjo uresničitve pa se boste tako na njih lahko bolje pripravili in se odzvali učinkoviteje, kot če bi se zgodili nenadoma.

– Kaj lahko storim?

Stanje tesnobe nas po navadi navdaja z mislimi in občutki nemoči. Z zgornjim vprašanjem se izognemo temu stanju, če se vnaprej zavedamo lastnih zmožnosti, kot so: sredstva in sposobnosti, ki jih posedujem, izkušnje z uspešnim premagovanjem podobnih situacij, podpora, ki jo lahko pričakujem od drugih, podatki, ki jih lahko pridobim, da bi uspešneje obvladoval situacijo, možnost vplivanja na situacijo ter možnost spremembe svojih misli.

3. faza: Preizkušanje tesnobnih misli

Samo raziskovanje svojih tesnobnih misli ni dovolj za obvladovanje tesnobe. Zelo pomembno se je na te misli odzivati drugače in biti pri tem vztrajen, kljub temu da morda na začetku ne bo želene spremembe. Preizkusite se v vlogi znanstvenika, ki se iz eksperimenta v eksperiment približuje odkritju. Pri tem je treba pred eksperimentom določiti specifične napovedi (kaj se bo zgodilo oziroma kaj pričakujem), točno določiti cilje (kaj želim doseči in točno na kakšen način) in izvesti pripravo na eksperiment.

Preizkušanje misli, ki vodijo v izogibanje

Če se izogibate za vas neprijetnim situacijam, ne boste nikoli zmogli preizkusiti svojih predvidevanj (misli) in ugotoviti, če so pravilna (npr. če plešem, me vsi gledajo). Ravnati je treba ravno obratno, kljub temu da se bo pojavil občutek tesnobe. Tesnoba se ne razblini takoj, vendar imate s takšnim vedenjem veliko verjetnosti za postopno preverjanje neustreznih misli in možnost preizkušanja nadomestnih misli in ravnanj v dani situaciji.

Preizkušanje misli o občutju tesnobe

Misli o občutju tesnobe (npr. “Grozno se počutim, ne morem si pomagati, spet mi razbija srce” ipd.) pripomorejo k vzdrževanju ali celo poslabševanju simptomov tesnobe. Te misli se lotimo obvladati tako, da se naučimo nadzorovati telesne znake tesnobe prek različnih tehnik, ki jih moramo sprva redno vaditi:
1. Odvračanje pozornosti zajema preusmerjanje s tesnobnih misli na:
– osredotočenje na dogajanje v bližini (opisovanje objekta v bližini, osredotočenje na vonj, okus, zvok, štetje določenih stvari okoli vas ipd.),
– miselno telovadbo (računanje v glavi, recitiranje pesmi ipd.),
– telesno aktivnost.
2. Sproščanje zajema učenje katerekoli sprostitvene tehnike, s katero se naučimo doseči popolno sprostitev mišic, ki kasneje pripomore k iskanju zamenjav za tesnobne misli.
3. Kontrola dihanja v stanju tesnobe dihamo neenakomerno in hitreje, kar povzroči kup telesnih sprememb (npr. tresavica, razbijanje srca, mravljinci, zasoplost, omotica ipd.), ki se jih ustrašimo, kar še stopnjuje občutke tesnobe. Poskusite nadomestiti nepravilno dihanje s počasnim in umirjenim, kar bo pripomoglo k nadzoru nad omenjenimi simptomi.
Preizkušanje misli, ki pripomorejo k izgubi samozavesti

Tesnobni ljudje po navadi opustijo dejavnosti, ker dvomijo, da jih bodo zmogli uspešno opraviti. Pojavljajo se misli, kot so: “To nima nobenega smisla, ne bo mi uspelo, ne bo mi všeč” ipd.. Samozavest je nemogoče izgraditi brez opravljenega dela in naknadnih spoznanj o lastni uspešnosti. Zaradi tega se je treba s tovrstnimi mislimi spoprijeti, tako da:
1. poprimete za dejavnosti, ki ste jih opustili, in s tem preverite svoje miselne predpostavke o lastnih zmožnostih in beležite uspehe;
2. spremljajte svoj napredek pri obvladovanju tesnobe in se z njim pohvalite bližnjim;
3. se soočite z morebitnim nazadovanjem, saj ima vsakdo svoje dobre in slabe trenutke. Nazadovanje ne pomeni, da ne napredujete in da ne boste nikoli uspeli obvladati tesnobe, saj je to del vsakega procesa učenja nečesa novega.

Izak Vindov