ZNEBIMO SE POLŽEV NA NARAVI PRIJAZEN NAČIN

Če ste med tistimi, ki so porabili kar nekaj denarja za kemične pripravke, da bi uničili polže in so polži dobili bitko, vas vabimo, da poskušate obrniti izid v svoj prid z naravnimi načini ‘boja proti polžem’.

Takoj, na začetku naj opozorimo, da je nabiranje za prehrano ali ubijanje velikega vrtnega polža prepovedano, saj spada med zavarovane živalske vrste. Če nam preglavice na vrtu dela ravno veliki vrtni polž ga poberemo in odnesemo v naravno okolje, ob kakšen potok.

Polži nam čez noč lahko pospravijo celo gredico solate ali kakšne druge zelenjave. Torej, naredimo naš vrt nezanimiv za polže. Okrog vrta, na gredice in med gredice posejte ali posadite vrtni ognjič, saj se ga polži zelo izogibajo in včasih je ta ukrep že dovolj. Polže odvračajo tudi kapucinka, kalifornijski mak, grobelnik, žajbelj, timijan in črnika.

Vse te rastline lahko posejemo ali nasadimo med gredicami, kar bo odvračalo polže in še naš vrt bo dobil prav posebno lep, cvetoč in zanimiv videz. Smrdita mu še bezeg in vratič, tako da lahko liste, dele teh dveh rastlin natržemo in nasujemo med gredicami. Z nasutimi listi ali deli teh dveh rastlin se bomo polžev rešili vsaj za kakšen dan.

Z golimi polži pa se rada mlaskata navadna krastača in jež. Med domačimi živalmi pa nekatere vrste rac in kokoši. Vendar, če si boste v deževnem vremenu, ko je največ polžev na planem, sposodili ali spustili na vrt raco ali kokoš pazite, da vam ne bo na koncu le ta pojedla solate. Najenostavnejši način, da se rešimo polžev pa je, da jih ročno pobiramo. Njegova sluz ni strupena, tako da brez skrbi, rokavice na roke pa bo.

NEKAJ PREVEDENIH KRATIC IN IZRAZOV, S KATERIMI SE SPORAZUMEVAJO MLADI

143 I love you – rad te imam

2Day Today – danes

AFAIK As far as I know – kolikor mi je znano

AFK Away from keyboard – stran od tipkovnice

ATM At the moment – trenutno

B/C Because – zato ker

B4 Before – prej

BF / GF Boyfriend / Girlfriend – fant/dekle

BRB Be right back – takoj se vrnem

BTW By the way – mimo grede

DWBH Don’t worry, be happy – ne skrbi, bodi vesel

F2F or FTF Face to face – na štiri oči

FB Facebook

FTW For the win – za zmago

FWB Friends with benefits – prijatelja z dodatno koristjo (ponavadi seksualne usluge)

FYEO For your eyes only – samo za tvoje oči

GLHF Good luck, have fun – srečno, uživaj

GR8 Great – odlično

HAK Hugs and kisses – objemi in poljubčki

HAND Have a nice day – lep dan ti želim

HTH Hope this helps / Happy to help – upam da pomaga/z veseljem pomagam

IDK I don’t know – ne vem

IKR I know, right? – vem, a ne?

ILY / ILU I love you – rad te imam

IMO In my opinion – po mojem mnenju

IRL In real life – v realnosti

IU2U It’s up to you – od tebe je odvisno

J/K Just kidding – samo šalim se

J4F Just for fun – samo za zabavo

JIC Just in case – za vsak slučaj

JSYK Just so you know – toliko, da veš

K or KK Okay – vredu/OK

LMK Let me know – sporoči mi

LOL Laughing out loud – na ves glas se smejim (zelo smešno)

ROFL Rolling on the floor laughing – od smega se po tleh valjam (še bolj smešno)

NM Never mind – pozabi

NP No problem – brez težav

OMG Oh my God – o moj bog

ORLY Oh, really? – o, a res?

PAW Parents are watching – starši so prisotni

PLS or PLZ Please – prosim

TMB Tweet me back – tvitni mi nazaj

TMI Too much information – preveč podatkov

TMRW Tomorrow – jutri

TTYL Talk to you later – se slišiva kasneje

ŽIVILA ZA OHRANJANJE MLADOSTI IN VITALNOSTI

Predstavljam sedem živil, ki vas bodo ohranjale pri mladosti, hkrati pa preprečujejo nastanek resnih bolezni.

Olivno olje

Raziskovalci so že pred štiridesetimi leti dokazali, da je bila zaradi uživanja nenasičenih maščob v olivnem olju med prebivalci grškega otoka Kreta raven bolezni srca in rakavih obolenj nizka. Olivno olje vsebuje tudi polifenole, pomembnega antioksidanta, ki preprečuje nastanek s starostjo pogojenih bolezni.

Jogurt

V sedemdesetih letih minulega stoletja je imela tedanja sovjetska država Gruzija največ stoletnikov na prebivalca. Ena od pomembnejših skrivnosti tako dolgega življenja Gruzincev je v uživanju jogurta. Čeprav to ni bilo nikoli znanstveno dokazano, je uživanje tega mlečnega izdelka pomembno predvsem zaradi visoke ravni kalcija. Ta preprečuje nastanek osteoporoze, jogurt pa hkrati vsebuje dobre bakterije, ki vplivajo na zdravje in preprečujejo s starostjo pogojene bolezni.

Ribe

Pred tridesetimi leti so znanstveniki začeli raziskovati, zakaj med Eskimi na Aljaski presenetljivo ni srčnih obolenj. Pozneje so ugotovili, da je skrivnost v izjemno bogatem uživanju rib. Ribe so tudi poglavitni vir omega tri maščob, ki preprečujejo nastanek holesterola v krvi in varujejo pred srčnimi motnjami.

Kakav

Med pripadniki plemena Kuna, prvotnimi prebivalci obalnega pasu Paname, je raven bolezni srca devetkrat manjša kot med prebivalci kontinentalnega dela države. Pripadniki plemena Kuna namreč pogosto uživajo pijačo, ki vsebuje velike količine kakava. Kakav je bogat vir flavonidov, ki pomagajo pri vzdrževanju krvnega pritiska in preprečujejo nastajanje krvnih strdkov. Občutno zmanjšujejo tveganje srčnih napadov in preprečujejo sladkorno bolezen tipa 2, ledvična obolenja in demenco.

Oreščki

Raziskave so pokazale, da ljudje, ki uživajo oreščke, živijo v povprečju dve leti in pol dlje. Oreščki so bogat vir nenasičenih maščob, to pa pomeni, da imajo podobne pozitivne učinke na zdravje kot olivno olje. Vsebujejo tudi veliko vitaminov, mineralov in antioksidantov.

Vino

Zmerno uživanje vina preprečuje nastanek bolezni srca, sladkorne bolezni in starostne izgube spomina. Å e posebej veliko raziskav je bilo narejenih o zdravilnih učinkih rdečega vina. Ta namreč vsebuje naravni antioksidant resveratrol, ki vpliva na faktorje staranja v celicah.

Borovnice

Raziskava ameriškega centra za raziskovanje staranja je pokazala, da borovnice in druge vrste jagodičevja blažijo vnetja in preprečujejo nastajanje s starostjo pogojenih bolezni, kot so izguba spomina in motorične sposobnosti.

VLADA ”MA NAS RADA”

Drugi maj gre v zgodovino,
ker imamo vlado fino,
ki pa drugega ne zna,
kot, da kar naprej ‘gobca’.

Vlada vse bo uredila,
kot je Bruslju obljubila,
vsi se bomo potrudili
in pasove zategnili.

Pasu lukenj že zmanjkuje,
ko načrte vlada kuje,
smo že stisnjeni tako,
da še dihamo težko.

Delavcem se bo jemalo,
dokler jih ne bo pobralo.
Če bo vlada to nar’dila,
bo ”ta kratko” potegnila!!

ADIJO, 2.MAJ

Se poslavlja drugi maj,
nič ne rabimo ga zdaj,
delavec utrujen ni,
saj doma lahko leži.

Vlada trudi se, to vem,
dati službo delavcem,
ker pa to ji ne uspe,
praznik jim vzela je.

To pa zanjo ni problem,
komandirat’ delavcem:
Dela naj, kdor delo ima,
ta ne rabi praznika!!!

Eden dela naj za dva,
drugi čaka naj doma,
še adijo, drugi maj…..
….to Slovenija je zdaj!!!

PRAZNIK DELA 2012

Bil je praznik prvi maj,
raj za delavce nekdaj,
vsakdo bil je zaposlen,
delal ni, kdor bil je len.

Danes tisti službo ima,
ki po vezah pride tja,
če nobene veze ni,
pot na Zavod ti sledi.

Tam povejo ti tako,
da bo s službo že kako,
če pa se ti ne zgodi,
boš na grbi staršev ti.

Jaz takole vam povem,
da je vsega kriv sistem,
smo tajkune naredil’,
delavce pa pogubil’.

Spet se treba je borit’,
na zeleno vejo prit’,
da lepo bomo živel’,
radi prvi maj imel’.

KONOPLJINO OLJE

Ekološko hladno stiskano konopljino olje vsebuje idealno razmerje 3:1 Omega 6 in Omega 3, dveh esencialnih maščobnih kislin, ki sta bistvenega pomena za naše zdravje. Prav tako vsebuje gama-linolensko kislino, super-poli nenasičeno maščobno kislino, ki pomaga ohraniti hormonsko ravnovesje in lahko zdravi kronične bolezni kože, kot so ekcemi, luskavica in akne. Redno uživanje lahko pomaga zmanjšati holesterol in krvni tlak, da je vaše srce zdravo. Raziskave potrjujejo, da ima pozitivne učinke pri boleznih oči, kroničnih vnetjih mehurja, astmi, raku, vročinskih stanjih, osteoporozi in artritisu.
Da zadostite dnevnemu priporočljivemu vnosu maščobnih kislin, dodajte 2 čajni žlički konopljinega olja vašemu jutranjemu soku ali napitku, lahko pa ga dodate tudi k solati.
Najbolj priporočljivo je shranjevanje v hladilniku, sicer pa se priporoča hranjenje v temnem in hladnem prostoru.

MOJE BRANJE TA ČAS

Spet sem pri knjigah. Kupila sem knjigo Zdravnik zdravi, narava ozdravi, ki jo je napisal znani zeliščar Jože Majes. Moram reči, da je v njej veliko praktičnih nasvetov, kako naj si sami lajšamo zdravstvene tegobe, ki nas pestijo. Res je vredna vaše in moje pozornosti.

Druga knjiga pa ima naslov Pot k svetlobi in je bolj psihološka in nekoliko”težja”. Ne vem, kdaj jo bom prebrala. Verjetno bo nekaj časa trajalo, ker me ni ”potegnila”.

TEK KURI KALORIJE

Morda menite, da je tek preprost. Saj gre vendar zgolj za postavljanje ene noge pred drugo in hitro ponavljanje tega, mar ne? Morda z interpretacijo ne gre prehitevati.

Teče sicer res lahko skoraj vsak posameznik, vendar je prakticiranje teka preprosto le, dokler dejansko ne začnete teči. Ko obujete superge in se podate na pot ali tekoči trak, se vam začnejo postavljati vprašanja. Kako dolgo naj tečem? Je hoja v redu? Ali nosim pravilno obutev? Odgovori na zgornja vprašanja niso nepomembni. Tek “kuri” kalorije, krepi srce in pljuča in sprošča endorfine, ki poskrbijo za vaše boljše počutje. Vseeno pa lahko na vaše telo, če ne upoštevate določenih pravil, vpliva tudi negativno. Na kaj torej biti pozoren?

Nekateri tekači so precej obremenjeni z razdaljami in se drugim hvalijo o številu pretečenih kilometrov. Vendar pa je, če želite graditi na vzdržljivosti, bolj pomembno to, koliko časa tečete. Rečeno na splošno, lahko vzdržljivost varno večate tako, da vsak teden dodate 10 minut teka. Minute lahko razdelite med posamezne vadbe ali pa jih dodate zgolj enemu treningu.

Drug način, kako poskrbeti, da z vadbo ne pretiravate, je uporaba 10-odstotnega pravila. Svoj tedenski čas vadbe pomnožite z 0,1 – dobljen rezultat pomeni število dodatnih minut, ki jih vključite v trening naslednji teden. Če npr. 3-krat tedensko tečete 30 minut, med vikendom pa opravite 45-minutni trening (skupaj torej 135 minut), to pomeni, da za napredek v vzdržljivosti število minut trenitnga naslednji teden zvišate za 13-14 minut.

Če število minut zvišujete prehitro, lahko to pripelje do nezadovoljstva, poškodovanega ega, nenazadnje pa tudi do poškodb, zato se tega lotite previdneje in postopoma. Podobna previdnost velja tudi, preden začnete teči hitreje – hitrejši tek namreč predstavlja dodatno obremenitev za mišično-skeletni sistem (vaše vezi, kite in druga vezivna tkiva), zato predhodno razvijte večjo vzdržljivost. Počasni napredek bo vašemu telesu omogočil prilagoditev na dejavnost. “Potrpežljivost je tekačeva najboljša lastnost,” je povedl Kastor.
Telesna pripravljenost je pomembna

Telesna pripravljenost je kot prstni odtis: pri vsakem posamezniku je drugačna. Četudi pa se stili teka med nami razlikujejo, se strokovnjaki strinjajo glede določenih pravil. Povzamemo jih lahko z dvema praviloma: tecite zravnano in tecite sproščeno.

Tek v primernem položaju za telo predstavlja manj stresa in vpliva na sklepe, kar zmanjšuje tveganje poškodb in povečuje učinkovitost. Povedano drugače, to pomeni, da lahko z manj napora tečete več časa. Med tekom naj bo prsni koš dvignjen, ramena pa naj bodo spuščena navzdol. Noge naj bodo v liniji z boki in naj tvorijo ravno linijo od glave do prstov. Izogibajte se pretiranemu nagibanju naprej, saj lahko to negativno deluje na spodnji del hrbta.

Roke imejte sproščene in jih prepustite naravnemu toku gibanja naprej in nazaj ter tako preprečite nepotrebne napetosti in zapravljanje energije. Prav tako bodite pozorni na zvok stopal – če na tekaško podlago pristajate pretrdno, poskusite omehčati pristanke.
Ne odnehajte

Ko tek postane udoben, si boste slej kot prej zaželeli svežih in zanimivejših treningov. Zadoščalo vam bo morda odkritje novih poti, morda se boste podali na razgibane in hribovite poti (na tekaški stezi lahko npr. tudi prilagodite naklon) ali pa boste začeli v manjših intervalih teči hitreje.

Dober motivator je tudi tekaška skupina, ki se ji lahko pridružite. Poleg družbe pri teku skupine zagotavljajo tudi druge koristi. Dobili boste družbo, s katero boste lahko praznovali svoje uspehe, med seboj si boste lahko izmenjevali številne nasvete in našli odgovore na mnoga vprašanja. Sotekači vas lahko spodbujajo tudi k aktivni udeležbi na različnih tekaških tekmovanjih.

Če tečete bodisi sami bodisi v družbi, pa poskrbite za svoje telo tudi po teku. Ni namreč dovolj, da zgolj raztezate svoje stegenske mišice. Kastor pravi, da je to napačno. Posvetite se tudi drugim delom, npr. mišicam ob sprednji strani kolka. Raztezajte jih, saj se boste posledično počutili veliko bolj udobno, hkrati pa boste bolje pripravljeni tudi na naslednji trening.

REKREACIJA STAREJÅ IH

Ga. Renata Slabe Erker z Inštituta za ekonomska raziskovanja in izr. prof. dr. Simona Kustec Lipicer s Fakultete za družbene vede, pojasnjujeta, kako in koliko se v Sloveniji rekreirajo starejši.

Po javnomnenjskih podatkih ISSP (The International Social Survey Program) je v starostni skupini nad 65 let delež starejših ljudi, ki so v Sloveniji redno telesno aktivni, v povprečju primerljiv oz. še malo višji kot je evropsko povprečje. Å vica, Finska, Å vedska in Velika Britanija so države, ki imajo ta delež višji kot je v Sloveniji. Naš delež je primerljiv z deležem te starostne skupine na Hrvaškem. Višji delež tedenskih rekreativcev med to starostno skupino anketirancev ima le 7 opazovanih držav.

Sta pa deleža tistih anketirancev starejših od 65 let, ki se rekreirajo večkrat na mesec ali večkrat na leto v Sloveniji že rahlo nižja od evropskega povprečja.

V Sloveniji je po podatkih neaktivnih kar 40 % starejših od 65 let. Najnižji deleži neaktivnih v tej skupini v Evropi pa se gibajo med 3 do 11 %.

Posebej je potrebno opozoriti tudi na nadpovprečno visok delež starih nad 65 let, ki v zadnjem letu niso bili nikoli vključeni v organizirano vadbo. Ta znaša v Sloveniji kar 92% in je vidno višji od tako svetovnega kot evropskega povprečja ter vseh tistih držav, s katerimi se Slovenija sicer praviloma lahko primerja.

S starostjo se verjetnost redne rekreacije zmanjšuje.

Vpliv starosti na aktivnost se v Sloveniji ne razlikuje od vpliva tega dejavnika na športno aktivnost v drugih evropskih državah. Delež starejših (nad 65 let) ljudi, ki se s športom ukvarjajo v Sloveniji, je večinoma primerljiv z deleži v Evropi, vendar pa so izjemno visoka negativna odstopanja vidna pri skupinah, ki telesno niso aktivne, še prav posebej, ko to velja za neaktivne starejše v organizirani vadbi. Razlogov za omenjeno stanje še nismo uspeli dokončno raziskati. Preliminarne ugotovitve pa to povezujejo z ekonomskimi vidiki – organizirane oblike vadbe so plačljive. Deloma pa je seveda takšno stanje odraz kulture, tradicije, obstoječih življenjskih navad in sloga omenjene skupine državljanov. Prav tako se je treba zavedati, da je bila športna politika v tranzicijskih državah tradicionalno usmerjena predvsem v spodbujanje športa mladih in tekmovalnih dosežkov, ker naj bi ti pomembno vplivalo na nacionalno samopodobo. Na račun tega je bilo dojemanje športa kot telesne aktivnosti, kot sestavne komponente kvalitete življenja (npr. šport za zdravje, zabavo, druženje) pogosto v drugem planu.

Na splošno je tako, da je šport sam v 2. polovici 20. stoletja bistveno spremenil svoj značaj. Postal je masoven pojav, kajti ljudje se s športom ukvarjajo ne zgolj zaradi doseganja vrhunskih tekmovalnih rezultatov (t.i. koncept elitnega oz. vrhunskega športa), ampak iz zelo različnih običajnih vsakodnevnih motivov, kot so zunanji zgled, zdravje, druženje, samopotrjevanje. Prav slednje motive postavljamo tudi v ospredje našega preučevanja. Kljub masovnosti pojava pa strukturne razlike v športnem udejstvovanju še vedno obstajajo, a imajo tendenco zmanjševanja. Značilnost sodobne rekreacije v Evropi, ki se potrjuje tudi pri nas je tudi ta, da so vse bolj prisotni vzorci ne-institucionalizirane oz. neorganizirane vadbe. Po zadnjih podatkih (Eurobarometer 2010) se v Sloveniji večina vprašanih (83%) s športom ukvarja individualno (ne-institucionalizirano), približno po 5% pa v športnih klubih in fitness centrih. Da je športna rekreacija postala v Evropi masoven pojav pričajo tudi že izpostavljeni podatki ISSP raziskave (2007), ki kažejo da je je skoraj 45% anketiranih v Evropi redno dnevno ali večkrat tedensko telesno aktivnih, kar je več kot kdajkoli prej.

Nižji dohodek, manj rekreacije

Podatki kažejo, da se verjetnost rednega gibanja znižuje z dohodkom in ta pojav je prisoten povsod po svetu. Tudi Slovenija ni izjema. Zanimivo pa je, da se praviloma osebe z ničelnim dohodkom več gibajo kot osebe z dohodkom. Za to je možnih več razlag. Gre za ljudi, ki jih običajno podpirajo drugi, na primer študente, ki imajo več možnosti in časa za redno telesno dejavnost v prostem času. Nikakor ne gre zanemariti, da so aktualne oblike zlasti organizirane vadbe tesno povezane tudi z zmožnostjo plačila zanje, česar si skupina prebivalcev z nižjimi prihodki ne more privoščiti, saj ji to ne predstavlja osnovnih življenjskih potreb, za katere namenja svoje prihodke. Je pa to daleč od zaželenega in za omenjeno skupino spodbudnega stanja razmer. Å e prav posebej, če vemo, da podatki iz omenjenih javnomnenjskih raziskav tudi kažejo na obstoj tesne povezanosti telesne oz. športne aktivnosti ljudi in njihovo zaznavo lastnega življenja kot kvalitetnega in srečnega.