16 lekcij kako se znebiti depresije

“Kada sam počela da govorim o svojim mukama, zaprepastila sam se kada sam shvatila koliko drugih živi isto kao ja”, kaže Hana Sentenak, koja je sa 16 godina obolela od depresije…

16_lekcija_za_16_godina_depresije_1

“Nikada, nikada, nikada nemojte odustati.” – Vinston Čerčil

Najdublji očaj, osećaj potpune bezvrednosti i totalna usamljenost… prava agonija. Kako je devojci koja sa samo 16 godina doživi tako nešto, svedoči pisac i novinar Hana Sentenak koja otvoreno govori o depresiji od koje je obolela tako mlada. Njeno svedočanstvo preneo je popularni liberalni američki vebsajt Hafington post nakon tragične vesti o smrti Robina Vilijamsa 12. avgusta 2014. godine.

Tešku Haninu bolest pratili su poremećaji u ishrani, alkoholizam, anksioznost, i telesna dismorfija. Danas ona kaže da joj je život lepši nego ikada i zato su njena iskustva od velikog značaja za svakoga ko pati od depresije.

“Kada pričamo svoje priče i delimo iskustva zapravo pomažemo i ulivamo nadu jedni drugima. Zato sam odlučila da se izrazim u 16 malih lekcija koje bi mogle pomoći nekome sa depresijom, iz ličnog iskustva koje je trajalo dugih 16 godina”, pisala je Hana.

1. Izvućiću se.

Stalno sam plakala. Niko sem mene nije mogao da se bori s mojom bolešću. Veoma mi je pomogla podrška dragh ljudi, poput porodice, prijatelja… Lekari, terapeuti, svi oni su mi pružili ruku pomoći, naravno, ali onaj najteži prvi korak ka izlečenju je morao biti samo moj. Sa tim korakom počinju sve promene na bolje.

2. Svako korača svojim putem.

Ovo je lista od 16 stvari koje sam ja naučila, ali to ne znači da će svi koji pate od depresije imati apsolutno isto iskustvo. Svačiji put kroz ovu agoniju je drugačiji, ali je svaki i podjednako težak. Neki nalaze spas u lekovima, nekima najviše odgovara dugoročna psihoterapija.

Šta sve pomaže kao antidepresiv

Moj put nije najbolji ni za koga sem za mene. Može da pomogne, ali svako zna šta mu lično najviše odgovara. Jedino što od srca preporučujem je put ka izlečenju. Nemojte odustajati, samo hrabro napred.

3. Um može da se promeni.

Na neke stvari se vremenom naviknete, te kada mislite mahom negativno, taj stres utiče na vaš um, telo i duh, i to veoma nepovoljno. Promena zahteva volju, vreme, ali nije neizvodljivo. Za mene, prekretnica je bila da formiram neke nove, lepe navike, i da se odvikavam od loših. Učila sam kako da promenim vrlo iskrivljeno mišljenje o svemu i “prespojim mozak” kako bih znala da prepoznam lepote koje su mi bile izuzetno potrebne.

4. Tražite pomoć kad god da vam je potrebna.

Imala sam mnogo terapeuta, psihijatara, lekara, probala akupunkturu, eksperimentalna lečenja, lekove generalno, i još mnogo drugih stvari. Nešto je radilo bolje, nešto nije pravilo nikakve promene, ali svakako, kad god mi je bila potrebna pomoć – bila mi je pružena.

5. Ništa se ne može rešiti preko noći.

Antidepresivi pomažu odmah, u to nemojte uopšte da sumnjate, i od velike su pomoći kada vas uhvati talas loših osećanja. Međutim, na duge staze, moraćete da radite više od toga. Moraćete ozbiljno da radite na svom izlečenju. I koliko god budete uložili – isplatiće se.

6. Vežbanje je odličan antidepresiv.

Ironija života je da jedna od najefektnijih metoda za lečenje depresije zahteva motivisanost, a kada ste depresivni motivacije nema. Kada mi je bilo najgore, nisam mogla ni da zamislim da ustanem i da se krećem. Ali redovnim vežbanjem sam znatno podigla svoje raspoloženje. Istraživanje objavljeno 2005. godine prenosi kako 35 minuta brzog hodanja dnevno pet puta nedeljno, ili sat vremena dnevno tri puta nedeljno, veoma dobro utiču na one koji pate od depresije, prenosi Helt harvard.

7. Ne postoji “zadnja stavka”.

Iako govorim o depresiji kao o bivšoj lošoj vezi, treba da znate da to nikako ne znači da danas ne osećam ništa. Desi mi se i dan danas po koji loš momenat, ali sada znam kako da nađem sreću gde je naizgled nema, a to je nešto što nikada pre nisam umela. Zato treba uvek raditi na sebi.

8. Nije dobra ideja da provodite sami dosta vremena.

Depresija me je pretvorila u pravog “fantoma iz opere”, usamljenika koji ipak nije imao poriv da prati bilo koga, a naravno, nije bilo ni te lepe muzičke podloge. Očajnički sam želela da se sklonim i samujem. A to me je samo odvajalo od onoga što mi je bilo najpotrebnije – društvo i podrška najomiljenijih.

9. Društvene mreže mogu da pojačaju osećaj otuđenosti.

Nije mi bila najpametija ideja to što sam dosta vremena provodila gledajući slike drugih ljudi koji se zabavljaju i uživaju u životu. Kada nemate samopouzdanja, nije vam od velike pomoći da vidite srećna bića kako slave život a vi u tome ne učestvujete, od toga vam samopouzdanje nestaje još više.

Meditacija, saosećanje, nada

Mnogo je danas istraživanja koja potvrđuju da nas Fejsbuk često čini nesrećnim, prekida normalnu interakciju sa ljudima i budi u nama zavist prema drugima umesto da smo zadovoljni onime što imamo.

10. Meditacija je u mom životu prisutna godinama.

Meditaciju preporučujem, jer deluje. Mozak mi je radio 100 na sat, a ta bi se brzina, eventualno, smanjivala, samo kad jedem ili pijem, ali meditacija me je naučila kako da se smirim. Svakodnevno meditiranje je stvorilo potpuno novi nivo mira u mom životu.

11. Mnogo je drugih koji takođe pate.

Kada sam počela da govorim o svojim mukama, zaprepastila sam se kada sam shvatila koliko drugih živi isto kao ja. A delovali su srećno i zadovoljno, situirano. Robin Vilijams na primer, jedan od mnogih koji je bio na meni dobro poznatim mukama.

U društvu gde je imidž od prevelike važnosti, svi znamo kako da se veštački nasmejemo, i delujemo presrećno. Ali morate znati ako neko ispod svog osmeha krije neopisivu tugu, i bol. Nikada mi nije bilo žao što sam svoju patnju podelila sa drugima. Nekolicina su sada moji najbolji prijatelji.

12. Saosećanje je ključ.

Kada ste u depresiji sami sebi ste najgori neprijatelj. Sami sebe umete i da napadnete. Svima sam mogla da pomognem, ali sebi? Nikada! Sve dok nisam razvila samilost.

13. Ljudi koji se nisu susreli s depresijom je teško shvataju.

Nemojte misliti da kritikujem druge. Jednostavno je drugačije shvatiti nešto što nikada niste videli, ili osetili. Mnogo ljudi koje volim pokušalo je da shvati kroz šta prolazim i nisu uspeli. Svakako im se neizmerno zahvaljujem na uloženom trudu, jer nije ni malo lako. Ne možete očekivati od nekoga da tačno zna kako se osećate. Sve što je nekada dovoljno je empatija, saosećanje, i to je sve što ja prva mogu da očekujem od nekoga ko želi da mi pomogne, a možda ne zna tačno kako.

14. Alkohol mi nije bio prijatelj.

Pakovanje piva delovalo je kao ultimativni antidepresiv. Kada pomislim na to da nisam uopšte imala osećaj koliko sam popila, i na teška jutra posle pijanih noći, stresem se. Ne volim alkohol, i ne nedostaje mi.

15. Ne možete očekivati da budete stalno dobro raspoloženi.

Kada sam pronašla lek, očekivala sam da mi se nikada neće vratiti čak ni sitne nervoze, a kamoli nešto teže. Ali to što je neko čovek, živ čovek,  znači da ga prati i pun asortiman osećanja, i lepih i ružnih. I najsrećniji imaju loših dana. Sve je u redu.

16. Uvek ima nade, upamtite to.

Kada bi mi neko kazao kako uvek ima nade tokom najmračnijih dana, osećala bih se isto kao kada bi mi kazao da je film “Početak” istinita priča, ili da će sutra ujutru na vrbi roditi grožđe. Danas, kad ne bih imala osećaj da ima nade, mislila bih da je ono svetlo na kraju tunela koje svi pominju samo neko nedostižno mitsko biće koje mi se nikada neće prikazati.

Ali znajte, svetlo je ipak realno. Uvek ima nade.

KROMPIRJEV GOLAŽ

Sestavine:

Priprava:

Za krompirjev golaž olupljeno čebulo nasekljamo na koščke, prepražimo na olju, dodamo olupljen krompir, ki smo ga prej narezali na kose, in mešamo.

Ko krompir na pol ostekleni, dodamo še moko, vse skupaj večkrat premešamo, da se ne prime, vendar toliko časa, da moka svetlo porjavi, nato vse skupaj zalijemo s tolikšno količino vode, da je krompir pokrit.

Dodamo nalomljene špagete in na kolobarje narezan par hrenovk (prej jih lahko malo prevrete).

Dodamo lovorov list in origano ter osolimo in popopramo po okusu.

Kuhamo na zmernem ognju, dokler niso krompir, špageti in hrenovke kuhani nato krompirjev golaž postrežemo.

ZAČEL JE DELOVATI FRAN – BREZPLAČNI, PROSTO DOSTOPNI PORTAL SLOVARJEV SLOVENSKEGA JEZIKA

Osnovni podatki
Datum objave:
17. oktober 2014
Opis

Z veseljem sporočamo, da je oktobra začel delovati brezplačni, prosto dostopni portal slovarjev slovenskega jezika (splošnih, zgodovinskih, terminoloških, narečnih …), ki ga je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s podjetjem Amebis in z oblikovalsko ekipo podjetja Hruška. Uporabljati ga lahko začnete na naslovu www.fran.si.

Veseli bomo vaših konkretnih predlogov, popravkov in vprašanj na naslov fran-fran@zrc-sazu.si ali vaših splošnih ocen na naslov urednika kahacic@zrc-sazu.si. Portal se bo v namreč v naslednjih mesecih še dodatno širil in izboljševal.

Kaj je Fran?
Fran je nov slovarski portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
ZRC SAZU, prosto dostopen na naslovu www.fran.si. Obsega 20 slovarjev z
več kot pol milijona slovarskih opisov, ki prikazujejo slovenščino od
16. stoletja do danes. Poleg tega vsebuje še dialektološki atlas, dve
svetovalnici in je organsko povezan z različnimi jezikovnimi zbirkami in
korpusi.

Fran je pameten. Omogoča enostavno in napredno iskanje po vsakem slovarju
posebej, po izbrani skupini slovarjev ali po vseh hkrati. Omogoča vpogled
v zadetke v vseh slovarjih, tudi kadar iščemo po enem samem. Čeprav
opravimo iskanje v enem samem slovarju, so zadetki iz vseh drugih že
pripravljeni in od nas oddaljeni en sam klik, o njih pa imamo vselej na
voljo tudi številčne podatke. To nam omogoča poseben iskalni okvir, ki
smo ga razvili na inštitutu in nima primerjave v nobenem drugem
slovarskem portalu.

Fran je enostaven za uporabnika, ki potrebuje osnovne informacije, in
izčrpen za uporabnika, ki ga zanimajo zahtevna iskanja in podrobnosti, ki
bi jih z navadnim iskalnikom težko našli v več slovarjih.

Fran je intuitiven. Njegova raba je kljub zapletenosti sistema v ozadju
povsem enostavna. Iskalna vrstica ostaja na vrhu, tudi če se gibljemo po
zadetkih navzdol. Zadetki se običajnemu uporabniku v Franu izpisujejo
tako, da kar je mogoče hitro najde iskani podatek, zahtevni uporabnik pa
si lahko izpis poljubno prilagaja po svojih potrebah. Ker uporabniki ne
poznamo vedno vseh slovarskih kratic ali zgradbe slovarskih sestavkov, nam
jih Fran sproti razlaga.

Fran s svojimi uporabniki sodeluje. Na njem lahko uporabniki strokovnjake
povprašamo o najrazličnejših dilemah v zvezi s slovenskim jezikom,
odgovor pa bomo v jezikovni ali terminološki svetovalnici našli že v
nekaj dneh. Po že odgovorjenih vprašanjih lahko tudi iščemo. Če
dobimo dobro zamisel, lahko Franu predlagamo novo slovensko besedo namesto
tuje, za predloge pa lahko tudi glasujemo (npr.

Fran je prosto dostopen in je zastonj. Lahko ga uporabljamo na
računalnikih, tablicah ali pametnih telefonih. Vsem imetnikom SSKJ2
omogoča rabo slovarja tudi znotraj Frana.

Fran je prijazen in nas pozna. Omogoča nam, da iskalne nastavitve v
celoti prilagodimo svojim zahtevam, ki si jih, če to želimo, tudi
zapomni.

Fran je hiter. En zadetek najde in nam ga posreduje prav tako hitro kot
milijon. Po besedah lahko išče spredaj, zadaj, vmes in naokrog. Najde
besedo, ki je povsem nova ali stara več kot 400 let. Z njim lahko
rešujemo križanke ali najtežavnejše jezikovne probleme.

Fran je tudi lep. Je sad sodelovanja med jezikoslovci, strokovnjaki za
tehnologijo in profesionalnimi oblikovalci.

In končno: Fran bo še rastel. V naslednjih mesecih bomo dodali vrsto že
izdelanih verodostojnih slovarjev, ki jih ta čas pripravljamo za spletno
objavo – več narečnih, zgodovinskih, terminoloških in etimološkega.
Podatki iz obeh svetovalnic se bodo dodajali dnevno, rastoči slovarji se
bodo osveževali dvakrat letno. Fran pa bo imel tudi vse, kar bomo
naredili v prihodnjih letih – in tega ne bo malo.

Povezave na kratke predstavitvene filmčke s primeri uporabe:

1. Predstvitev osnovnih funkcij Frana: http://vimeo.com/109014259

2. Kaj je na Franu: http://vimeo.com/109013917

3. Baba nekoč, danes in v narečjih: http://vimeo.com/109013940

4. Daljši primer iskanja: http://vimeo.com/109014259

5. SPT – Slovar pravopisnih težav (novi rastoči slovar na Franu):

6. SSSJ – Sprotni slovar slovenskega jezika (novi rastoči slovar na
Franu): http://vimeo.com/109014015

Naravni puranji zrezki

Naravni puranji zrezki so zelo enostavni za pripravo in prav tako primerni kot priloga k veliko različnim jedem.


Puranovi zrezki v marinadi.


ČAS PRIPRAVE: 20 minut

Za dve osebi.

SESTAVINE:

– 2 puranja zrezka
– 2-3 stroki česna
– ščepec soli, popra
– 4-5 žlic sončničnega olja

OPIS PRIPRAVE:

Začnemo s pripravo mesa, ki ga najprej dobro pretolčemo, položimo v manjšo posodico, nato pa mu dodamo sol, poper in narezan česen na kolobarčke. V posodo vlijemo še olje in vse dobro pregnetemo. Če imate čas, posodo pokrijte in meso za kakšne dobre pol ure položite v hladilnik.
Nato pristavite ponev na vročo ploščo, ter jo pustite tam slabo minutko, nato pa vanjo položite marinirana zrezka. Zrezke pečite kakšne 5-10 minut, dokler zelo rahlo ne porjavijo in ste končali.

Sirup za bolju krvnu sliku


Da bi vam krvna slika bila bolja, ovaj sirup je dovoljno da konzumirate dve puta godišnje

Ako ste malaksali, osećate umor, a proleće baš i ne utiče na vas, vreme je da proverite krvnu sliku. No pre nego odete lekaru pokušajte na prirodan način i prirodnim sastojcima da sami poboljšate svoje kako opšte stanje tako i krvnu sliku.

Sastojci:
– 1 kg cvekle
– 1/2 kg šargarepe
– sok od jednog limuna
– 2-3 pomorandže
– 2 kisele jabuke
– 1 tegla meda
Priprema: Cveklu, šargarepu i jabuke oljuštiti, iseći na manje komade, ubaciti u sokovnik i iscediti sok. Od limuna i pomorandži ručno iscediti sok i pomešati sa prethodnim. Na kraju dodati teglu meda, najbolje livadskog, jer je najlekovitiji zbog raznolikosti biljaka. Sve dobro izmešati da se med otopi i sjedini sa sokom. Količina pomorandži može biti i veća, jer se one dodaju uglavnom zbog ukusa i mirisa. Gotov sirup sipati u staklene flaše. Dobije se oko litar i po do 2 l sirupa, što je dovoljna količina za 15-20 dana. Sirup piti svako jutro na prazan stomak, dok se ne popije cela količina.


Vroča čokolada za bolj zdrave možgane

Še en razlog več, zakaj si vsak dan privoščiti vročo čokolado, in to kar dve skodelici! Nova raziskava je namreč pokazala, da zelo pomaga pri zdravju naših možganov.

Najnovejša raziskava je pokazala, da dve skodelici vroče čokolade na dan pri upokojencih za kar tretjino pripomoreta k boljšemu razvoju spomina. Rezultati so še pokazali, da vroča čokolada pomaga tudi izboljšati krvni obtok v možganih.

Sodelujoči pri raziskavi, ki so redno pili vročo čokolado in se jim je s tem izboljšal krvni obtok, so se pozneje namreč bolje odrezali pri testiranju spomina. Dr. Farzaneh Sorond iz harvardske univerze, ki je vodil raziskavo, je ob tem povedal: “Veliko smo se naučili o krvnem obtoku v možganih in o vplivu na spomin. Različna območja možganov potrebujejo različno količino energije za opravljanje nalog, kar pomeni, da potrebujejo boljši krvni obtok. Vse to igra zelo pomembno vlogo pri razvoju bolezni, kot je alzheimerjeva bolezen.”

Skoraj tretjina ljudi (povprečna starost je bila 73 let), ki je sodelovala pri raziskavi, je imela ob koncu študije za kar 8,3 odstotka boljši krvni obtok v možganih. “Da je za to res zaslužna vroča čokolada, bomo morali še podrobneje raziskati, a ti rezultati so pomemben prvi korak v prihodnje raziskave,” je ob tem povedal dr. Paul Rosenberg z medicinske šole Johns Hopkins.

Od srečnih otroških dni, ko nam je prijala kot užitek ob nevihti, do prijetnega zimskega vzdušja, v katerem smo zaviti v toplo odejo, ona pa nas greje s sladko toploto – nič se ne dotakne srca ali telesa tako okusno kot skodelica vroče čokolade. Hrana bogov, ki je nedavno svoje priznanje doživela tudi na zdravstvenem področju, saj ima neverjetno zdravilne lastnosti, kar jo uvršča med ene izmed najbolj priljubljenih ter uživanih superhran na planetu. In ker je Zemlja edino mesto, kjer lahko čokolado dobite, si jo le privoščite ter z njo pomagajte do boljšega zdravja.

Pečen mlečni riž z bananami

* 500 ml mleka
* 400 ml kokosovega mleka
* skodelica riža
* vanilijev ekstakt
* 4 žlice agavinega sirupa

Pečene banane:
* 2 banani
* po želji ananas
* kokosovo olje
* kokosov sladkor

OPIS POSTOPKA: V pekač vliješ mleko, kokosovo mleko, agavin sirup, vanilijev ekstrakt in na koncu še riž. Dobro premešaš, pokriješ z alufolijo in pečeš v pečici na 180 stopinj 40 minut. Nato odstraniš alufolijo in premešaš in pečeš še 20 minut. Medtem lahko olupiš in narežeš banane in ananas, jih povaljaš po kokosovem sladkorju in popečeš (3 minute) na kokosovem olju. Na pečen riž dodaš popečene banane in ananas. Najboljša zajtrk ever 🙂

Krofne


Krofne pecite u dubokoj posudi, na jako zagrejanom ulju, povremeno ih okrenite i obavezno ocedite na papirnim ubrusima.

Sastojci

800 gpšeničnog brašna

2

jaja

400 ml

toplog mleka

20 g

kvasca

60 g

šećera

1 vanil

šećer

20 g

masti

so


Priprema

U toplo mleko staviti kvasac i šećer i staviti da kvasac nabubri. Zatim dodati mast, jaja, vanil šećer, so i brašno. Umesiti meko testo i ostaviti oko sat vremena da se udvostruci. Razviti testo na deblji list i modlom za krofne vaditi krugove testa. Poređati testo na krpu, poklopiti drugom krpom i ostaviti još malo da testo naraste. Nakon toga peći krofne u vrelom ulju. Pečene krofne ređati na papirni ubrus da upije višak masnoće. Krofne posluziti dok su tople.

Eliksir za zdravo prebavo, krvni tlak in več energije

Med in jabolčni kis sta bogata s kalijem, ki ureja raven natrija v krvi in normalizira krvni tlak. Vsebujeta tudi magnezij, ki zmanjšuje pritisk na stene ožilja. Ta recept se pogosto uporablja tudi kot ‘anti-aging’ eliksir, čisti telo in pomaga v boju proti različnimi mikrobi.

eliksir

Sestavine:

  • kozarec tople vode
  • 1,5-2 žlici jabolčnega kisa
  • 1,5-2 žlici cvetličnega medu

Priprava:
V toplo vodo vmešamo sestavine. Počakamo, da se med popolnoma raztopi in nato počasi spijemo. Morda vam okus na začetku ne bo preveč všeč, vendar se boste nanj hitro privadili.

Predlagani odmerek: 1-2 kozarca na dan.

Zdravilni učinki:

  • izboljša prebavo in deluje na zdravje črevesja
  • razstruplja organizem
  • pospešuje prekrvavitev
  • krepi sluznico žrela
  • preprečuje hripavost
  • deluje proti utrujenosti
  • znižuje krvni tlak
  • upočasni prezgodnje staranje
  • pomaga pri izčrpanosti

Kako da privučemo energiju novca: 5 malih trikova za poboljšanje materijalne situacije

Živimo u materijalnom svetu i, bez obzira na to koliko svoje potrebe smanjujemo, bez novca ne možemo opstati, zato treba da naučimo kako da ga privučimo i sačuvamo…

kako_da_privucemo_energiju_novca_5_malih_trikova_za_poboljsanje_materijalne_situacije

Iako neki religijski i duhovni pravci javno zastupaju stav da je novac kao materijalna kategorija nebitan, čini se da i oni koji tako tvrde u to previše ne veruju niti to svojim primerom potvrđuju.

Ne samo da nam je neophodan za zadovoljenje egzistencijalnih potreba nego nam omogućava i da kvalitetnije živimo. Ako novac stavimo na pravo mesto, on nam pomaže da živimo u skladu sa sopstvenim vrednostima – slobodnim, neuslovljenim i autentičnim životom.

Uz pomoć mali trikova naučite da pobišate svoju materijalnu situaciju.

1. Novac je vaša energija, stoga je razmenjujte svesno! Kada nešto kupujete, budite svesni toga. Tako ćete više ceniti svoj novac, osvestićete svoje stvarne potrebe i možda shvatiti da vam neke (dotad neizbežne) stavke u budžetu naprosto ne trebaju.

2. Ipak, ne preterujte s budžetom! Koncentrisanost na troškove slična je koncentrisanosti na probleme. Kada ste usmereni na probleme, ne možete videti rešenja. Osim toga, prema zakonu privlačenja, privući ćete još više problema. Ako se fokusirate na troškove, stalno će vam iskakati novi, nepredviđeni. Usmerite se radije na prihode. Budite zahvalni na njima, čak i ako su mali. Budite zahvalni na svemu materijalnom i nematerijalnom što imate, jer zahvalnost kao životni stav uvek donosi obilje.

3. Ne postavljajte odjednom prevelike ciljeve u vezi s novcem i materijalnim vrednostima. Postavljajte ih u manjim koracima – onako kako se duhovno razvijate. U protivnom vaš sistem to neće moći da prihvati, pa ćete doživeti neuspeh. Obeshrabrićete se i idući put teže pokušati.

4. Ne ulazite u projekte ako nemate energije da ih dovršite jer time energiju dodatno rasipate. Nastavljate da je gubite i nakon što ste od projekta odustali. Naime, svaki započeti projekat znači otvaranje novog energetskog kruga, koji se zatvara tek kada ono što ste započeli i dovršite. Ako ono na šta ste se obavezali (prema sebi ili drugima) ne dovršite, na krugu nastaje pukotina kroz koju vaša energija otiče, čak i kada ste na projekat zaboravili. Ako imate puno nedovršenih projekata, kroz njih gubite jako mnogo energije koja vam je potrebna za nove, finansijski isplative projekte. Da biste sprečili dalje oticanje energije, prvo zatvorite manje krugove, one za koje imate energije. One koji više nemaju smisla možete i raskinuti, ali to učinite s punom svesnošću i s razumevanjem.

5. Ne trošite vreme i energiju na izgradnju poslovne i finansijske strukture ako pre toga niste stvorili kvalitetne energetske temelje, jer će bez njih sve strukture biti labilne. Strukture stvorene na kvalitetnim temeljima nakon nekog vremena postaju samoodržive, što znači da im ne treba vaša energiju da bi opstale.

WordPress Themes