govnač – 2 recepta

Sestavine

Zelnata glava (tudi ohrovtova)

3-4 večji krompirji

15 strokov česna

olivno olje

poper

sol

Postopek

Zelnati glavi izreži stržen in jo razreži na prst široke rezance. Popari jih in vodo odlij. Dodaj olupljen in na večje kose razkosan krompir, prilij hladno vodo, soli in skuhaj do mehkega.

Na vroče olje daj sesekljan česen in mu, takoj ko zadiši, dodaj odcejan krompir in ga zmečkaj, prideni še odcejeno zelje ter ga tudi zmečkaj, tako, da dobiš gostljato maso. (Lahko dodaš tudi nekaj krompirjevke). Poporaj in po potrebi dosoli.

Govnač

1 kg svežega zelja, pol do 1 kg krompirja, zaseka ali ocvirki, 1 čebula, česen, sol, poper, kumina, lovorov list
Sveže zelje razrežemo na rezance, zalijemo z malo vode in zavremo. Prvo vodo odlijemo in znova zalijemo z malo vode. Medtem ko se zelje počasi kuha, olupimo krompir, ga zrežemo na kocke in položimo na zelje. Če želimo, da bo govnač gost, dodamo toliko krompirja, kolikor imamo zelja. Dodamo na četrtine zrezano čebulo in nekaj strokov česna ter posolimo. Začinimo s kumino, poprom in lovorovim listom. Kuhamo eno uro. Jed pretlačimo, če je treba, zgostimo s podmetom in zabelimo z ocvirki ali praženo čebulo. Zraven ponudimo kuhano govedino ali kranjsko klobaso, lahko pa je samostojna jed.

Transformacija osećanja: kako da nesvesne reakcije promenite u svesne odgovore na uticaje okoline

Negativne okolnosti ne moraju da vladaju našim životom i skoro u svakoj situaciji postoji šansa za transformaciju, da ono neželjeno pređe u željeno.

transformacija_osecanja_kako_da_nesvesne_reakcije_promenite_u_svesne_odgovore_na_uticaje_okoline_aps

Emocije su energija. Kada ih tako shvatimo i doživimo, biće nam lakše i da prihvatimo kako tu energiju možemo transformisati, da ona ne nestaje već samo menja oblik, te da sve ono negativno uz našu svesnost može postati pozitivno. Tako, na primer, strah se može transformisati u ljubav, bes u saosećanje, mržnja u prijateljstvo, požuda u kreativnost. Sve je to jedna te ista energija koja se transformiše kroz razumevanje.

Zapadni svet u kome živimo naučen je da se emocijama nosi na dva načina – ekspresijom ili represijom. Ali potiskivanjem ljutnja, bes, ljubomora i požuda samo preplavljuju naše biće i postaju sve jači. Uz lažan osećaj da ih kontrolišemo, one ulaze sve dublje u slojeve naše duše i akumuliraju se poput otrova. A što duže to traje, otrov postaje sve jači, počinje da nagriza koru našeg bića te nastaju razna oboljenja, eksplozivni ispadi, konflikti, sukobi, neprijateljstva…

Indijski revolucionarni mistik Osho preporučuje treći način – da se razume nesvesna priroda ovih emocija i način njihovog funkcionisanja, te da se ta energije iskoristi u pozitivne svrhe. Ovaj veliki mislilac i učitelj predlaže da sve ove emocije, da, da, sve negativne emocije – prihvatimo, jer su deo nas, naše energije.

Boreći se protiv njih – borimo se protiv sebe. Borba je ujedno i neki vid saradnje – ona osnažuje i realizuje u materiji upravo ono protiv čega se borite. Drevni učitelji su alhemiju emocija, njihovu transformaciju od negativnih u pozitivne, nazvali „pretvaranje otrova u nektar”. „Skoro u svakoj nepovoljnoj situaciji”, kaže budistički monah Nyanaponika Thera, “postoji šansa za transformaciju, da ono neželjeno pređe u željeno”.

Nekada davno primitivni ljudi su se plašili munje, smatrali su to neobjašnjivim. Međutim, nauka je pronašla način da ono čega su se naši preci plašili preobrati u korisnu električnu energiju, koja je osnov udobnosti modernog života. Nešto što je nekada bilo neukrotiva sila prirode, koja ruši sve pred sobom, postalo je pripitomljena energija koja nas greje, hrani, održava u životu. Tako je i sa emocijama. Kada gledate očima mržnje, svako vam je neprijatelj, kada gledate očima saosećanja i razumevanja – svako postaje prijatelj, čak i onaj ko vas najviše povređuje.

Zato je prvi korak i najteži: u njemu sve što VI jeste i sve ono što postoji u vama treba da prihvatite kao prirodnu činjenicu i da to ne osuđujete. Kada stvarno prihvatite da u vama, u određenom trenutku, zaista postoji bes, ljutnja, nemoć, kada shvatite da je to sve vaša energija – nastupa opuštanje. Borba prestaje. I u tom momentu opuštanja svesnost automatski sve negativno transformiše u njegovu suprotnost.

Međutim, to ne znači kako treba da ignorišete negativno, da se lažno osmehujete i govorite sebi kako je sve u redu i onda kada nije. Umesto toga probajte jednu vežbu: budite sa besom. Pronađite mirno mesto, to je vaša energija, vaš život, vaša stvar – ne morate je deliti sa drugima i pokazivati.

Zavirite duboko u sebe. Videćete da bes ne može zauvek tu da ostane. Ako ništa ne radite, ako ste samo prihvatili postojanje besa kao takvog i ne trudite se da ga potisnete, ne borite se protiv njega, ne radite ništa – može li zauvek tu da ostane?

3 situacije u kojima treba bezrezervno verovati sebi

Samopouzdanje nije nužno rezultat toga što vam sve polazi za rukom, već odsustva straha od eventualne greške…

3_situacije_u_kojima_treba_bezrezervno_verovati_sebi.jpg

Poverenje u sebe element je mnogih zdravih psiholoških mehanizama, od otpornosti na stres, preko sposobnosti za učenje na greškama i otvorenost u odnosu sa drugima. Iskoristite situacije u kojima se osećate pomalo poljuljani i u strepnji da ojačate veru u sebe.

Kada mislite da biste mogli da uprskate stvar, ali niste baš sasvim sigurni. Na primer, voleli biste da sami oslikate jedan zid u sobi ali se bojite da bi rezultat mogao da bude manje lep od vizije koju imate u glavi. Oklevate, odlažete… pribojavate se. Pribojavate se da bi jedan zid mogao da izgleda nešto lošije nego što ste zamislili. Pribojavate se rezultata na zidu koji uvek možete da prekrečite.

Zašto ne treba da se strepite: naravno da možete da uprskate stvar. Ali šta možete da izgubite?

Kad gledate u fotografiju verenika i osetite strujanje u grudima – da li se, ipak, pribojavate venčanja? Svi misle da je taj momak sjajan. Vaša porodica misli da je sjajan. Vi mislite da je sjajan. A ipak se pribojavate…

Zašto ne treba da strepite: psihološka istraživanja pokazuju da su osećanja verenika najčešće nepogrešiva i da dobro poznaju partnera.

Kad uđete u završni krug selekcije kandidata za vaš posao iz snova a onda čitav konkurs bude otkazan zbog reorganizacije u kojoj više neće biti tog radnog mesta. Ovakvi udarci su zaista teški i svako bi se osećao uzdrman u prvi mah.

Zašto ne treba da strepite: psihološka istraživanja pokazuju da ljude ne čini uspešnim njihov koeficijent inteligencije, pa čak ni emocionalna inteligencija, pa ni kreativnost… ono što im pomaže da prevaziđu naizgled nepremostive prepreke je otpornost. Otpornost će vas spasti bez obzira na neočekivan negativan ishod.

Kako ometamo urođeno samopouzdanje pročitajte ovde.

Kako da počnete da verujete u sebe

Stvari kojih se najviše plašimo zapravo su vrlo poželjne, samo moramo da naučimo da ih tako i posmatramo, da ih prihvatimo, i oslobodimo se straha. Kada se u tome izveštimo, rešićemo se svega što nas zadržava.

kako_da_pocnete_da_verujete_u_sebe_aps

Kada patimo od manjka vere u sebe, taj parališući osećaj ovladava nama, postaje važan deo našeg života a svaki korak koji želimo da napravimo prate sumnja i nesigurnost. Vremenom počnemo da optužujemo sami sebe. Zašto nismo hrabro odabrali bolju karijeru, ili započeli sopstveni posao, zašto nismo manje stidljivi u društvu, zašto ne uspevamo da izađemo iz sopstvene zone komfora?

“Zato što nikada nismo zaista mislili da mi to možemo”, jednostavno zaključuje zen bloger Leo Babauta. Iako i sam priznaje da se nikada neće potpuno rešiti svojih sumnji, potpuno iskreno može da tvrdi da sada u sebe veruje više nego ikada. Iako to ne znači da je ubeđen da više nikada neće pretrpeti neuspeh, jer sasvim sigurno hoće.

Njegov trik je u tome da uvek treba pokušati, čak i ako na kraju ne uspete.

Pokušajte da bez straha otkrijete svoje nesavršenosti, stvorite nešto i pustite da vas ljudi osuđuju, razgovarajte sa nekim bez očekivanja da vas odmah zavoli. Jer greške koje pravite, vaše nesavršenosti, neslaganja sa vama i neprihvatanje nisu negativne stvari. Baš naprotiv.

Ma koliko vam izvikano zvučalo, greška je jedini način da zaista nešto naučite. Ako ne pokušate i ne pogrešite nikada nećete shvatiti šta to tačno niste razumeli. Greške su povratna informacija koja vam je neophodna da biste se razvijali.

Zato vežbajte sledeće:

– izađite iz svoje zone komfora

– otvorite se i budite spremni da vas ljudi ne prihvate

– ignorišite glas koji vas inače sputava

– izložite se nepoznatim situacijama

– prihvatite da je u redu da pogrešite

– naučite da ste jači nego što mislite.

I dok vežbate shvatićete da se dobro osećate i da ste bili sjajni od samog početka. Samo što sada u to i verujete.

WordPress Themes