TA NASVET BOM PREIZKUSILA

ANGELSKI NASVET ZA OBDOBJE:. 18.3. – 24.3.2013

Enakonočje (tudi ekvinokcij) je dan, ko je sonce na nebu navidezno natančno nad ekvatorjem. To se zgodi dvakrat letno in sicer okoli 21. marca jn okoli 23. septembra. Zato se je dobro na ta dan pripraviti, saj je takrat vibracija sončevih energij najbolj uporabna za energijske preboje. Tako vam v tem tednu svetujem podporo za naslednjo vajo psihičnega in čustvenega zdravljenja:
Predstavljajte si BELO, SIJOČO KROGLO, ki je nad vami in se počasi in nežno spušča skozi vaš srednji kanal. Dovolite, da vam ANGELI ZDRAVLJENJA prinesemo novo frekvenco zavedanja in jasnosti skozi to BELO IN SIJOČO KROGLO, ki prehaja skozi celoten osrednji STEBER SVETLOBE, ki je v vaši sredini, v vaši notranjosti. Ko se krogla spusti popolnoma do konca – lahko še nekaj metrov v zemljo, sedite v miru in svetlobi še nekaj minut (vsaj 5) dovolite, da vam počisti vse, kar je pripeto na vas – vse energije strahov, sistemov, negativnih miselnih vzorcev in elementarov. Tako da postanejo vse vaše kosti, tkiva, vse, kar vas sestavlja, POPOLNA IN ČISTA SVETLOBA.
To vajo ponavljajte vsak dan, POSEBEJ ŠE 21.MARCA, ko IMAMO NAJVIŠJO PODPORO KREATORja.

Zaprite oči, globoko vdihnete čisto svetlobo sonca skozi nos, rahlo zadržite in izdihnete vso sivino iz pljuč. Vdihujte in izdihujte tako dolgo, dokler ne zaznate, da je v vašem telesu samo še svetloba.

MOČ NAŠIH MISLI

Moč misli
Kakršne so naše misli, takšno je tudi naše življenje!

Pred besedo je misel in misel postane beseda in beseda postane dejanje!

Misel je torej vedno tista, ki vpliva na naše življenje, razpoloženje in našega duha. Prav zato jih moramo vedno pravilno usmerjati in vselej imeti pod nadzorom.

Pozitivne misli vedno zasnujejo dobre namere, pozitivne namere vedno zasnujejo dobra dejanja in dobra dejanja vedno zasnujejo našo usodo srečno in zadovoljno, (Paul Hartmann).

Misel je del zavestnega stanja in predstavlja astralen produkt osrednjega živčnega sistema, ki mu pravimo, da so to naši možgani. Njihova poglavitna naloga je proizvodnja in shranjevanje naših misli in pravilno delovanje ter pravilno koordiniranje našega uma in telesa. Naše misli morajo biti vedno jasne, urejene in pomirjene, ter ne smejo dovoliti popolnoma nič nepredvidljivega oziroma lahkomiselnega, ki bi lahko zagrenilo naše življenje.

Vedno zelo zanimiva tema za razumevanje magije in njeno učinkovito delovanje, je prav gotovo moč, ki jo lahko razvijejo naše misli. Zakaj so naše misli in sploh naša predstava glede naših misli tako zelo pomembna tema, je pojasnjeno na teh straneh.

Naše misli tvorijo naš um s pomočjo katerega si utiramo pot skozi življenje. Od našega uma in volje, je torej odvisno ali izberemo dobro ali slabo. S pomočjo našega uma in njegove volje oblikujemo našo osebnost, sprejemamo odločitve našega življenja, rešujemo probleme ter določimo, koliko napora sploh premore, ki ga nosi njegovo breme.

Vsak človek poseduje svoje energije, od katerih je v prvi vrsti odvisno, kakšne so njegove navade, kakšen je njegov način mišljenja in kakšen je njegov odnos do samega sebe in okolja, v kateremu se le-ta nahaja. Odnos do okolja narekuje našo integriteto, ki pogojuje našo osebno srečo.

Življenja nam daje seveda samo to, kar dajemo mi njemu, zato je nujno potrebno, da naše misli delujejo čim bolj pomirjeno, ustvarjalno, pozitivno, svetlo in realno do samega sebe in okolja, v kateremu se torej nahajamo.

Vse pozitivne in zmagovite misli, ki jih obvladujemo popolnoma, s časom postanejo del nas, del širšega zavestnega in podzavestnega stanja oziroma del naše osebnosti in začno tvoriti zmagovito, pozitivno, ustvarjalno in simpatično karizmo, ki deluje svetlo in privlačno, kakor diamant. Zato je zelo potrebno, da v življenju razmišljamo in delujemo samozavestno, pozitivno, simpatično, realno in zmagovito, kajti to je edina pot, ki vodi in tudi pripelje do končne zmage našega življenja.

V življenju si je torej nujno potrebno pridobiti naklonjenost in zaupanje okolice, ki omogoča, da našo energijo usmerjamo le tja, kjer bo le-ta doživela največjo učinkovitost oziroma največjo stanje harmonije. Seveda je nujno potrebno, da se o nas in o naših dejanjih širi samo dober in pošten glas, ki okolici vzbuja zaupanje in naklonjenost.

Vpliv ene energije na drugo, ki so nam lahko tudi nepoznane, lahko z drugimi besedami poimenujemo tudi magija. Ponavadi je en tip energij vedno odvisen od drugega, ampak največjo vzajemnost oziroma stanje največje harmonije dosežemo le tam, kjer sta oba tipa po motivaciji, sposobnostih in znanjih v enakovrednemu položaju.

V Univerzumu oziroma širšemu kozmičnemu sistemu je ogromno najrazličnejših oblik energij, med njimi tudi veliko astralnih, ki lahko predstavljajo del našega zavestnega in podzavestnega stanja.

Astralne energije predstavljajo karizmo oziroma duhovno moč naše osebnosti, ki nam posledično omogoča prejem pravilnejših odločitev našega življenja, prav zaradi povečanega intuitivnega oziroma neposrednega zaznavanja energij našega širnega sveta.

Energija naših misli ima velik vpliv na nas same ter na energije, ki nas obdajajo in sploh označujejo naše življenje. Tipi istih energij se medsebojno nenehno povezujejo, zato je prav, da neprenehoma spoznavamo, raziskujemo in razvijamo naše lastne energije, moči, lastnosti, želje, …

Naše življenje ne predstavlja ničesar drugega, kot eno samo veliko valovanje in vplivov energij, ki imajo različno kvaliteto valovanja in imajo različno nabit naboj, ki je lahko pozitiven, negativen ali nevtralen!

Kakšno bo torej naše življenje, je odvisno od energij makro-kozmičnega sveta oziroma energij naše okolice in mikro-kozmičnega sveta oziroma energij, ki jih proizvajamo sami tekom procesa našega mišljenja!

Kakšno moč oziroma vpliv posameznik doseže na potek dogodkov svojega lastnega življenja oziroma na svojo usodo, je absolutno močno odvisno od njegove miselne regulacije, moči volje, moči njegovih misli ter seveda okolja, v kateremu se nahaja.

Močnejša, kot je naša lastna volja, srečnejše je naše življenje, saj so naše novonastale življenjske odločitve oblikovane prav po naši lastni volji, ki je grajeno po našemu lastnemu okusu, željah in potrebah. Poskrbeti moramo, da je naše energetsko polje osvobojeno negativnih vplivov oziroma negativnih valovanj, ki bi nam zavirale možnosti za njegov razvoj in rast ter posledično tudi manifestacijo misli v realnemu svetu.

Prav tako je potrebno odpraviti najrazličnejše energetske blokade in poskrbeti za dovod nove, svetle, kozmične energije, ki jo dovajamo le iz Univerzuma, ki tako omogoča pospešeno manifestacijo energij, ki jih proizvaja naš mentalni sistem.

V življenju je torej izjemno pomembno, da se ukvarjamo samo s pozitivnimi stvarmi in z ljudmi, ki prebujajo naše simpatije in seveda, ki imajo enake ali podobne interese in želje, kot jih imamo tudi mi sami, saj samo na ta način dosežemo njihovo vzajemno delovanje.

Zelo mi je žal ljudi, ki na svoje življenje gledajo pesimistično, omalovažujejo preteklost svojega življenja ter nenehno pošiljajo vse k vragu. Prihodnost namreč vedno izvira iz energij sedanjosti in sedanjost vedno izvira iz energij preteklosti! Ti ljudje se sploh ne zavedajo, da si sami sebi, na zavedni in podzavedni ravni, proizvajajo nesrečo in se na ta način samo globlje in globlje pogrezajo v še bolj nesrečnejši potek dogodkov svojega življenja ter tako s svojo energijo škodujejo tudi okolici, ki te ljudi obdaja.

Neuspehi življenja in razočaranja morajo predstavljati dodatno vzpodbudo, da energijo močneje in intenzivneje usmerjamo tja, kjer je le-ta najbolj potrebna, z enim samim namenom, da dosežemo cilj, ki uresničuje naše želje in tako posledično zadovoljuje naše lastne notranje interese in potrebe.

Vsaka misel je dejansko identična kamnu. Vedno, ko kamen vržemo v vodo, se sproži val, ki vpliva na celotno gladino. V to vodo našega življenja mečejo “kamenje” tudi naši prijatelji, znanci, sodelavci oziroma vsi, ki sploh tvorijo naše življenje in naš svet. In ti valovi predstavljajo in tvorijo naše življenje, z vidika mikro-makro kozmičnega sveta!!!

Življenje torej ne predstavlja ničesar drugega, kot eno samo energetsko kozmično valovanje po dimenziji časa in prostora.

Misli, ki jih torej sprožamo, imajo vedno vpliv na nas same in na okolico, ki nas obdaja oziroma povedano pravilneje na celoten Univerzum. Misel deluje podobno, kakor pečat, ki vedno in vselej za seboj pusti sled. Kakšne so torej naše sledi, ki kreirajo naše življenje, je v prvi vrsti odvisno od naše miselne regulacije in moči volje, ki je v življenju izjemnega pomena.

Seveda velja osnovno pravilo, da se energije istega tipa medsebojno nenehno povezujejo. Prav iz tega razloga je nujno potrebna skrajna previdnost pri izbiri naših prijateljev, kajti najboljši prijatelji so samo tisti, ki imajo podobne ali enake interese, kakor jih imamo tudi mi sami.

Magija misli se torej vedno prične v središču samega sebe, v globini našega srca in potuje naprej preko našega miselnega procesa v realno življenje. Zato je izjemnega pomena, da spoznaš, kdo si pravzaprav v resnici ter, da svojo osebnost razvijaš v pravilni smeri in, da na njej osebnostno rasteš! Šele takrat, ko boš spoznal samega sebe, svoje notranje interese, cilje, boš lahko pravilno razvijal tudi svojo pravilno smer in tudi moč svojega delovanja! Tvoja naloga je le, da razširiš svoje zavestno stanje, se poglobiš v samega vase ter se začneš spoznavati. To je osnovni pogoj, če želiš stopiti “pravilno” na pot spiritualizma, magije in življenja.

Ne pozabi, samo skozi intenzivno koncentracijo na svoja notranja čustva, vežemo in usmerjamo svojo, notranjo moč!!!

Preden se lotimo dela na samemu sebi, je nujno potrebno odstranjevanje vseh oblik negativne energije, ki nam povzroča disharmonijo našega duha in uma. Ampak, katere so blokade, ki nas ovirajo pri spiritualnemu in mentalnemu razvoju?

To so razna negativna čustva, kot so jeza, sovraštvo, zavist, destruktivnost, ki močno zastrupljajo, onesnažujejo in trgajo našo dušo, saj nam močno blokirajo našo dragoceno energijo. Vsa ta negativna čustva odražajo izjemno nizko duhovno razvitost, ki jih je potrebno zamenjati z Božjimi vrednotami, ki prihajajo z dna našega srca in nam sploh omogočajo duhovno in mentalno rast in njun razvoj. V mislih imam predvsem ljubezen, poštenost, pravičnost, srčnost, zmernost, modrost, potrpljenje, molčečnost, resnost, spokojnost.

V primeru, da tega ne storimo, bomo dosegli ravno nasproten učinek. Zelo hitro se lahko pripeti, da se naše življenje oziroma naše valovanje spremeni v valove, ki so podobni valovom, ki nastanejo ob viharju. To je namreč izjemno tvegano, kajti izgubili smo mir v svojemu srcu, njegovo toplino ter nadzor nad samim seboj in našim lastnim življenjem. In to je sploh najhuje, kar se nekomu lahko v življenju pripeti!

Tvoja naloga je le, da skušaš vzpostaviti in ohraniti nadzor nad dogodki, ki kreirajo tvoje življenje v miru, ljubezni in srčni toplini, ki jo vsak poseduje že kot majhen otrok.

Ko ti bo uspelo osvojiti ta način življenja, si praktično že pred vrati duhovne moči in mentalne prenove, kar je v življenju najpomembneje!

V okviru tega dela bi želel poudariti, da se je v življenju nujno potrebno znebiti in otresti najrazličnejših oblik energij, ki povzročajo naše strahove. Strah je namreč varovalo, ki nas svari pred bližajočo se nevarnostjo našega življenja. Posledično nam lahko energetska tvorba, ki ta strah sproža uniči naše življenje. Zato je izjemno pomembno, da naše življenje vedno varujemo, čuvamo in ohranjamo mirnega in spokojnega.

S tem smo torej dokazali, da je s pomočjo naših misli in z močjo naše volje, mogoče vplivati na potek dogodkov našega življenja ter posledično tudi na naše okolje, prijatelje, sodelavce, znance in tudi ves ostali širni svet.

Naj bo tvoja misel svetla in blagodejna misel!!!

RDEČA PESA

Rdeča pesa ni le klasična zimska solata iz kozarca – pripravimo jo lahko na številne načine, poleg tega pa njene zdrave sestavine krepijo naš imunski sistem.

Rdeča pesa je cenjena kot zelenjava, ki na splošno krepi organizem, spodbuja tek in pospešuje izločanje žolča.

Zaradi visoke vsebnosti železa spodbuja nastajanje krvi. Vsebuje tudi veliko vitaminov B in folne kisline, zato lahko telo dobro absorbira železo.

Rdeča pesa zmanjšuje negativen učinek antibiotikov.
Kuhanje

Rdeča pesa je najbolj priljubljena kot solata, vložena v kozarcu, poznamo pa jo tudi kot osnovno sestavino ruskega boršča.

S svojim nenavadnim zemeljskim in rahlo sladkastim okusom je kulinarični izziv tudi za vrhunske kuharske mojstre. Odlična je v solati, v rižoti kot omaka, zelenjavna priloga, v enolončnici ali pečena.

Rdečo peso lahko skuhate v lupini na enak način kot krompir in jo pojeste s skuto, lahko jo vložite v kisu ali pa surovo nastrgate v solato.

Svežim gomoljem odrežite koreniko in stebla tako, da poškodujete čim manj lupine, sicer iz gomolja izteče dragoceni sok. V osoljeni vodi jo kuhajte glede na velikost gomoljev, 30–60 minut, ali pa jo zavijte v alu folijo in jo v pečici, ogreti na 200 stopinj, pecite približno 75 minut.
Lupljenje

Gomolje rdeče pese najlažje olupite, če so še topli. Rdeča pesa vsebuje močno barvilo, zato pri pripravi pese roke zaščitite z rokavicami za enkratno uporabo.

Namig: če se vam zdi kuhanje in lupljenje pese zamudno, lahko v trgovinah kupite že kuhano in olupljeno peso v vakuumski embalaži.
Začimbe za peso

Začimbe in zelišča, ki jih najpogosteje uporabljamo z rdečo peso, so: ingver, koriander, kumina, nageljnove žbice, hren, limonin sok, drobnjak, koper, peteršilj in krebuljica.
Sok

Rdeča pesa je v presni obliki veliko bolj zdravilna, toda njene blagodejne učinke bomo najbolje izkoristili, če iz nje iztisnemo sok in ga spijemo na prazen želodec. Sveže stisnjen sok rdeče pese poskrbi za razstrupljanje organizma in čiščenje jeter.

Pesin sok je sam po sebi dokaj neprijetnega okusa, zato mu dodajte jabolka: 1 gomolj pese očistite, olupite in denite v sokovnik. Dodajte 4 očiščena in narezana jabolka ter po želji tudi kakšen korenček. Sok po okusu izboljšajte še z limoninim sokom.

Sok rdeče pese pa ni le zdravilen, temveč ga lahko uporabimo tudi kot naravno barvilo. Nekoč so z njim barvali tekstil, danes pa ga uporabljamo na primer za barvanje testenin. Za testo iz 400 g moke zadostuje približno 50 ml pesinega soka.
Kalčki

Zaradi svoje intenzivne rdeče-vijoličaste barve so kalčki rdeče pese čudovita dekoracija solat ter zelenjavnih in mesnih jedi.

Kalčki imajo blago aromo in se lepo podajo na kruhke s sirom, skuto, avokadom ali prekajeno ribo. Vzgojite jih lahko sami v lončku na okenski polici. Odrezane kalčke hranite v hladilniku do 4 dni.
Čips

Čips iz rdeče pese je bolj zdrava alternativa klasičnega krompirjevega čipsa.

Za 4 osebe olupite 6 gomoljev rdeče pese (po približno 175 g) in jih naribajte na približno 3 mm debele rezine. V loncu ali cvrtniku segrejte 1,5 l olja. Rezine pese povaljajte v moki, jih otresite in v vročem olju po porcijah cvrite približno 3 minute.

Ocvrto peso poberite iz olja in jo odcedite na papirnati brisači. Po okusu jo posujte z morsko soljo in takoj postrezite. Zraven lahko ponudite tudi pomako iz kisle smetane.

Narava premaga tudi raka

Žival gre tudi sto kilometrov daleč, da dobi tisto rastlino, ki jo potrebuje ob posebni bolezni. Človeku je dan razum in dar opazovanja, da odkrije, kaj nam je Narava v elohimski lekarni pripravila kot pomoč v hudi stiski. V Ameriki pa vsak tretji človek umre za rakom.

Znanstveniki trdijo, da bo v civiliziranih deželah sredi 21. stoletja vsakdo umrl za rakom. Ameriško društvo za raka ACS poroča, da vsako leto zaradi raka umre 590.000 Američanov. Ženska revija Rachel’s ve povedati: “V zadnjih dveh desetletjih je umrlo več Američank zaradi raka na dojkah, kot je padlo ameriških vojakov v korejski, vietnamski, prvi in drugi svetovni vojni skupaj.”

Po drugi strani so na svetu ljudstva, ki ne poznajo raka. Vedno več je zdravnikov, ki živijo med njimi, da bi dognali njihovo skrivnost. Dobre literature o tem je zelo veliko. Ugotovitve neštetih avtorjev sta strnila angleški znanstveni novinar Steven Ransom (“Veličastne novosti o raku v 21. stoletju”) in Phillip Day (“Rak, jeklo, žarek, kemo & Co: o dolgem koncu srhljive pravljice”). Na medmrežju je na razpolago knjiga, ki jo je napisal zdravnik dr. Philip E. Binzel, z naslovom “Živi in zdravi, zdravnikova izkušnja pri zdravljenju rakovih obolenj s prehrano”. Ugotovitve teh avtorjev niso niti najmanj nove, saj segajo 40, 50 let nazaj. Tem večja je zato sramota, da ubogo ljudstvo o tem nič ne ve oziroma še slabše – kar ve, ve negativnega. Danes je dodobra dognano, da zdravje brez biološko pridelane žive hrane ni možno. Stvarniki Elohim so pripravili naravo, da se vse razvija v vedno večjo popolnost. Človeku dajejo največ življenja in zdravja sadeži. Ameriški zdravnik dr. Ernst Krebs je stoletne izkušnje z rakom dognal tudi znanstveno, vendar je sčasom postalo jasno, da industrija vodi vojno proti naravnim sredstvom, ker ne prinašajo dobička!

Temeljna težava je v tem, da se preventivne in zdravilne metode okrog raka ne dajo patentirati. “V očeh rakavega establišmenta je rakav bolnik profitni center”. Tako sodita dr. John Diamond in dr. Lee Cowden (knjiga “Alternativna medicina: dokončen vodič o raku”). Poglejmo si nekaj podatkov. 1986 je McGill Cancer Center razposlal vprašalne pole 118 zdravnikom, ki so zdravili pljučnega raka. 79 anketnih obrazcev je prišlo izpolnjenih nazaj. 64 zdravnikov se je izjavilo proti zdravljenju s Cisplatinom, ki se sicer zelo pogosto uporablja; 58 jih je menilo, da so vsa poskusna zdravljenja nesprejemljiva. Utemeljitev? Neučinkovitost kemoterapije in nesprejemljiva visoka stopnja strupenosti.

Kemoterapija sama je v določenem primeru posledica kemične vojne. V drugi svetovni vojni je razneslo ladjo, ki je tovorila iperit, bojni plin iz skupine mehurjevcev. Avtopsije trupel mrtvih vojakov so pokazale nekaj presenetljivega: iperit je uničil hitro rastoče tkivo in upočasnil obnavljanje belih krvničk. Iz tega so znanstveniki zaključili, da bi ti strupi lahko ustavili hitro rastočega raka.

Dr. John Cairns, profesor mikrobiologije na Harvardski univerzi, je izjavil: “Dokaza, da kemoterapija raka zdravi, še ni.”, dr. Alan C. Nixon, bivši predsednik ameriške Chemical Society, pa: “Zame kot kemika, ki je bil izučen, da tolmači podatke, je nerazumljivo, kako morejo zdravniki ignorirati enoumno dejstvo, da kemoterapija povzroča veliko več škode kot koristi.” Dr. Ralph Moss, eden direktorjev pri Memorial Sloan Kettering Hospital v Manhattanu, ki je verjetno najbolj znani raziskovalni inštitut v ZDA, je izjavil: “Ni dokazov za to, da kemoterapija življenje podaljša v večini primerov, in prav to je velika laž, ki jo pletejo okrog kemoterapije: da naj bi bila namreč neposredna povezava med nazadovanjem tumorja in podaljšanjem življenjske dobe nekega pacienta.”

Paul Winters (The Cancell Home Page) opravičuje zdravnike: “Farmacevtska podjetja imajo odločilen vpliv na to, kako se učijo bodoči zdravniki. Zdravniki enostavno nimajo časa, da bi se intenzivno ubadali s statističnimi podatki o zdravljenju raka. Mislijo, da ponujani članki na univerzi in v znanstvenih revijah slonijo na najboljših metodah zdravljenja. Ne morejo raziskovati, ali so ponujane metode najboljše za bolnike ali za tiste, ki dajejo denar na razpolago in tako vplivajo na višje šole.” In še charles Mathe, francoski izvedenec za raka: “Če bi zbolel za rakom, se nikakor ne bi dal zdraviti v navadnem centru za zdravljenje raka. Upanje na preživetje imajo samo tiste žrtve raka, ki se izogibajo teh klinik.”
Pošastna dejstva, izjave in spoznanja

“Današnji civilizirani človek živi zgolj zato, da jé in od tega zboli.” (Profesor dr. Johannes Ude, 1874-1965)

“Vsak človek proizvede vsak dan nekaj sto tisoč rakavih celic”, piše dr. Douglas Brodie v svoji knjigi o raku. Klinično se razvije pri ljudeh, pri katerih je imunski sistem oslabljen. World Cancer Research Fund je pregledal 4000 knjig in člankov o raku in prehrani ter prišel do zaključka, da se 30 do 40 odstotkom rakavih obolenj lahko izognemo z zdravo prehrano in zdravim načinom življenja. In ameriško društvo za raka ACS pravi: “V ZDA se porabi več kot 104 milijarde dolarjev za raka – vštevši zdravljenje, izguba v proizvodnji in mrliški stroški. Tretjino umrlih za rakom je treba pripisati nezaželenim navadam v prehrani.” (vir: campaignfortruth.com).
Svetovno znani izvedenci za prehrano priznavajo, da je pomanjkanje vitaminov, encimov in mineralov pomemben in splošen zdravstveni problem, in to ne samo v deželah v razvoju. Dokument št. 264 (74. kongres ameriškega senata) svari pred zdravstvenim holokavstom: “Naše telesno počutje je odvisno veliko bolj od tega, koliko in katere minerale dovajamo organizmu kot od tega, koliko ali katere kalorije dobiva ali celo od tega, v kakšnem sorazmerju so použiti škrob, beljakovine ali ogljikovi hidrati. Ali se zavedate, da danes večina ljudi trpi zaradi pomanjkanja pomembnih mineralov v izčrpani zemlji in da te bolezni lahko odpravimo z obogatenjem polja s temi snovmi? Vznemirljivo je, da hrana (sadje, zelenjava, žito), ki zori na milijonih hektarjev obdelovane zemlje (ki še daleč ne vsebuje dovolj mineralov, rudnin), povzroča, da smo sestradani, četudi použijemo ogromne količine hrane. Danes ne more noben človek pojesti toliko sadja in zelenjave, da preskrbi telo s potrebnimi minerali za dobro zdravje – zmogljivost želodca tega ne dovoli.”

Sedaj pa ugibajmo, kdaj je ameriški senat objavil ta alarmantni dokument. Leta 2000? 1990? 1950? Nikakor, situacija uničenja poljščin je bila tako vznemirljiva že leta 1936!! Predstavljajmo si, kako se je položaj od takrat bistveno spremenil – s prekomernim umetnim gnojenjem in intenzivno rabo polja, da ne govorimo o ogromnih količinah razvrednotenih “živil”, ki jih kupujemo v veletrgovinah.
Tema prehrana je pastorek pri študiju medicine – s strašnimi posledicami. John Robbins, človek, ki je odklonil dediščino največje sladoledarne na svetu, je napisal knjigo “Revolucija v prehrani”, v kateri nam posreduje zastrašujočo statistiko:

– število višjih medicinskih šol, predvsem na univerzah, v ZDA: 127
– število neobveznih tečajev o prehrani: 95
– čas, ki ga zdravnik porabi za študij prehrane v štirih letih: 2 ½ ure
– število študentov, ki v prvem semestru misli, da je prehrana pomembna: 74%
– število študentov, ki po dveh letih študija misli, da je prehrana pomembna: 13%
– število pretežkih ameriških zdravnikov: 55%
– delež zdravnikov, ki užijejo pravo količino predpisanega sadja in zelenjave: 20%

Ob zahtevnem študiju postane za študente medicine vprašanje prehrane dolgočasno in nepotrebno. Dr. Michael Klaper, direktor inštituta za prehrambeno vzgojo in raziskavo na Floridi, je izjavil: “Redno me kličejo zdravniki iz vse Amerike, ki pravijo, da jih pacienti sprašujejo o prehrani, oni pa ne vedo, kaj naj jim rečejo.”

Svetovna zdravstvena organizacija WHO je objavila podatke o raku v sorazmerju z bruto socialnim proizvodom za leto 1967-68: Mauritius 140 $ na osebo, 216 primerov raka na milijon prebivalcev; Sri Lanka 225 $, 316 na milijon prebivalcev; Portugalska 479 $, 1.115 raka na milijon prebivalcev; ZDA 3960 $, 1.698.
Ali lahko preprečimo raka?

“Če nisi pripravljen spremeniti svojega življenja, ti ne more ničesar pomagati.” (Hippokrates, 460 – 377)

Seveda. Rak ni usoda, ki te doleti in kateremu si podvržen brez zaščite. Rak ima svojo zgodovino. Če poznamo povzročitelje raka, in živimo na čimbolj zdrav način ter mu tako ne dopustimo možnosti za razvoj, nas ne bo nikdar oplazil, nikdar ne bo ogrožal našega življenja. To lahko zveni širokoustno, gotovo pa je, da je veliko tega odvisno od načega načina življenja. Dejstvo je namreč, da se je v zahodni civilizirani družbi raku težje izogniti kot v nerazvitih deželah.

Pred 50 leti je ameriški zdravnik dr. Ernst Theodor Krebs odkril, da gre pri raku za nekaj podobnega kot pri skorbutu: gre za bolezen prebavil, ki se odpravi, če se použije dovolj tiste snovi, ki bolezen preprečuje. V primeru skorbuta je šlo za vitamin C, v primeru raka pa je to vitamin B 17. Še nikdar slišali o tem? Ravno v tem tiči problem …

Vsi biblični patriarhi pred Noetom so dočakali starost nad 600 let, pregovorna je Metuzalemova: 969 let. Prehrambeni zakon v Genezi sem omenil na začetku tega spisa. Ko so razvozlali biblično kodo, so odkrili, da so tam naštete rastline, ki nosijo semena: ječmenova trava, pšenica, grozdje, dateljni, oljka, figa in granatno jabolko. (Vir: dr. Jeffrey Satinover: “Skrita poslanica Biblije”). Ta seznam je zelo podoben seznamu osmih bioaktivnih sadežev, ki so ga poznali zdravi in dolgo živeči presnojedi eseni (Jezus-Ješua pa je bil tisti, ki je njihovo znanje posplošil in razglasil za splošno veljavno): grozdje, dateljni, oljke, fige, granatno jabolko, marelice, rožiči, in jabolka. V Esenski poslanici miru je tudi zapisan in komentiran naravni elohimski zakon prehranjevanja s sadeži, ki vsebujejo semena.

Po dolgih letih raziskovanj je v petdesetih letih preteklega stoletja zelo zagnani biokemik dr. Krebs iz teh semen, zlasti iz mareličnih, izoliral nov vitamin, katerega je oštevilčil z B17 in ga poimenoval laetrile. V naslednjih letih je prišlo na tisoče ljudi do prepričanja, da je Ernst Krebs našel snov, s katero se da rak popolnoma kontrolirati, in število tistih, ki se temu mnenju pridružujejo, raste iz dneva v dan. (Vir: Joe Vialls: “Laetrile: Another Suppresion Story”).

O tej nič kaj čudežni snovi, ki pa dela čudeže, in o tem, zakaj o njej vemo premalo, pa bomo več zapisali v naslednji številki revije.

Lifestyle – NARAVNO ZDRAVLJENJE IZPADANJA LAS – hrvaško

Gubitak kose je aktuelan problem za većinu ljudi na planeti. Prema statistikama, gubitak kose se javlja kod 70 odsto muškaraca. Smatra se da je kod žena alopecija puno rjeđa, ali statistike pokazuju suprotno – oko 2/3 žena će se suočiti s gubitkom kose prije ili kasnije u životu. Na sreću, kod žena gubitak kose obično ne završava potpunom ćelavošću, kao što je slučaj kod muškaraca.
Razlog opadanja kose još nije u potpunosti jasan, ali doktori se slažu da postoji više uzroka, kao što su:

– stres

– anemija

– genetika

– bolesti štitne žlijezde

– hormonski poremećaji

– menopauza

– gljivice

Kod žena su najčešći “krivci” stres, anemija i menopauza. Mlade majke često se susreću sa opadanjem kose nakon porođaja. Smatra se, da su kod muškaraca za gubitak kose krivi geni i hormoni.

Gubitak kose takođe može biti uzrokovan gljivicama, koje se mogu pojaviti na vlasima. Kosa može otpadati zbog hemoterapije i nekih drugih lijekova.

Liječenje alopecije – konvencionalna medicina

“Alopecija se ne može izliječiti, ali se može ublažiti”, kažu doktori. Na tržištu postoji mnoštvo proizvoda protiv opadanja kose, za koje se tvrdi da će spriječiti alopeciju, čak i povratiti izgubljenu kosu. Nažalost, ponekad reklame preuveličavaju dobrobiti proizvoda.

Nema sumnje da instant rješenje ne postoji i da je za liječenje alopecije potrebno vrijeme i strpljenje. Osim toga, preporučujemo da dobro proučite informacije o proizvodu prije nego što ga kupite.

Alternativno liječenje alopecije

Na pitanje da li se alopecija može izliječiti, alternativa daje pozitivan odgovor. Alternativna medicina nudi nekoliko načina rješenja ovog problema.

Najprije, potrebno je napomenuti da ni jedna metoda ne daje brzi rezultat. Nemoguće je oćelaviti za jedan dan – za to treba nekoliko mjeseci ili nekoliko godina. Slično tome, potrebno je duže vremena da kosa počne ponovno da raste. Rezultati terapije obično se vide nakon nekoliko mjeseci svakodnevnog korišćenja. Budite uporni i ne odustajte.

Alopecija je povezana sa ishranom i zdravljem kompletnog organizma

Sve je u našem organizmu međusobno povezano, zbog toga zdravlje kose zavisi od zdravlja cijelog organizma. Ako imate problema sa opadanjem kose, alternativna medicina preporučuje da poboljšate ishranu, riješite se loših navika, smanjite stres i počnete da se bavite sportom. Kvalitet ishrane je jako bitan, potrebno je povećati unos ekološki uzgojenog voća, povrća i svježih sokova.

Posebno preporučujemo zelene kašaste sokove prema metodi Viktorije Butenko, koji imaju jak uticaj na zdravlje kose. Potvrđeno je djelovanje sokova protiv alopecije i sijede kose.

Prirodni recepti za liječenje alopecije

Postoji puno domaćih recepata, koji mogu značajno poboljšati stanje kose. Evo nekih od njih:

Kopriva

Sigurno ste čuli o dejstvu koprive na kosu. Tretman sa koprivom je najbolje što možete učiniti za svoju kosu i vlasište:

Dvije pune šake svježe ili suve koprive stavite u lonac sa 5 litara vode. Zakuvajte, isključite vatru i ostavite 10-15 minuta. Procijedite, ohladite i operite s tim kosu. Perite kosu sa koprivom svaki dan. Rezultati su vidljivi nakon par nedjelja.

Eterična ulja

Sprovedena je naučna studija, u kojoj je jedna grupa koristila mješavinu eteričnih ulja (majčina dušica, ruzmarin, lavanda i kedar, baza: biljno ulje jojobe i sjemenke grejpa), dok druga – običnu vodu. U prvoj grupi alopecija je izliječena kod 44 odsto pacijenata.

Primjena: masirajte teme s ovom mješavinom jedanput dnevno.

Med i cimet

Napravite smjesu od meda, toplog maslinovog ulja i kašičice cimeta. Nanesite na kosu i ostavite 15 minuta, a zatim operite kosu. Ovo je efikasan domaći recept protiv opadanja kose.

Sok crvenog luka

U drugoj naučnoj studiji grupa, koja je koristila sok crvenog luka, imala je čak 87 odsto izlječenja od alopecije.

Primjena: sok luka utrljati u teme dva puta dnevno, rezultat se vidi nakon 4-6 nedjelja.

Kombuha gljiva

Čaj od kombuhe je vrlo ljekovit, a djeluje i protiv opadanja kose.
Izvor: SuperŽena, B92

EFT METODA ZA SPROŠČANJE

VITAMINI, MINERALI IN FITOKEMIKALIJE

Zakaj moramo pri naši prehrani (če je ta pravilna) živeti z dodatki? Odgovor tiči v današnji prsti, ki je zaradi intenzivne prireje hrane (herbicidi, pesticidi) zelo osiromašena in je njena plast močno stanjšana. Da bi dosegli vnos železa preko špinače, bi je morali pojesti 80x več, kot je to bilo potrebno še pred 50-imi leti. Da danes dobimo hranljive vrednosti koruze moramo le-te pojesti 19x več, kot pred 60-timi leti. Ne verjamete? To so ugotovile različne študije po svetu.
Prst je skoraj brez mineralov.
Zato ni čudno, da pojemo 5x več hrane kot pred pol stoletja, saj smo zamenjali kvaliteto za kvantiteto.
Organska ali neorganska?
Organsko pridelana hrana se približuje vrednostim hrane, ki jo je ta imela pred več kot 50-imi leti. Primeri:

Fižol – organska p.: neorganska
Mangan – 30:1
Železo – 22:1
Baker – 23:1
Ohrovt –
Kalcij – 4:1
Kalij – 4:1
Zelena solata
Kalcij – 5:1
Železo – 50:1
Mangan – 170:1
Paradižnik
Magnezij – 12:1
Mangan – 68:1
Železo – 2.000:1
Superorganska hrana pa ima v poprečju še enkrat toliko hranljivih snovi, kot organska. Naslednja primerjava vam lahko odgovor na vprašanje – zakaj so take razlike v kvaliteti -:
1.sodobno (industrijsko) kmetovanje pri proizvodnji uporablja umetna gnojiva in pesticide. Ta umetna gnojiva kmetovalec brez velikega truda kupi v specializiranih trgovinah, ga doda prsti v takih količinah, kot so predpisane za določeno vrsto kulture (nič manj in nič več). Ker taka kultura nima naravnih obrambnih mehanizmov pred različnimi boleznimi in rastlinskimi škodljivci (ker je nekvalitetna), jo je potrebno pred temi nadlogami zaščititi, zato se pridelek škropi s kemičnimi sredstvi (strupi) – pesticidi, ki mikroorganizme in rastlinske škodljivce pobijejo (kot pri kemoterapiji). Zato tako pridobljena rastlinska kultura nima dovolj mineralov in vitaminov, njena prehrambena vrednost je daleč od tiste originalne. Seveda taka rastlina tudi ne more imeti dobrega okusa.
2.Pri pridelavi organske hrane se ne sme uporabljati umetnih gnojil in pesticidov. Namesto umetnih gnojil se uporablja organsko gnojilo (kompost) in sicer v poprečju 7-12 t na 1 ha. Tako gojena kultura je dosti bolj odporna – zdrava, zato je ni potrebno dodatno zaščititi pred škodljivci. Njena hranljiva vrednost je nekajkrat višja, kot pri industrijski pridelavi.
3.Pri superorganski pridelavi, pa se za 1 ha na leto porabi več kot 200 t naravnih gnojil.

Problemi s prehrano
Če tudi bi jedli samo organsko pridelano hrano, je naše telo kljub temu pod silovitim pritiskom, kot še nikoli v zgodovini človeštva. Stres modernega načina življenja, obsevanje z rentgenskimi in kozmičnimi žarki (letalski promet) ter elektromagnetno valovanje (elektrovodi, radijski in televizijski signali, mobiteli…), s pesticidi onesnažena zemlja, umetne maščobe, uživanje velikih količin rafiniranega sladkorja, bela moka brez vlaknin (kruh, pecivo, testenine…), klorirana voda, onesnaženo ozračje, ozonske luknje…
Zaradi tega potrebujemo dodatke k prehrani, da se naše telo lahko lažje ubrani pred rakom, boleznimi srca, diabetesom in množici drugih degenerativnih bolezni.
Preden se začnemo ukvarjati z prehrambenimi dodatki, se moramo seznaniti z osnovami prehrane.

Beljakovine, maščobe in OH
Znanje o prehrani se pri večini ljudeh konča z naštevanjem teh treh vrst hrane. Kadar se hočemo znebiti odvečnih kilogramov, pričnemo s štetjem kalorij in pazimo na priporočljiv vnos maščob v našo dietno prehrano . Tudi v bolnišnicah se njihova prehrana ubada predvsem s “pravilnim” razmerjem med temi tremi vrstami hrane. Kmalu boste lahko spoznali nesmiselnost (neumnost) tega početja.

Beljakovine – proteini
Beljakovine so sestavljene iz aminokislin in so nujno potrebne za izgradnjo in popravilo telesnega tkiva. Nekaj beljakovin nastane v samem telesu, ostalo moramo pridobiti iz hrane. Vprašanje: koliko beljakovin moramo zaužiti vsak dan? Formula: svojo telesno težo delite s 1000. Primer: vaša telesna teža je 80 kg, to delimo s 1000 oz. namesto kilogramov so le grami, torej v tem primeru – vsak dan potrebujemo 80gr beljakovin, oz. 8 dag. (op. v restavracijah strežejo zrezke, ki tehtajo cca.20 dag = 6 dag beljakovin)
Mleko naj bi bilo s stališča beljakovin na vrhu seznama človekovega prehranjevanja, vendar temu ni tako. Mleko je izredno prevrednoteno in je zelo problematično, kar je opisano v poglavju o mleku, poleg tega pa nam dela veliko težav pri pH vrednostih, kar ima posledice pri naši prebavi. Meso, ribe in jajca so mnogo boljši vir beljakovin, še boljši izvor beljakovin pa najdemo v vegetarijanski prehrani: spirulina ter chlorella vsebujeta 60-80% beljakovin, ki so za razliko od živalskih (20-30%) dosti bolj prebavljive.

Maščobe
Pionirsko delo na področju maščob je opravila nemška znanstvenica Dr. Budwig in na podlagi njenega več desetletij dolgega ukvarjanja z maščobami je prišla do ugotovitve, da so omega-3 nenasičene maščobe celo bolj pomembne pri izgradnji telesnega tkiva, kakor beljakovine, saj so te, zaradi svojega električnega naboja nujno potrebne pri delitvi celice. Sama pravi, da bi se proteini (grškega izvora) morale imenovati prej omenjene maščobe in ne beljakovine.
Maščobe služijo tudi kot energetska rezerva za telo (medved…). Esencialne maščobne kisline vsebujejo 50-70 telesu nujno potrebnih hranil, za razliko od nasičenih maščob, so te pri telesni temperaturi tekoče, zato jih ni potrebno shranjevati v podkožno tkivo, poleg tega pa tudi ne zamašijo arterije. Omega -3, -6 in -9 maščobe so v resnici maščobne kisline, sestavljene iz enega dela maščobe, ki v vodi ni topen, in drugega (kislina), ki je topen. Nenasičene maščobe naše telo ne more sam proizvesti, zato jih moramo nujno pridobiti preko prehrane. Vendar so te maščobe izredno občutljive na svetlobo in kisik, zato jih prehrambena industrija ne uporablja.
NENASIČENE MAŠČOBE SO IZREDNEGA POMENA PRI ZDRAVLJENJU TELESA IN KAR 90% POPULACIJE (NA ZAHODU) IMA LE 20% POTREBNIH MAŠČOB. Ista številka pa verjetno drži za populacijo, ki ima preveč nasičenih maščob (debelost)

Ogljikovi hidrati – OH
OH za naše telo pomenijo kratkotrajno zalogo energije. Enostavni sladkorji se pretvorijo v energijo že po nekaj minutah, ko jih zaužijemo, sestavljeni sladkorji pa se počasneje pretvarjajo.
Najboljši OH so sveže sadje in sveža zelenjava (surova), organska pridelava pa je tako ali tako najboljša. In pika.

Minerali
Naše telo je v principu zgrajeno iz vode in mineralov, zato je naše zdravje dosti bolj odvisno od mineralov, kot pa od vitaminov, maščob, OH in beljakovin.
Najpomembnejši mineral je kalcij, ki je prisoten prav povsod, v vsaki celici (in ne samo v kosteh in zobeh).
In na tem mestu naletimo na poglaviten problem: kako pridobiti zadosten vnos teh mineralov? Zadeva je dosti komplicirana. Veliko živil (mleko) je bogatih s kalcijem, toda tega naše telo ne(zna)more uporabiti. Tudi direkten vnos čistih mineralov nam ne more pomagati, saj je izkoristek le 3-5 %. Najbolj učinkovit vnos mineralov je preko rastlin, saj naše telo potem nima nikakršnih problemov z absorpcijo le-teh.

Vitamini
Vitamini so v bistvu ko-encimi, saj so nujno potrebni za uspešno delovanje encimov pri metabolizmu v telesu. Če je prisotnih dovolj vitaminov, se delovanje encimov izdatno poveča.

Fitokemikalije
Fitokemikalije so novejše odkritje v znanosti o prehranjevanju. Nekatere od najpogosteje omenjanih skupin fitokemikalij so:
– karotenoidi (rumena in oranžna zelenjava in sadje, temno zelena listasta zelenjava),
– glukozinolati (brokoli, zelje, cvetača),
– kumarini (zelenjava in citrusi),
– flavonoidi (večina sadja in zelenjava),
– fenoli (večina sadja in zelenjave, zeleni čaj, vino),
– izoflavoni (soja),
– spojine aliuma (česen, čebula),
– inozitol heksafosfat (rastline, zlasti soja in žitarice).
Problemi
Človek bi si mislil, da moramo le zaužiti dovolj dodatkov k hrani in vse bo O.K. Toda sintetični vitamini in naravni vitamini niso ista stvar. Hranila so v naravnem okolju izredno kompleksna in nikakor ne izolirana. Človeško telo sprejema le kompleksne sestavine.
Naravni : sintetični
Vitamine lahko razdelimo na : naravne, delno naravne in sintetične.
Naravni vitamini
Zgolj peščica vitaminov, ki jih lahko kupimo, so popolnoma naravni vitamini. Primer: ameriška češnja acerola je najbogatejši vir C vitamina v naravi, toda ta vitamin predstavlja zgolj 1% njene teže, zato bi bil na tak način pridobljen C vitamin izredno drag. V vitaminskih preparatih, ki se ponašajo z nazivom “C vitamin iz acerole”, je zgolj majhen odstotek naravnega vitamina C, preostanek je sintetični C vitamin.
Delno naravni vitamini
Delno naravni vitamini so derivati rastlinskega ali pa živalskega izvora, ki se jih pridobi s ekstrakcijo, hidrolizo, destilacijo ali kristalizacijo. Ni potrebno poudarjati, da so na tak način pridobljeni vitamini izgubili večino svojih naravnih lastnosti.
Sintetični vitamini
Ti vitamini so pridobljeni iz naravnih ali pa iz kemičnih virov. V najboljšem primeru dosegajo 50% uspešnost v primerjavi z naravnimi. Kljub temu dejstvu nas zdravniki in farmacevtska industrija prepričujejo, da so ti popolnoma enakovredni naravnim. Sintetični vitamini lahko v resnici škodujejo našemu telesu, saj v mnogih primerih uživanje sintetičnih vitaminov zmanjša (blokira) sposobnost telesa za absorpcijo vitaminov. Lahko naredimo preizkus: skozi naravni vitamin usmerimo luč – svetlobni žarki se bodo le rahlo upognili ob prehodu skozi vitamin, če to isto storimo s sintetičnim, se bo svetloba razdelila na dva snopa žarkov.
Kaj nam v resnici ponuja trg vitaminov?
Vitamine in koncentrate mineralov večinoma izdelujejo velike farmacevtske multinacionalke in velika kemična industrija. Pri postopku pridobivanja teh prehrambenih dodatkov se uporablja: katran iz črnega premoga, lesovina, naftni izdelki, živalski stranski produkti, kamenje, kovine, školjke, odpadki.
Večina vitaminov B-12 je pridobljeno iz aktivnega odpadnega mulja, ki ga stabilizirajo s cianidom ( cyanocobalamin); večina D vitamina je pridobljeno iz delno radioaktivnega olja; največ E vitamina je ustvarjenega v Kodakovih laboratorijih; niancinamid se pridobi s kuhanjem žvepla v prisotnosti azbesta; kalcij se pridobiva iz zemlje, z mletjem starih kosti ali pa z mletjem lupin ostrig.
Tudi oznaka “organskega izvora” ne pomeni isto kot pri hrani, saj “organsko” v resnici pomeni zgolj to, da ima molekula 1 atom ogljika (organska kemija – ogljik). Tudi če piše na preparatu, da je 100% organski, obstaja velika verjetnost, da sploh ni naravnega izvora.
Veliko ‘naravnih’ vitaminov vsebuje določene sintetične spojine, ki naj bi ojačale delovanje vitaminov, ali pa jih stabilizirala. Prepoznamo jih pod temi imeni: acetat, klorid, hydrochlorid, nitrati, bitartrat…
Uradna medicina naše telo obravnava v nasprotju s holističnim pristopom, kot skupek posameznih organov, zato tudi zdravi (obravnava) le en del telesa, namesto, da bi obravnavala celega človeka. Tako se obnaša tudi pri prehrani.
Primer:
Pred leti je bil C vitamin zgolj askorbinska kislina, potem so ugotovili, da naše telo to kislino le stežka (ali pa sploh ne) sprejema, če niso pristni bioflavonoidi, hesperidin ali rutin. Kasneje so ugotovili, da tudi to nič bolj ne pomaga, če ni prisoten tudi kalcij, zato so pričeli prodajati C vitamin z KALCIJEM! Na tem mestu se je potrebno vprašati, zakaj so ves ta čas ljudje jemali zgolj askorbinsko kislino?! In ves ta čas bi z lahkoto dobivali zadostne količine vitamina C zgolj z uživanjem plodov Narave – pomaranče, grenivka, acerola češenj…
Drugi primer:
Pred leti so odkrili karoten beta, tržišče je bilo preplavljeno s preparati >Beta-caroten<. Nato so odkrili, da je karoten beta verjetno zdravilo proti raku. Malo zatem so študije pokazale, da teh lastnosti nima. Potem je novica dneva postal karotenoid, imenovan likopen, ta naj bi preprečeval rak na prostati, drugi karotenoid - likopen, pa naj bi preprečeval degeneracijo rumene pege (oko). Toda pozor: korenček na našem vrtu vsebuje 400 različnih karotenoidov, vključno z karoten beta. Dunaliella salina, vrsta morske trave, ima v sebi tudi vse popularne karotenoide, poleg tega pa še karoten alfa in zeaxanthin (ta se nahaja v očesni retini). Karoten beta se v večini primerov pridobiva sintetično iz acetilenskega plina! (čisto zdravje) Primer: V zadnjem času je farmacevtska industrija dosegla nov >uspeh<, saj ji je sintetično uspelo "izboljšati" naravno obliko kroma, ki je nujno potreben pri več procesih v jetrih, ter izredno pomemben pri pravilni presnovi sladkorja (sredstvo proti diabetesu). Resnica je povsem drugačna in ti preparati niso nič vredni. Krom pa lahko redno dobimo z uživanjem hrane, kot je: neoluščena žita, kvas, slive, beluši, svinjina, oreščki, gobe, siri, sveže sadje in zelenjava. Naj zaključimo temo. Mogoče bo nekoč v prihodnosti znanost odkrila vsa glavna hranila, ki jih naše telo potrebuje, toda matematično je nemogoče, da bo odkrila vse interakcije med njimi in kako vplivajo eno na drugega. Koliko dodatkov potrebujemo? Minimalna dnevna potreba - MDP (začetek v 40-tih letih)- npr. koliko C vitamina moramo dozirati, da odpravimo skorbut Priporočen dnevni dodatek - PDD- varno zvišanje MDP Priporočen dnevni vnos - PDV - to imamo danes. Problem: PDV se ukvarja le z kratkoročnim pomanjkanjem, kaj pa se zgodi z dolgoročnim? Epidemija bolezni raka, srčnih bolezni, sladkorne bolezni, osteoporoze, govori o zelo pomanjkljivi definiciji vnosov. Dodatke k naši prehrani lahko razdelimo na tri poglavja: najboljši, sprejemljivi in tisti, ki se jih moramo izogniti. Najboljši dodatki so tisti, ki so koncentrati vitaminov in mineralov pridobljeni iz hrane (kvas, jetra...). Tudi dodatki, ki so biološko kultivirani z uporabo živih biodinamičnih procesov rasti. Z vzgojo kvasa v "super-hranljivi juhi" dobimo kompleksne vitamine, encime, minerale in aktivne bioflavonidne skupine, mikroproteine, kompleksne OH itd....Obstajajo pa tudi kombinacije super hrane, kot je spirulina, chlorella, cvetni pelod, pšenična trava (pira); preko katere boste dobili veliko vitaminov in mineralov, mogoče manj kot pri ostalih, zato pa se ta dosti bolje absorbira v telo. Pri delno naravnih preparatih ne moremo pričakovati, da bomo dobili kompleten dodatek k prehrani. Lahko pa dobimo en ali dva vitamina, zato so ti le delno sprejemljivi. Izogibajmo se dodatkov, kjer so delno ali popolnoma sintetični vitamini, saj v najboljšem primeru dobimo le 50% vitaminov, pa še ti nam lahko blokirajo sposobnost absorpcije vitaminov. Esencialne maščobne kisline Ker so omega-3 maščobne kisline skoraj popolnoma izginile iz naše prehrane, jih moramo pod nujno nadomestiti. Če jemljete organsko pridelano laneno seme tako, kot smo to opisali v prejšnjem poglavju, potem boste dobili zadostne količine alfa-linolenske kisline. Dober nadomestek je tudi ribje olje (ta je nekoliko sporen, zaradi strupenih snovi pri ribah). V zadnjem času potekajo raziskave na novih mašč. kislinah - omega-9, ki prenovijo imunski sistem, olajšajo bolečine, zdravijo artritis, ter pomagajo lajšati različne druge težave. Koloidni minerali Tudi >ionski minerali<. Pomanjkanje teh mineralov je že skrb vzbujajoče, zato je dodatek prehrani nujen. Ti minerali se težko absorbirajo, zato morajo biti v tekoči obliki. Le stežka dobimo vse potrebne minerale v nekih sestavljenih dodatkih, zato moramo jemati te minerale posebej. Fitohranila Te dobimo v sojinih izdelkih, brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, česen, čebula, rdeče grozdje, zeleni čaj..

PREHRANA

Zdaj, ko smo očistili in popravili cel prebavni trakt, moramo ponovno zgraditi naše telo. Celo telo se na novo izgradi vsakih 7 let, 98 % telesa v 2 letih, kri pa zamenjamo v 4 -ih mesecih. Najpomembnejše je telo graditi na novi, zdravi osnovi (alkohol, cigarete, droga, nezdrava hrana in pijača – to ne more biti zdrava osnova), kar pa ni tako lahko, kot bi si mislili.
Soočiti se moramo z nekaj težkimi dilemami: meso, maščobe, mleko in mlečni izdelki, procesirana hrana, poleg tega pa obstaja še problem organsko pridelane hrane.
Danes je moč kupiti veliko izdelkov, ki naj bi bili pridelani organsko. Toda problem tiči v sami zemlji iz katere raste ta t.i. organska hrana. Zaradi intenzivnega poljedelstva se je debelina sloja rodovitne prsti zelo stanjšala. Poleg tega je bila verjetno v preteklosti ta prst resno onesnažena s kemikalijami, težkimi kovinami itd. Kakovost tako pridelane “organske” hrane verjetno ne dosega željenega nivoja – sadje in zelenjava nimata dovolj potrebnih mineralov in vitaminov. Kljub temu pa je seveda ta hrana še vedno dosti boljša, kot tista industrijsko pridelana. Obstaja še problem skladiščenja in transporta te hrane – prisotnost različnih škodljivih plesni in glivic.

Torej – radi bi izgradili svoje telo na novo, na zdravi osnovi, toda takoj na začetku naletimo na 5 glavnih problemov prehrane, ki jih moramo rešiti, predno pričnemo z izgradnjo:

meso
mleko
maščobe
procesirana hrana
organsko pridelana hrana

Najpogostejša tema pri vprašanju prehrane je dieta. Poznamo veliko vrst diete:

krvna skupina
dieta z veliko O.H.
diet z malo O.H.
visokobeljakovinska dieta
dieta z malo beljakovinami
vegeterianska
popolna vegeterijanska (vege) dieta
hollywoodska
pilotska ..

.to je le nekaj diet, obstaja jih pa še veliko število.
Bodimo objektivni in vzemimo pod drobnogled vso hrano, za katero je naše telo ustvarjeno. Katere so glavne karakteristike sistema človekove prebave in katere živali imajo podobne karakteristike? Glavni činitelji so : zobje, želodec, dolžina prebavnega trakta.
Človek:
Zobje – skoraj vsi zobje so približno enake dolžine/višine, podočniki so zgolj naglašeni in kočniki imajo široke vrhove
Želodec – človeški želodec je rahlo podolgovat, v obliki ledvice
Prebavni trakt – pri odraslemu človeku znaša dolžina prebanega trakta -od ust do danke- približno 9-10 m. Človeški prebavni trakt je torej 10-12 krat daljši od trupa, kjer se nahaja.

Mesojede živali ( levi, tigri..)
Najočitnejša razlika v primerjavi s človekom so njihovi zobje, imajo mogočne podočnike (da zgrabijo plen), imajo ušpičene sekalce (da odtrgajo meso od kosti.), kočniki pa so tudi nazobčeni (da lahko pregriznejo mišična vlakna). Da lahko zobje zgornje in spodnje čelusti z enako močjo zagrabijo plen, morajo zobje zg.čeljusti prekrivati spodnje. Mesojede živali ne zvečijo kaj dosti, hrano le potrgajo na manjše koščke in te pogoltnejo.
Ratio prebavnega traku je le 3-5 krat – torej polovico človeškega. Razlog za tako kratko črevesje je v tem, da morajo odpadki čim prej zapustiti telo, da onemogoči razvoj zajedalcev.
Oblika želodca je skoraj povsem okrogla, kot vreča, in je glavni del prebavnega trakta, saj se tam zlijejo velike količine močnih kislin. Zdrobljene kosti in mišična vlakna ostanejo v želodcu več dni, saj jih je zelo težko prebaviti. Mesojede živali lahko naenkrat pojedo hrano tudi do 25% svoje telesne teže, zato so lahko brez hrane tudi po več dni.
Nobene podobnosti s človekom.

Prežvekovalci (govedo, jelenjad.)
Ti imajo ostre, dletaste sekalce, večkrat brez zgornjih sekalcev, ravne kočnike in čeljusti so v takem položaju, da so zgornji zobje poravnani s spodnjimi, kar jim omogoča trganje plodov z vejevja. Njihov želodec je velikanski, črevesje pa izredno dolgo (razmerje 1: 20-28).
Tudi nobene podobnosti s človekom.

Vsejedci ( medved, divji prašič.)
V resnici ni nobena žival prilagojena na to, da lahko je prav vse, še najbližje temu je medved, saj se na njegovem jedilniku znajde tako jagodičje, semena in oreščki, koreninice, insekti, med in celo cvetje. Seveda pa je zaželeno tudi meso (ribe, prašiči, jeleni in jagnetina).
Iz tega razloga (jedilnika) se je razširilo mnenje, da tudi ljudje spadamo v to skupino. Vendar temu ni tako, saj so zobje medveda in drugih predstavnikov te skupine povsem drugačni od človeških – ostri sekalci, poudarjeni in našpičeni podočniki.

Vegeterjanci – jedci sadja in oreščkov (gorila..)
Pri tej skupini so zobje zelo značilni – vsi so približno enake višine/dolžine, podočniki so rahlo nakazani in kočniki imajo zaokrožene vrhove. Spodnja čeljust se lahko giblje v vse smeri (sposobnost žvečenja), kar v ničemer ne spominja na mesojedce.
Ratio prebavil je enak kot pri človeku, tudi želodec je enake oblike, v želodec se ob prebavljanju zlije le 1/10 želodčne kisline v primerjavi z mesojedci (tako je tudi pri človeku).

Torej, to je naša skupina. Ali smo ustvarjeni le za sadje in oreščke? Nikakor ne, tudi šimpanzi (edini med opicami) redno, v določenih intervalih, jedo meso, saj se odpravijo na lov. Genetska razlika med človekom in šimpanzom je zelo majhna (prbl.1%), obstaja pa velikanska razlika v količini mesa, ki ga ljudje pojemo. Pri šimpanzih je delež mesa v prehrani le 3%!

Ali naj jemo meso?
Nekateri ljudje določene krvne skupine morajo jesti meso, torej ni potrebe, da bi morali vsi ljudje postati vegeterjanci. Naše zdravje je pod udarom zaradi drugih faktorjev v naši prehrani in meso ni toliko važno. Če nekdo hoče jesti vsak dan meso, potem naj ga je, le količina ne sme biti prevelika, 10dkg mesa na dan – ne škoduje zdravju. Negativni pojavi prevelikega uživanja mesa:

– zmanjša število koristnih bakterij v naših prebavilih (do 90%), število nam škodljivih bakterij pa zviša kaar za 1.000%
– občutno zviša kislost telesa, kar predstavlja nevarnost za zdravje (rak, osteoporoza.)
– epidemiološke raziskave so pokazale, da kdor za glavno jed je rdeče meso 5x na teden, se za 4x poveča nevarnost za nastanek raka na črevesju in za 2x rak na prostati

Kdor se odloči za meso na svojem jedilniku, potem naj uporablja organsko pridelano meso, saj je ta brez velikega števila škodljivih kemikalij, brez parazitov (govedina, piščančje meso) in toksičnih kovin (ribe).

Mleko
V ZDA so mlečni izdelki poglavitna hrana (250 kg/leto), saj mlečna industrija v navezi z medicinskim establishmentom preko oglaševanja (posredno in neposredno) prepričujejo stranke o koristnosti mleka za njihovo zdravje. Podobno velja tudi za Slovenijo.Toda temu ni tako. Četudi bi lahko dobili kravje mleko, ki ne bi vsebovalo kemikalij, hormona rasti, antibiotikov, virusov in bakterij, je mleko še vedno zelo sporno. Kravje in človeško mleko sta dve popolnoma različni pijači, kar velja tudi za kravje mleko iz trgovine in tisto naravno. Kravje mleko ima 20x več kazeina kot žensko, zato tele v 18-ih mesecih pridobi 10x težo, dojenček pa le 5x, ta razlika izražena v kilogramih – 400 kg!
Homogenizacija mleka predstavlja človeku zdravstveni rizik. Včasih se je v posodi z mlekom na vrhu tvoril debel sloj maščobe – smetane. Nakar so uveljavili postopek homogenizacije, ki maščobo razbije na tako majhne delčke, da se ne morejo več naložiti na površino tekočine, slab stranski učinek tega postopka pa je, da ti razbiti delčki mlečne maščobe zlahka preidejo v krvotok in se nalagajo na stene arterij.
V kravjem mleku lahko najdemo hormon rasti (BST), ki ga je kreiral Monsanto. Vendar je ta sintetični proizvod, ki naj bi bil v celoti kopija naravnega hormona, v določenih segmentih drugačen, kar lahko škodi našemu zdravju.
Čeprav je mleko alkalno, se to v želodcu, ob delovanju želodčnih sokov, spremeni v kislino, ki v telesu tvori sluz, pride do problemov s sinusi, alergijami, prehladom itd.
Mleko je na “zatožni klopi” tudi kot možni povzročitelj bolezni srca, diabetesa, raka (predvsem na dojki), kolitisom, vnetjem ušes pri otrocih..
Verjetno pa je pri mleku najbolj sporna prisotnost antibiotikov, ki uničijo nam koristne bakterije v prebavilih, poleg tega pa zvišuje odpornost na antibiotike človeku sovražnih bakterij.
Učili so nas, da je mleko izvrsten vir kalcija (osteoporoza), v resnici pa to ne drži – prav nasprotno, mleko pripomore k izločanju kalcija iz kosti, zato imajo Američani največ osteoporoze na svetu, kljub dejstvu, da od vseh živil pojedo (popijejo) največ prav mlečnih izdelkov. V mleku je res veliko kalcija, toda kaj nam to pomaga, če ga naše telo ne more absorbirati.( zaradi kislosti mora naše telo uporabiti velike zaloge najpomebnejših mineralov, tudi kalcija, da bi lahko uravnotežilo kislost telesa).
V kravjem mleku je tudi beta-kazein, ki prevara naš imunski sistem, da napade in uniči beta-celice v trebušni slinavki, ki proizvajajo inzulin.
Torej, če že morate uporabljati mleko, potem si priskrbite organsko mleko in NIKAKOR HOMOGENIZIRANO MLEKO. Namesto kravjega mleka lahko uporabljate mleko iz žitaric in riža, nekatero od teh je izredno koristno za naše zdravje.
Spodaj si lahko na Youtubu ogledate nepodnaslovljen video, kakšen odnos ima človek do ‘tovarn mleka’: krave nenehno umetno oplojujejo, da bi imeli čim več prirastka, teleta takoj odvzamejo materam, da jih čim prej prodajo, govedo, ki preživlja čas v zaprtih prostorih, je bolno (mastitis, vnetje kopit), mnogo krav pa že transporta ne preživi. Link: http://www.youtube.com/watch?v=GzS8p727gvM&feature=player_embedded#!

Maščobe
Na trgovskih policah najdemo skoraj izključno hidrogenirana olja (t.i. nasičene maščobe). Hidrogeniranje olj povzroča, da se nasičene maščobe spremenijo v transmaščobne kisline, te pa so odgovorne za nastanek srčno-žilnih obolenj, rak, diabetes…
Hidrogenirana in delno hidrogenirana olja so popolnoma nepotreben produkt in jih MORAMO POPOLNOMA IZLOČITI IZ NAŠE PREHRANE! Na našo žalost izdelovalci prehrambenih izdelkov uporabljajo izključno taka olja (praženi oreščki, pecivo, majoneza, pripravljene jedi….).
Isto velja tudi za vse vrste margarin.
Uporabljati moramo vsa tista olja, ki so hladno stisnjena, najboljše je seveda olivno olje, ki ga moramo uporabljati povsod pri pripravi hrane. Če lahko dobimo organsko pridelano živalsko maščobo (svinjska mast, maslo), jo tudi smemo uporabljati namesto hidrogeniranih maščob.

Rafinirani ogljikovi hidrati
Drugi najbolj problematičen tip hrane so rafinirani OH, ki jih najdemo v vsaki procesirani hrani: vsi izdelki iz bele moke, žitarice, bel riž, večina prigrizkov, sladkarije (kolači, keksi, sladkor, sladoled, torte, sodavica…).
Zakaj? Omenjeni OH močno zvišajo kislost v našem telesu, naše telo ogljikove hidrate spremeni v trigliceride, ki se shranijo v podkožno tkivo kot maščoba. Poleg tega so ti OH na vrrhu glikemičnega indexa.
Glikemičen index
Z njim si bolniki z diabetesom pomagajo, da lažje kontrolirajo svoj nivo insulina. OH, ki občutno zvišajo nivo insulina (nad 50) imenujemo “slabe OH”, ostale OH pa “dobre OH”. Slabi ogljikovi hidrati povzročijo, da jih telo naloži kot maščobo, da smo utrujeni, da so možgani nekoliko zmedeni, da imamo probleme s srcem in povišan nivo LDL holesterola.
Prva stran >temelji zdravja> 6.poglavje
Toda ni povsem tako, saj so npr. banane, ali pa suho sadje, tako koristne za naše telo, da če hrano pravilno žvečimo, ni nobene škode. Torej, če pravilno žvečimo hrano (40x), potem svežo zelenjavo in sadje, ki imajo Gi večji od 50, brez vseh zadržkov jejmo. Ostali slabi OH pa naj izostanejo z našega jedilnika, saj so z njimi povezani povsem drugi problemi.

Torej: kaj naj sploh jemo?
Če smo bolni, potem je najbolje, da se postimo 3 tedne. Med postom uživajmo le surovo sadje in zelenjavo (sokovi). Ko ozdravimo, pa si lahko privoščimo pečen krompir, govej zrezek organske prireje z žara ali ribo, kako jajce in tudi kuhano hrano. Da pa bi ostali zdravi, potem se moramo na široko izogniti procesirani maščobi (olje, margarina), procesiranim OH in mleku. V principu se izogibajmo kuhani hrani, če je pa že kuhamo/pečemo, potem to počnemo na zelo majhnem ognju.
Slabše ko jemo, večkrat se moramo prečistiti.

Z malo truda lahko izbiramo med tisočimi jedmi, le tiste slabe jedi zamenjajmo z dobrimi!

Še nekaj o mesu.
Organsko pridelano meso je popolnoma v redu, če ne pretiravamo. Na žalost pa je razširjenost pesticidov v sodobnem kmetijstvu tisti poglavitni problem. Koncentracija pesticidov je še najmanjša pri sadju in zelenjavi. Žitarice so že bolj problematične. Najbolj pa so pesticidi skoncentrirani v mesu živali, predvsem v svinjskem, kajti pitana svinja in govedo pojesta ogromne količine s pesticidi zastrupljene hrane. Primer: za nekaj litrov mleka mora krava pojesti sto in več kilogramov detelje, za 1kg sira pa potrebujemo 10 l mleka.

PSIHA

Že kar dosti časa so znanstveniki sumili, da stres in depresija na nek način zvišujeta možnost razvoja kužnih bolezni pri sodobnem človeku. Statistika je nakazovala povezanost stresa in (ali) depresije z nastankom raka, pa tudi z predčasno umrljivostjo ljudi na splošno. Tako je nastalo novo znanstveno področje, ki raziskuje povezavo med živčnim sistemom, ki je odraz psihičnega stanja posameznika, in imunskim sistemom: – psihoneuroimunologija. Raziskovalci so odkrili, da v stresnem stanju človeško telo začne prekomerno izločati adrenalin, ta pa mobilizira vse telesne energetske rezerve. Toda stres povzroča konstantno stanje “alarma”, posledica tega pa je, da se prej omenjene energetske rezerve izrabijo, kar pomeni pomanjkanje protitelesc, ter upad števila in sposobnosti limfocitov. Ker pa so možgani preko živčevja direktno povezani z organi imunskega sistema (kostni mozeg, vranica, thymus, bezgavke..), potem stres ali depresija neposredno vplivata na njihovo delovanje.
Zadeva postane še zanimivejša, če vzamemo pod drobnogled neuropeptide, ko se proizvajajo v možganskih celicah ter drugod v telesu. Na podoben način, kot imunski sistem komunicira sam s seboj preko interleukinov, tudi možgani za komuniciranje s seboj in preostalim telesom, uporabljajo hormonom podobne neuropeptide. Celice imunskega sistema nosijo recepetorje za različne možganske neuropeptide.Kadar smo srečni, možgani proizvajajo posebne neuropeptide. Ko ti prispejo do prej omenjenih receptorjev v celicah imunskega sistema, ima za posledico izgradnjo in ojačitev telesne odpornosti. Podobno se dogaja tudi v primeru, ko smo potrti in žalostni, takrat se stvari zasučejo v nasprotno smer, naš imunski sistem slabi in preneha delovati.
Toda ta komunikacija ne deluje zgolj v eni smeri, saj imajo možganske celice prav tako receptorje za interleukine in interferon, ki jih proizvajajo limfociti, ti komunicirajo direktno z možgani v povsem svojem jeziku.

Stres

To je odgovor našega telesa na tisto, kar zahtevamo od njega, najsi gre za pozitivne, ali pa za negativne zahteve. Več kot 40 odstotkov ljudi zboli za neko bolezen, kot rezultat posledice stresa. 75-90% vseh obiskov pri splošnem zdravniku so povezani s posledicami stresa.
Ko pridemo v stresno situacijo, hipothalamus odda adrenalnim žlezam povelje, da le-te pričnejo izločati korticosteroide. S tem se pospeši metabolizem, ki telesu priskrbi dodatno energijo. Hkrati pa sluznice pričnejo izločati ACTH hormon, na podlagi tega adrenalne žleze pričnejo izločati epinephrine in norepinephrine, ki podaljšajo telesno borbeno držo. Če se stresna situacija predolgo zadrži, potem čutimo utrujenost, razdražljivost, depresijo, tesnobo. Lahko imamo težave pri spanju, apetitu, zvišan krvni pritisk, nespečnost, bolezni srca in žilja, težave z ledvicami, prehlad, astma, infarkt.
Stres sumijo, da je glavni vzrok smrti pri ljudeh, povezan z boleznimi srca, rakom, bolezni pljuč, prometnih nesreč, ciroze jeter, samomorom.
Ko se rezerve energije izpraznijo, potem človek zboli za srčno-žilnimi boleznimi, rakom, boleznimi prebavil, kože, nevrološkimi boleznimi, nastanejo preblemi z imunskim sistemom (od prehlada, herpesa, do artritisa, raka in aidsa).

Depresija

Čeprav je depresija nekaj povsem drugega, kot stres, so rezultati so za naš organizem enaki. Naše telo je produkt naših misli. Naše celice imajo receptorje za različne nevrohormone, ki nastajajo v našem telesu. Ko smo srečni, takrat se izdeluje sklop določenih nevrohormonov, ki jih poberejo receptorji celic imunskega sistema in takrat se ta sistem dvigne na višji nivo. V obratnem priemeru pa se sistem obrne v drugo smer in se imunski sistem dobesedno zaklene. Torej nas negativne misli v resnici usmrtijo.

Zdravila

V ZDA se največkrat za tovrstne težave predpisuje “Prozac”. Milijoni dolarjev vloženih v reklamiranje tega zdravila je ljudem v težavah dalo občutek, da obstaja “čudežno” zdravilo. Seveda je resnica daleč od tega. Prozac povzroča manije in deluzije, v določenih odstotkih lahko močno zviša agresivno vedenje pri uživalcih, poleg tega pa naj bi bil poglavitni razlog pri samomorih. Prozac in njemu podobna “zdravila” so bila vpletena v različne tragedije v ZDA ( Columbine).

Naravna zdravila

Seveda pa obstaja kopica naravnih zdravil, ki pozdravijo ali pa ublažijo težave, povezane z depresijo.
– valerian (špajka), korenika- že stoletja se ga uporablja za zdravljenje živčne napetosti in napadov panike. Deluje pomirjajoče na naš živčni sistem
– kava kava – deluje sproščajoče, lajša stres, pomaga pri tesnobah, odpravlja glavobol in bolečine v hrbtu. Je naravni nadomestek za valium.
– lobelia- deluje natispazmično in kot sedativ
– šentjanževka – imenujejo ga tudi naravni prozac, sprošča stresne situacije, tesnobo in napetost. V Nemčiji ga prodajo več, kot pa prozaca.
– black cohosh- uporabljali so ga že Indijanci, pomaga pri nervozi in spazmih, tudi zniža srčni pulz.
– skullcap, hops, mačja meta- delujejo kot pomirjevala, sedativ in pomaga pri spanju.

“Čiščenje” naše glave

Največ pa lahko storimo zase povsem sami, brez tuje pomoči. Na to temo obstaja veliko tovrstne literature. Tudi brez poglobljenega študija lahko storimo veliko, če:

– meditiramo

meditiramo sede (lahko tudi v naravi, na soncu in na svežem zraku), naš hrbet mora biti zravnan, položimo dlani na kolena, da so te odprte in obrnjene navzgor, zapremo oči in prisluhnemo našemu dihanju. Dihajte sproščeno, medtem pa si predstavljajte, kako zrak ob vdihu vstopa v naša pljuča in kako izstopa iz njih ob izdihu. In to je dovolj. Vajo delamo večkrat na dan, po nekaj minut.

– vizualizacija

ko prenehamo z meditacijo, se za nekaj minut sprostimo in pričnemo z vizualizacijo. Predstavljate si svoje telo, kot da je narejeno iz zdravilne svetlobe. Predstavljajte si svetlobo, ki prihaja od zunaj in penetrira v naše telo in zdravi vsako celico v telesu. Če ste bolni, potem se pri tem koncentrirajte na zdravilno svetlobo, ki prodira v oboleli del telesa.

– afirmacija

nekatere besede so dobesedno nevarne za naše življenje, če jih prepogosto omenjamo v zvezi s samim seboj (bojim se.., ne morem., nimam moči, volje.); zato moramo pričeti uporabljati pozitivne besede ( sem veselje.., sem mir., sem zdravje., sem svetloba.), s tem bomo spremenili tudi sam odnos do sebe (tudi v fizičnem smislu). Izberemo si afirmativne besede (rad se imam., sem zdrav.., sem neuničljiv.), jih zložimo v ritmično obliko, tako da jih lahko uskladimo s svojim korakom, ali dihom. Odidemo na krajši popoldanski izlet v naravo (park), hodimo in nenehno ritmično izgovarjamo afirmativne beseda (lahko tudi na glas).
Poznani so primeri, ko so se težki bolniki odpravili za nekaj dni v samoto narave, ponavadi na kako goro, povsem sami. Ves ta čas so si med hojo ponavljali ritmične besede afirmacije. S takega izleta so se vrnili ozdravljeni!

KAKO SE LAHKO IZOGNEMO RAKU

Najprej vas moramo razveseliti z dobro novico, in sicer da se lahko v kar 70 odstotkih izognete rakavim obolenjem, če živite zdravo. Zdrava prehrana, vadba, izogibanje alkoholu in kajenju so vaša prva obramba pred rakom. K temu pa lahko pripomorejo tudi naslednje strategije.

Voda

Strokovnjaki priporočajo, da namesto vode iz plastenke pijete vodo iz pipe. To lahko za bolj varno uporabo še filtrirate. (Foto: iStockphoto)

1. Pijte vodo iz pipe

Namesto ustekleničene vode pijte filtrirano vodo iz pipe, saj se lahko tako izognete nekaterim kemikalijam, kot je na primer BPA, ki so rakotvorne in ki motijo hormonsko delovanje. V priporočilih ameriških strokovnjakov zapisanih v President’s Cancer Panel piše, da je domača filtrirana voda bolj varna kot ustekleničena voda, katere kakovost ni vedno visoka ali je celo slabša od vode iz pipe.

Zdrava hrana

Ko se naslednjič odločate, kakšno solato boste kupili v trgovini, izbirajte med najtemnejšo. Klorofil, ki daje solati barvo, je namreč bogat z magnezijem, ta pa zmanjšuje tveganje za raka debelega črevesa pri ženskah.

2. Marinirajte meso preden ga položite na žar

Predelano in dobro zapečeno ali celo zažgano meso vsebuje heterociklične amine, ki so rakotvorni. Ti nastajajo, ko se meso peče na visoki temperaturi, k poslabšanju vašega zdravja pa lahko pripomorejo tudi policiklični aromatični hidrokarboni, ki se med pečenjem nad ogljem odložijo na mesu. ’’Priporočila, da užijemo manj mesa na žaru, so podprta s številnimi znanstvenimi dokazi, zato se jih je dobro upoštevati,’’ je za Yahoo health povedala profesorica karcinogeneze Cheryl Lyn Walker iz teksaške medicinske univerze. Če se kljub temu odločite za meso na žaru, pri mariniranju mesa dodajte začimbi rožmarin in timijan, saj vsebujeta veliko antioksidantov in kot je pokazala raziskava kansaških strokovnjakov, lahko izničita učinek policikličnih aromatičnih hidrokarbonov za kar 86 odstotkov.

3. Spijte dovolj vode

Uživanje zadostne količine vode lahko zmanjša možnosti za razvoj raka mehurja, saj na ta način izpirate mehur in izločate škodljive snovi iz notranjosti organa. Priporočljivo je, da na dan spijete osem kozarcev vode.

4. Uživajte zeleno zelenjavo

Ko se naslednjič odločate, kakšno solato boste kupili v trgovini, izbirajte med najtemnejšo. Klorofil, ki daje solati barvo, je namreč bogat z magnezijem, ta pa zmanjšuje tveganje za raka debelega črevesa pri ženskah. ’’Magnezij vpliva na celice v prebavnem traktu in če pride do pomanjkanja, se lahko zgodi, da se celice začnejo deliti ali razraščati tudi, ko se ne bi smele,’’ pojasni Walkerjeva. Le polovico skodelice kuhane špinače vsebuje kar 75 mg magnezija, kar bo dovolj za 20 odstotkov dnevne porabe magnezija.

5. Brazilski oreščki

Brazilski oreščki so bogat vir selena, antioksidanta, ki, kot je pokazala raziskava Dartmouth medicinske fakultete, zmanjšuje tveganje za raka mehurja pri ženskah. Druge študije pa so pokazale, da ljudje, ki zaužijejo dovolj selena, redkeje umirajo za rakom pljuč in debelega črevesa. Raziskovalci menijo, da selen varuje celice pred prostimi radikali, poleg tega pa poveča delovanje imunskega sistema in zavira nastajanje krvnih žil, ki prehranjujejo tumorje.

Oreščki

Brazilski oreščki so bogat vir selena, antioksidanta, ki zmanjšuje tveganje za raka mehurja pri ženskah.

6. Redna vadba

Že zmerna vadba, kot je na primer hoja dve uri na teden, zmanjša možnosti za razvoj raka dojke za 18 odstotkov. Bolj aktivna redna vadba pa še za višji odstotek, saj pomaga kuriti maščobo, ki proizvaja estrogen in kot je znano, ta močno pripomore k razvoju raka dojke. Poleg tega vas bo redna vadba varovala pred številnimi drugimi oblikami raka in srčno-žilnimi obolenji.

7. Previdna uporaba prenosnega telefona

Svoj prenosni telefon uporabljajte za kratke klice in sporočila, sicer pa uporabljajte slušalke, da ne boste možganov izpostavili radiofrekvenčnemu sevanju. Pri tem gre bolj za preprečevanje morebitnega tveganja in ne za dokazano nevarnost. Dokazov, da prenosni telefoni povzročajo možganskega raka, ni, so pa različne študije pokazale, da bi morda lahko obstajala povezava.
podjetnik na telefonu
Dokazov, da prenosni telefoni povzročajo možganskega raka, ni, so pa različne študije pokazale, da bi morda lahko obstajala povezava med sevanjem in razvojem možganskega raka.

8. S pravimi barvami preprečite kožnega raka

Že izbira barve oblačil lahko zmanjša tveganje za kožnega raka, je pokazala španska raziskava. Ugotovili so, da modra in rdeča tkanina ponujata veliko boljšo zaščito pred ultravijoličnimi žarki kot bela in rumena. Seveda pa je ključno tudi, da se čim bolj izogibate sončnim žarkom, ko je to nemogoče, pa se zaščitite s kremo za sončenje, pokrivalom in očali.

9. Uživajte ’čisto’ hrano

Izjemnega pomena je zdrava in ’čista’ hrana. Ameriški strokovnjaki priporočajo, da kupujemo meso, ki ne vsebuje antibiotikov in dodanih hormonov, za katere se sumi, da povzročajo endokrine težave, vključno z rakom. Priporočljivo je tudi, da uživate hrano, ki je pridelana brez pesticidov (živila, ki vsebujejo največ pesticidov, so zelena, breskve, jagode, jabolka in borovnice), poleg tega pa da jo pred uživanjem dobro operete. ’’V pesticidih je kar 40 dobro poznanih rakotvornih snovi, zato je dobro, da se takim živilom izogibamo,’’ pove Thomas A. Sellers, direktor sekcije za varovanje pred rakavimi obolenji na Moffitt Cancer Center v Tampi.

10. Ne pretiravajte s folno kislino

Vitamin B12 (folna kislina) je ključen za nosečnice pri preprečevanju okvare ploda, a gre za dvorezen meč, ko je govora o raku. Uživanje prevelike količine sintetične oblike folne kisline (torej ne folatov, ki jih najdemo v zeleni listnati zelenjavi, pomarančnem soku in drugih živilih) je povezano s povečanim tveganjem za razvoj raka debelega črevesja, pljučnega raka in raka prostate. Poleg tega se izogibajte multivitaminom, še posebej, če uživate dovolj žitaric. Zadnja študija je pokazala, da je kar polovica uporabnikov prehranskih dodatkov, ki so uživali folno kislino z več kot 400 mcg tega vitamina, preseglo dnevno dozo 1000 mcg folne kisline na dan. Za tiste, ki ne načrtujete družine, je tako bolje, da uživate prehranske dodatke z manjšo vsebnostjo tega vitamina ali pa da ga v telo vnašajo z organsko hrano.

Alergija na mleko – 2

Mlečni izdelki, ki so bogati s kalcijem, varujejo pred rakom debelega črevesa.

11. Povišajte vnos kalcija

Mleko je bogato s hranilnimi snovmi, lahko pa vas zavaruje tudi pred rakom debelega črevesja. Študija Dartmouth medicinskega centra je pokazala, da so ljudje, ki so štiri leta redno uživali zadostne količine kalcija, za 36 odstotkov zmanjšali možnosti za razvoj predrakavih sprememb še pet let po tem, ko se je študija zaključila (opazovali so 822 ljudi, ki so vsak dan zaužili 1200 mg kalcija). Če ste občutljivi na mlečni sladkor laktozo, je danes na voljo tudi mleko in mlečni izdelki brez laktoze, kalcij pa lahko vnašate v telo tudi s pomočjo probiotičnih jogurtov, ki jih posamezniki z laktozno intoleranco dobro prenašajo.

12. Uživajte polnozrnato hrano

Polnozrnata žita so za vaše zdravje boljša kot bela žita. Problematična živila, ki imajo visok glikemični indeks in hitro dvignejo krvni sladkor, so večinoma iz bele moke. Polnozrnata živila pa imajo nižjim glikemični indeks in tako ne povzročajo hitrega porasta krvnega sladkorja, zaradi česar vas nasitijo za dlje časa. Študija harvardske medicinske univerze kaže, da z uživanjem živil z visokim glikemičnim indeksom povečate možnosti za razvoj raka na debelem črevesju.

13. Bodite pozorni na bolečino

Če se soočate z napihnjenim trebuhom, bolečinami v medenici in nenehni potrebi po uriniranju, se oglasite pri svojem ginekologu. Če so ti simptomi izraziti, lahko kažejo na raka jajčnikov. Ženske te simptome pogosto ignorirajo, kar je tudi vzrok za to, da je ta bolezen tako smrtonosna. Če rak jajčnikov odkrijemo zgodaj, preden se razširi izven jajčnika, pa je možnost za preživetje v naslednjih petih letih kar 90- do 95-odstotna.
CT
Raziskave strokovnjakov so pokazale, da je kar tretjina CT-posnetkov nepotrebnih. Prav zato poskrbite, da se posnetki ne ponavljajo, če obiščete več različnih zdravnikov, ali pa prosite zdravnika za drug test, kot je na primer ultrazvok ali MRI.

14. Izognite se nepotrebnim pregledom

Računalniška tomografija (CT) je odlično orodje za diagnosticiranje bolezni, kljub vsemu pa prinaša veliko količino sevanja, ki lahko sproži levkemijo. Raziskave strokovnjakov so pokazale, da je kar tretjina CT-posnetkov nepotrebnih. Prav zato poskrbite, da se posnetki ne ponavljajo, če obiščete več različnih zdravnikov, ali pa prosite zdravnika za drug test, kot je na primer ultrazvok ali MRI.

15. Izgubite nekaj kilogramov

Prekomerna telesna teža poveča tveganje za razvoj raka in srčno-žilnih bolezni. Če boste izgubili odvečno telesno težo, bo telo zmanjšalo proizvodnjo ženskih hormonov, kar vas lahko obvaruje pred rakom dojke, maternične sluznice in jajčnikov. Poleg tega pa debelost povečuje tveganje še za raka debelega črevesa in danke, žolčnika in ledvičnih celic.