9 korakov do okusnega paradižnika

Z redno oskrbo je gojenje paradižnika preprosto. Paradižnik sodi v vsak vrt ter v vsako gospodinjstvo. V zrelem paradižniku je veliko antioksidantov, ti pa so v naši prehrani pomembni, saj vežejo nase škodljive snovi. Paradižniki so vsestranski in jih lahko gojimo tako v  vrtu na prostem kot tudi v posodah na balkonih ter terasah. Ne glede na to, kje ga gojimo, si želimo lep, zdrav pridelek.  V nadaljevanju je devet korakov, ki jih je dobro poznati, da bo pridelovanje enostavno.

1. Čas sajenja

Če paradižnik presadimo v prehladno zemljo ali pa sadik pred presaditvijo ne utrdimo, lahko prvi cvetovi odpadejo ali pa jih sploh ne tvorijo in tako imamo pridelek pozneje, kot bi ga sicer lahko imeli. Sadike pred presaditvijo na prosto utrdimo tako, da jih vsaj dva dni prej prestavimo na prosto ob kakšen zid, kjer je zavetrna in zaščitena lega. Tako je prehod za rastlino iz notranjih prostorov na prosto manjši šok. V osrednjem delu Slovenije počakamo s saditvijo paradižnik na prosto do sredine maja, takrat so tudi nočne temperature že dovolj visoke za to vrtnino. V hladnejših in višje ležečih predelih tako čakamo na sajenje na prosto kar do konca maja. Upoštevamo vremenske razmere in temperaturno stanje kraja, kjer bomo sadili paradižnik.

2. Globina sajenja

Ko sadike paradižnika, presadimo na vrt, pazimo  na primerno globino saditve. To je, da sadike sadimo vse do prvih listov globoko. Le tako bo rastlina našla dovolj hranil in vode ter imela močno steblo.

3. Vzgoja v posodah

Nižje sorte paradižnikov lepše uspevajo v posodah. Paradižnik sadite samo v čiste posode, saj je namreč občutljiv na določene bolezni in viruse, katerim se lahko ognemo že, če uporabljamo čiste posode za pripravo sadik, ali vzgojo paradižnika v loncu. Pred sajenjem v lonec le tega temeljito umijemo z vročo milnico, nujno pa mora imeti tudi drenažne luknje, da odvečna voda lahko odteče. Sadiko paradižnika posadite v 5 do 8-litrsko posodo s premerom  približno od 14 do 18 cm. Tako velik lonec omogoča paradižniku, da širi svoje korenine in daje prostor, da lahko postavimo podporo za paradižnik.

4. Lega/mesto posode

Naj bo to sadika v loncu ali na prostem v vrtu, jo imejmo na sončnem mestu. Paradižnik bo uspeval tudi v polsenčni legi, vendar bodo plodovi manjši.  Paradižnikove rastline potrebujejo vsaj sedem ur soncu, zato jih hranimo na sončni lokaciji, zavarovani pred močnimi vetrovi.

5. Dobri in slabi sosedje

Med vrste paradižnika lahko sejemo solato ali pa baziliko, na eno stran pa kapucinko, zaradi katere bo na paradižniku manj strun. Jeseni med paradižnike lahko posejemo špinačo ali motovilec. Poleg  paradižnika lahko sejemo tudi plodovke, saj so si kot sosede nevtralne. Torej niso niti slabe niti dobre sosede, pazimo edino, da ne senčijo paradižnika, zato upoštevamo lego gredic in razdalje sajenja. Razdalja sajenja je za paradižnik med vrstami 70 cm, v vrsti pa 50 cm. Če smo kupili cepljene sadike, pa sta omenjeni razdalji vsaj za 20 cm večji. Dobri sosedi so nizek fižol, korenček, kapusnice, por, pastinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, čebula, sladka koruza, česen in kapucinka.

6. Vršičkanje in pinciranje, nizke in visoke sorte

Paradižnik ločimo na dve skupini, in sicer na rastline, ki so grmičaste rasti in na rastline visoke rasti. Grmičaste sorte ali hibridi ne potrebujejo opore in jih ne pinciramo (ne odstranjujemo zalistnikov) in jih tudi ne vršičkamo. Visoke sorte pa potrebujejo oporo, jih pinciramo in po potrebi tudi vršičkamo. Visoke sorte gojimo ob količkih, vrvicah ali žični opori. Vršičkanje je pomembno zato, da povečamo zgodnost in izenačenost dozorevanja.

7. Zalivanje

Paradižnik potrebuje veliko vode, še posebno, ko cveti ter tvori plodove. Če je poletje še posebej vroče, pa je poraba vode še toliko večja. Za lažje oskrbovanje paradižnikov z vodo mu pripravite namakalni sistem. Lahko pa tudi odsluženi plastenki odrežite dno in jo porinite v zemljo. Skozi odrezano dno boste dolivali vodo v plastenko, skozi  vrat plastenke pa bo iztekala in zagotavljala dovolj vode rastlini. Če bomo paradižnik ročno zalivali, ga moramo zaliti obilno vsaj trikrat tedensko. Najboljši čas za zalivanje je od sončnega vzhoda do 10:00 in  od 18:00 do sončnega zahoda. Izogibajte se zalivanju v najbolj vročem delu dneva (12:00-14:00). Paradižnik v posodah potrebuje pogostejše zalivanje kot pa tisti na vrtu, saj  se zemlja v posodi hitreje izsuši. Suha zemlja vodi do pomanjkanja kalcija. Da vlago zadržimo, je priporočljivo tla okrog paradižnikov zastirati s slamo ali podobnimi materiali.

8. Gnojenje

V začetku rasti so za osnovno gnojenje dovolj organska gnojila (kompost, hlevski gnoj …), pozneje pa je treba dodati kalijeva gnojila, saj tega elementa organska gnojila vsebujejo premalo. Med rastno dobo lahko pognojimo tudi z gabezovo prevrelko, ki vsebuje veliko kalija. Ko rastlina nastavlja plodove, pa je treba zagotoviti tudi dovolj kalcija, ki ga navadno dodajamo foliarno, torej preko lista. Nekaj kalcija lahko dobi paradižnik tudi, če ga poškropimo z mlekom ali sirotko.  Če kupujete gnojilo, naj ima večji delež v gnojilu torej fosfor in kalij, ki pospešujeta cvetenje in formiranje plodu, manjši pa dušik, ki spodbuja rast listov. Za najboljše rezultate sicer priporočamo uporabo gnojil, ki so namenjena posebej za dognojevanje paradižnika. Za dognojevanje paradižnika torej izberite gnojila z nizko vsebnostjo dušika, visoko vsebnostjo fosforja in srednjo vsebnostjo kalija (razmerje 8 – 32 – 16).

Recept: Gabezova prevrelka

1 kg svežega gabeza namočimo v 10 litrih vode. Po nekaj dneh, ko se tekočina preneha peniti, je tekočina rjava in ima močan vonj. Tekočino precedimo, ostanke rastline pa lahko damo na kompostni kup.

Uporaba: 1 liter gnojila razredčimo z 10 litri vode. Poleti lahko s tem gnojilom enkrat na teden gnojimo tako paradižnik kot tudi druge vrtnine.

9. Pobiranje pridelka

Paradižnik odtrgamo takoj, ko se obarva rdeče. To storimo tako, da paradižnik primemo in nežno zasukamo – kot da bi odpirali pokrovček na steklenici. Velika napaka je, da paradižnike na rastlini pustimo predolgo. Ko začno paradižniki dozorevati, moramo še naprej skrbeti za rastlino. Paradižnik še vedno redno zalivamo, odstranjujmo zalistnike, ter odtrgajmo liste, ki so porjaveli. Paradižnike, ki so na videz gnili ali kako drugače spremenjeni, sproti in redno odstranjujemo, vendar jih zaradi možnosti širjenja bolezni ne mečemo na kompostni kup.

Dozorel pobran paradižnik shranimo v papirnati vrečki. Svežega paradižnika ne shranjujemo v hladilniku, saj lahko to spremeni njihov okus.

Več o koristih uživanja paradižnika boste našli tukaj >>

ČUDEŽNE LASTNOSTNI NAJBOLJ VSESTRANSKE VRTNE CVETLICE

Vsestransko zdravilno delovanje

Zeliščarji ognjič cenijo kot močno zdravilo. Ognjič so že v starem Egiptu uporabljali za pomlajevanje, omenjajo pa ga vse civilizacije iz starega veka, tako da so njegovo vsestransko uporabnost v prehrani in v zdravilstvu odkrivali skozi stoletja. Najnovejša znanstvena spoznanja potrjujejo, da ognjič deluje antioksidativno, protivnetno, protivirusno, protibakterijsko in protitumorno.
Druga imena: babji prstanec, meseček, obroček, vremenar,vremenec, vrtni ognjič, zdravilni ognjič, babji prstanec, meseček, obroček, sončica
Družina: nebinovke/košarice
Značaj: malce grenak, pekoč, suši in nežno hladi.
Učinkovine: eterično olje, grenčine, saponin, organske kisline, fermenti, smola, guma, karotinoidi, salicilna kislina.
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin jo razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Cvetlica zraste do 60 cm in žari v oranžno ali rumeni barvi od junija do oktobra, listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Potrebuje sončno rastišče. Ognjič je znan kot roža dežja, saj če so njegovi cvetovi po 8.uri zjutraj še vedno zaprti, bo ta dan deževalo.
Nabiramo cvetove, ko sonce najmočnejše sije, takrat imajo največ zdravilnih snovi.

Zdravilni učinki vsestranskega ognjiča:

– je antiseptik, celi rane, uporablja se proti zobobolu,
– uporablja se pri vseh težavah s kožo (ureznine, srbež, žuželčji piki…)
– zdravi okužbe ustne votline z virusi ali zajedalci,
– zaustavlja krvavitve,
– pomirja mišične krče,
– močno razstruplja,
– izboljša prekrvavitev,
– zdravi limfo,
– uporablja se pri vnetjih, čirih na želodcu,dvanajsterniku, okužbah prebavil,
– pomaga pri hudih krčnih žilah – mazilo
– pomaga proti oteklinam zaradi zastajanja vode v telesu,
– glivična obolenja na nogah – mazilo
– čiri na prsih – mazilo
– proti starostnim in pigmentnim pegam – mazilo
– pomaga pri izločanju vode iz telesa,
– zdravi vnetja grla in ušes
– proti kožnem raku – mazilo
– pomaga pri zvinih in zmečkaninah – mazilo
– odganjalec mrčes, v vrtu odganja polže in talne ogorčice,
– zdravi zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke
– uporablja se za nego dojenčkov,
– proti vnetju dlesni,
– mazanje turov (gnojno vnetje kože in podkožja),

Ognjič krepi kroženje krvi in tonus kože.

Ognjičevo mazilo tako kot pri človeku tudi pri živalih zdravi vse vrste ran in gnojnih tvorov.

Blag diuretik

V ljudskem zdravilstvu s pripravki iz ognjiča mirijo in blažijo krče in vnetja v želodcu, žolčniku, žolču, črevesju, ženskih spolnih organih, mehurju in ledvicah, ker njegove učinkovine delujejo spazmolitično. Če ga pijemo teden dni pred menstruacijo, zmanjšuje krvavitve in lajša bolečine, ker je antihemoragik, kar pomeni, da zaustavlja krvavitve. Po ljudskem izročilu je ognjič tudi emenagog, ker lahko z njegovimi učinkovinami sprožimo izostalo mesečno čiščo.

Ognjičeve sestavine varujejo celice pred poškodbami prostih radikalov, negujejo izsušeno, pordelo, občutljivo, aknasto in poškodovano kožo, zato so mazila in pripravki iz njega nepogrešljivi v vsaki domači lekarni.

Čaj iz cvetov:

zvrhano žličko cvetov prelijemo s ¼ litra vrele vode, pustimo stati le pol minute in takoj nato precedimo. Čaj pijemo 3 x na dan ali po požirkih skozi ves dan:
– za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah
– čisti kri, pomaga pri neredni menstruaciji in nečisti koži,
– zdravi jetrna obolenja,
– tonik za osvežitev problematične kože,
– umivanje oči z mlačnim čajem krepi vid,

Tinktura:

Deset žlic cvetov vsujemo na pol litra močnega domačega žganja. Pustimo namočeno za 6 tednov. Sodobni recepti priporočajo 70-90% alkohol in namakanje samo 15 dni. Razredčen pripravek redčimo pred uporabo z vodo.

Priprava olja:

V steklenico damo 1/3 svežih cvetnih lističev ognjiča, prelijemo z olivnim oljem in zapremo. Steklenico za 40 dni postavimo na sonce ali toliko časa, da padejo lističi na dno kozarca. Vsebino precedimo in nalijemo v majhne stekleničke. Olje hranimo v temnem in hladnem prostoru do roka uporabe olja.

Ognjičevo vino:

Naj bi zaleglo tudi pri blažjih zastrupitvah s hrano. Vino segrejemo, vanj damo ognjič in segrejemo do vrelišča. Precedimo, mlačno tekočino pijemo po požirkih. To ponavadi povzroči silovito bruhanje, na ta način se strup izloči.

Ognjičevo mazilo:

Potrebujemo 1/2 kg svinjske masti, ki jo segrejemo v ponvi in ji nato dodamo dve pesti cvetov. Pustimo, da se mešanica ohladi. Po enem dnevu mast nekoliko ogrejemo , da postane tekoča in odcedimo skozi krpo. Mazilo zelo pomaga pri vrezih, opeklinah, turih, ranah na nogah, ob nohtnih vnetjih, celo proti kožnemu raku. Pomaga tudi proti hudim krčnim žilam, čirom na prsih, raku, glivičnim obolenjem na nogah, proti starostnim in pigmentim pegam, jagodastim znamenjem.

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine. Le redko pride do alergične reakcije

Prepovedi in opozorila

Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Salata – uzgoj

Salata se može uzgajati gotovo u toku cijele godine, tj. od ranog proljeća, pa i preko zime.
To omogućuje veliki broj sorti – zimskih,ljetnih i proljetnih, kao i onih koje se uzgajaju u zaštićenom prostoru (klijališta, plastenici, staklenici).
Salata najbolje uspijeva u područjima s blagom klimom.
Suviše žarka, vruća ljeta nisu pogodna za uzgoj salate.
Zato ju je potrebno za vrijeme jačih vrućina zalijevati.

Salata se sije ili direktno ili se uzgaja iz presadnica.
Presadnice se uzgoje na gredici ili u klijalištu.
Salata se presađuje na razmake 30 cm red od reda, 25 cm biljka od biljke, odnosno 20×20 u zimskom uzgoju ili u zatvorenom prostoru.

Ljetna salata može se uzgajati u toku čitavog ljeta ili direktnom sjetvom ili uzgojem iz presadnica.

Ozima salata se sije krajem kolovoza ili početkom rujna, a presađuje krajem rujna do sredine listopada.

http://www.kuharicareceptisavjeti.com.hr/index.php/razno/2262-salata-uzgoj-

Strune na vrtu in kako se jih znebiti

Pisala nam je bralka, ki jo je zanimalo, kako bi se lahko znebila strun na vrtu, ki ji uničujejo pridelek:

Pozdravljeni!
Prebrala sem že veliko vaših člankov, vendar nisem še nikjer zasledila, kako na naravni način zščititi rastline pred strunami. Karkoli presadim (paprika, paradižnik, solata, …) kmalu oveni in propade – skozi korenine naredijo luknje strune.

Vedno dam v zemljo poleg vseh presajenih rastlin tudi krompir, strune so v krompirju in v mladih sadikah,po vrtu imam potresen pepel, svetovali so mi naj po vrtu polijem kis, kar sem tudi storila …

Ker res ne vem več, kaj storiti, se obračam na vas. Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jožica

Strune na vrtu so lahko prava nadloga, saj nam lahko uničijo skoraj ves pridelek.

Na vprašanje je gospe Jožici odgovorila naša strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje, Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.:

Žal odgovora, s katerim bi vašo težavo hitro rešili ni. Možnosti je več, najboljše je, da jih med seboj kombinirate. Strune so ličinke hrošča pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.

Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.

Strune so ličinke hrošča imenovanega Pokalica (na sliki).

Roža žametnica (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Torej, če strnemo, zemljo je treba dobro prekopati, na gosto zvečer zakopati prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamemo ven in uničimo, ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovila in bo na krompirju vedno manj strun lahko začnete saditi zelenjavo s tem, da po celem (gosto) vrtu naredite majhne otoke žametnice (morda kar vrsta zelenjave, vrsta žametnice in tako naprej), med vrstami zelenjave redno obdelujemo tla (globoko pletje) ter pobiramo odrasle hrošče pokalice (na sliki) po vrtu in okrog vrta.

V kolikor to ne zaleže ali vam postopki ne ustrezajo obstaja registriran bio insekticid Naturalis, ki je namenjen prav zatiranju strun.

Želim vam veliko uspeha in obilo zdrave pridelane zelenjave!

Lep pozdrav,

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Vprašajte naše strokovnjake.

Poskrbi za zdravo in okusno zelenjavo z domačega vrta

Biodinamički vrt

Uzgojite raznolike biljke na istom nekultiviranom tlu za dobrobit okoliša

Podijelite ovaj članak!

539 4 4 87 9 Google +

Svidio Vam se članak? Primajte naš elektronski časopis, besplatno je!
Pribilježite se ovdje!

Komentari

Prije nego što ostavite komentar, obavezno pročitajte pravila komentiranja na našem portalu.

Dodaj komentar

V čem je skrivnost bazilike?

Bazilika je eno izmed najbolj priljubljenih zelišč, saj se lahko uporablja pri pripravi različnih jedi, blagodejne učinke na zdravje pa pripisujejo tudi pitju časa iz njenih listov, uporabi njenih semen in eteričnega olja. Ker se sušena bazilika po okusu in koristih nikakor ne more primerjati s svežo, je najbolje, da jo vzgojite doma in jo imate vedno na voljo.

s

Poznamo več sort bazilike. Nekatere izmed njih so: zelena, pritlikava in rdeča.

Vzgoja zdrave bazilike s semeni

Pri setvi bazilike v zeliščni oziroma cvetlični lonček s premerom 10 centimetrov seme le pritisnemo v zemljo in ga z njo ne prekrivamo. Zaradi naravne selekcije dve od petih semen ne bosta vzklili, mlade poganjke pa po potrebi še dodatno razredčite.

Ko mlade rastline zrasejo do višine 10 centimetrov, jim odrežite zgornji del stebla, tako da na baziliki ostaneta dve tretjini listov. Tako boste rastlini pomagali, da požene stranske vejice in se okrepi. Ko se vam bo sredi poletja zazdelo, da je v vašem zeliščnem lončku nastala gneča, dve rastlini presadite ali pa ju podarite sosedi.

Izberite zdrave sadike

Baziliko je najbolje vzgojiti iz semen, spomladi pa lahko kupite zdrave sadike, ki so običajno na voljo pri branjevkah na tržnici. Tiste iz trgovskih centrov so običajno namenjene takojšnji uporabi v kuhinji in je od njih težko pričakovati, da bodo še dolgo rasle. To lahko preverite tako, da pogledate število listov na spodnjih delih stebla. Če na spodnjih 10 centimetrih stebla ni lističev, rastlina ni dovolj močna in zdrava.

Sadiki bazilike nekoliko zrahljajte korenine in jo skupaj z zemljo posadite v lonček, v katerem ste ji zagotovili dobro drenažo. Vsako rastlino posadite v svoj lonček, v primeru, da jih boste posadili v korito, pa naj bo med posameznimi rastlinami 15 centimetrov razmika. Najbolj uspešno jo boste vzgojili na mestu, kjer je zaščitena pred močnim opoldanskim soncem in pred vetrom. Idealno mesto zanjo je na okenski polici, obrnjeni na vzhod, potrebuje pa rodovitno prst, ki se ne posuši prehitro.

Bazilika potrebuje toploto. Pri temperaturah pod 12 stopinj Celzija neha rasti, na njenih listih pa se pojavijo različne bolezni. (Foto: iStockphoto)

Skrb za rastlino

Baziliko je treba pogosto zalivati z manjšimi količinami vode. Poleti, ko so nočne temperature nižje, jo zalivajte vsak drugi dan, v najbolj vročih poletnih dneh pa potrebuje dnevno zalivanje. Izogibajte se zalivanju po lističih, še posebej takrat, ko je zelo vroče. Če ugotovite, da je zemlja premokra in je lonček postal zelo težak, zalivanje preskočite.

V primeru, da ste na zalivanje pozabili, bo bazilika povesila svoje liste. V tem primeru v podstavek nalijte nekoliko vode in hitro si bo opomogla.

Ko že imate svojo lepo, zdravo in dišečo baziliko, jo redno uporabljajte, da bo poganjala nove lističe. Če je bazilika zelo bogata, porežite njene lističe, naredite šopek in jih obesite na senčno in zračno mesto. Ko se posuši, jo spravite v steklene kozarce in vedno jo boste imeli na voljo. Pri tem bodite pozorni le, da je ne boste porezali preveč. Priporočljivo je, da pustite 2/3 rastline, saj si tako lažje opomore.

Koristi in uporaba

Zaradi odličnega okusa in vonja jo uporabljamo pri kuhi raznovrstne hrane: priljubljena je v omakah, juhah, solatah, mesnih in zelenjavnih jedeh – skoraj povsod.

Koristna je na vrtu, saj odganja muhe, če jo imate na okenski polici pa bo nadležen mrčes preganjala iz kuhinje.

V vzhodnih deželah uživajo tudi njeno seme, ki ga namočijo v vodo in popijejo. Takšen napitek naj bi zbudil tek, urejal prebavo in deloval pomirjujoče. Čaj iz bazilike naj bi zmanjševal napenjanje, koristna je tudi za grgranje pri bolečinah v grlu, ker deluje proti bronhitisu, prehladu in vročini.

V ljudskem zdravilstvu se uporablja pri lajšanju težav s prebavo, dihali in nespečnostjo. Površinsko razkužuje, zato jo uporabljajo pri manjših ranah oziroma praskah. Sok njenih listov lahko uporabljate kot prvo pomoč pri pikih žuželk.

Blagodejno naj bi vplivala tudi na psihično počutje, in sicer deluje blago pomirjevalno in pomaga pri nervozi, nespečnosti, izčrpanosti in depresiji.

TUKAJ pa preverite še nekaj super receptov z baziliko.

Bazilika je nepogrešljiva predvsem v mediteranski kuhinji.

Tržni standardi sadja in zelenjave

Posebni tržni standardi pa so določeni z izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 543/2011 z dne 7. junija 2011 za:

agrume (pomaranče, limone, mandarine in križanci kot so klementine, tangerine, satsuma),
jabolka, hruške, breskve in nektarine, jagode, kivi, namizno grozdje,
papriko, paradižnik, solato, kodrolistno endivijo in endivijo eskariol.

Sadje in zelenjava, za katera ne velja posebni tržni standard, morata biti v skladu s splošnim tržnim standardom, določenim v Uredbi Komisije št. 543/2011, v Prilogi I, Del A.

Za zelene banane je predpisana kakovost določena s posebno uredbo Komisije EU št. 1333/2011 o določitvi tržnih standardov za banane.

Skladnost s tržnimi standardi se ne zahteva za proizvode, namenjene za industrijsko predelavo, živalsko krmo ali drugo neživilsko uporabo.

Tudi za naslednje proizvode se ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:

negojene gobe, kapre,
grenki mandelji, neoluščeni mandeljni, neoluščeni lešniki, oluščeni orehi, pinjole, pistacije, makadamija, pekan in drugi oreški,
posušene rajske smokve, posušeni agrumi, mešanice tropskih oreščkov, mešanice drugih oreščkov ter žafran.

Nadzor uvoza gob in rastlinskih proizvodov izvaja Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin v tesnem sodelovanju s Carinsko upravo RS.

Kontakt

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

Dunajska 22
1000 Ljubljana

telefon: (01) 300 13 00

telefaks: (01) 300 13 56

e-pošta: gp.uvhvvr(at)gov.si

Vrtnarski triki, ki vam jih ne bodo zaupali v vrtnarskem centru

Časopisi so lahko odlična zaščita za tla

Postavite nekaj listov časopisa po tleh, nato pa ga pokrijte z mulčenjem; časopis bo pomagal ohraniti vlago in zatiral rast plevela.
Dodajte moker, raztrgan časopis v kompost za odstranjevanje neprijetnih vonjev.

Čaj je naravna hrana za rastline

Zalivajte praproti in rastline, ki imajo raje kislo zemljo, kot so recimo hortenzije z mrzlim kuhanim čajem, da boste imeli lepe liste.
Lahko pa okoli rastlin potresete rabljene ali nove liste čaja in jih pokrijete z mulčenjem. Ko boste rastlino zalivali, bodo hranila iz čaja prodrla v zemljo.

Bananina lupina je najboljša prijateljica z vrtnicami

Če želite, da vaše vrtnice ne bodo imele uši, posušeno in narezano bananino lupino zakopljite od 2,5 do pet centimetrov globoko okoli rastline (če olupek ostane v enem kosu, bo privabil živalih in ga bodo izkopale).

Aluminijasta folija odvrača insekte

Zmešajte trakove iz aluminijaste folije z mulčenjem in žuželke ne bodo hodile k vašim rastlinam. Poleg tega bo folija preusmerila svetlobo na rastline in spodbujala rast.
Če so težava ptice, ki uničujejo vaše pridelke, obesite trakove folije na rastline. Odsev bo ptice zmotil in jih prisilil, da odletijo.

Sol je naravni morilec škodljivcev

Znebite se nadležnih polžev, tako da jih potresete s soljo.
Plevel, ki vam raste med tlakovci, lahko uničite s soljo. Skodelico soli in dve skodelici vode prelijte neposredno prek plevela.

KAKI

Božanski, meden, čaroben…

Božji sadež..in nudi ti ga le kratko jesensko obdobje. Glej, da ga ne zamudiš!

Domovina kakija je vzhodna Azija, od Izraela preko Kitajske na Japonsko.

Izjemno zdrav in odličnega okusa.

Vsebuje okrog 20 odstotkov hitro uporabnih sladkorjev, beta karoten, kalij in magnezij, precej fluora, nekaj bakra, kalcij, fosfor, železo, vitamine C, B1, B2, B6 in A, pa tudi jod, krom, baker, selen in še druge rudnine. Pomaga pri presnovi, koristen je za ledvice, jetra, oči. Vsebuje skoraj toliko C vitamina, kot limona in kar 30-krat več vitamina A od jabolka. Zato ga otroci raje jejo, kot korenček. 100 gramov kakijevega mesa ima 77 kalorij /333kJ. Kaki vsebuje veliko glukoze, zato daje organizmu tudi energijo.

Kaki odlikuje bogata vsebnost vitaminov in mineralov, visoka vsebnost prehranskih vlaknin in nizka vsebnost beljakovin ter maščob, zato sodi med najbolj zdravju priporočljiva živila. Ker drevesa ni treba škropiti, saj praviloma ne oboleva, je to ekološko pridelano sadje. Pridelava brez škropljenj, bogata vitaminska sestava in odličen, eksotičen okus so njegove prednosti, zato je pri sladokuscih in ljubiteljih zdrave prehrane zelo priljubljen.

Uživaj v surovem, kuhanem, pečenem—ali pa si izmisli drugačen način priprave. Za surovega pripravi žličko, ker se ti sicer scedi med prsti,

medene recepture:

Žemljokakijeva bunka , Kakijev coctail,
Omamni Grk, Sladoledna strjenka,
Kakijev zavitek, Sladoledna krema,
Po francosko, Zvitek s pršutom,
Kakijev tiramisu, Kakijeva salsa,
Kakijevi ocvrtki, Gratiniran kaki,
Solata s kakijem, Hladna leča s kakijem,
Kakijeva krostata, Sadno-kakijeva nabodalca,
Kaki z orehi iz pečice, Sadna solata s kakijem,
Brusketa s kakijem, Kakijev kanape,
Kakijeva predjed, Mediteranska solata s kakijem,
Karameliziran kaki, Polnjena pljučna rola..poišči na netu.

Samoobrambne sposobnosti !

Ogrodje – drevo se bohoti tudi do 15 m v višino. Prekrasne rumeno – bele cvetove kakijevo drevo odvrže, če se mu zazdi, da jih je preveč in da obvaruje pri življenju ostale cvetove, ki imajo “all inclusive tretma”. Če kaki – drevo zasluti sušo in s tem pomanjkanje hrane, odvrže toliko plodov – kakijev – sadežev, da ostalim izbrancem zagotovi nemoten razvoj do najokusnejšega sadeža. Seveda se kaki zaveda, da ima sadežev, kljub zavrženim, dovolj, saj drevesa kakija z rodnostjo nimajo težav.

Med drevesi kakija obstajajo emancipirana – taka, kjer moški cvetovi v ženski družbi niso zaželeni, aktualna, kjer se bohotijo dvospolniki, no in seveda staromodna – normalna z ženskimi in moškimi cvetovi, vendar ni nujno, da se plodijo med seboj. Namreč pri razvoju sadeža – kakija, ni nujna oploditev cveta. Nekateri so temu rekli brezmadežno spočetje, vendar pa možnosti oplojevanja niso zavrgli…za vsak slučaj!!