Osvežujoč bezgov sirup – nekaj izbranih receptov z neta

1.

Sestavine:

• 30 bezgovih cvetov
• 3 litri vode
• 3 kg sladkorja
• 6 dag citronske kisline
• nekaj limon
• nekaj steklenic

Priprava:

Za pripravo osvežujočega bezgovega soka imejte v mislih, da bo zadeva za kak liter ali dva narasla, zato uporabite večjo posodo, kot je vode. Ko naberete dovolj bezgovih cvetov, jih dajte na hladno. V posodi zmešajte glede na razmerje dovolj vode in sladkorja. Postavite jo na plin in zavrite. Nato pustite, da se ohladi. Dodajte citronsko kislino in zmešajte. V sladkobno kombinacijo primešajte še cvetove in kolobarje limon ter pustite stati 48 ur v hladnem in temnem prostoru. Priporočamo, da posodo s krpo ali čim podobnim prekrijete, vendar mora mešanica kljub temu dihati.

Čez dva dni pripravite dovolj steklenic, saj bo sirupa več, kot ste uporabili vode. Za najbolj žejne lahko uporabite tudi plastenke, dalj časa pa bezgov napitek raje shranjujte v steklenicah. Sirup nalivajte skozi lijak, ki ga namestite v steklenice, vanj pa še gazo ali fino cedilo, da vam skozenj ne bo ušlo preveč cvetov. Nalijte do vrha, dobro zaprite in shranite v hladilnik.

Osvežujoč domač bezgov sirup vam bo veselje prinašal še celo leto, če ga boste naredili dovolj.

2.*************************************************************************

Sestavine za 50 oseb

• 30
  bezgovih cvetov
• 1
  limona
• 1 l
  vode
• 1,25 kg
  sladkorja
• 20 g
  citronske kisline

Priprava

Priprava domačega bezgovega sirupa traja nekaj dni, ko pa je že ustekleničen, potrebujemo le nekaj minut, da ga postrežemo ob jedi.

• 1

  Bezgove cvetove pregledamo in odstranimo hrošče ter druge žuželke. Limono narežemo na rezine. V kozarec za vlaganje natlačimo čim več popolnoma zrelih cvetov, ki jih še pokriva plast cvetnega prahu. V kozarec do roba nalijemo vodo in cvetove obtežimo z rezinami limone. Kozarec zapremo in ga za 24 ur postavimo na toplo; če je le mogoče, naj bo čez dan na soncu.

• 2

  Naslednji dan tekočino precedimo čez cedilo ali gazo in cvetove dobro ožamemo (da iz njih “iztisnemo” aromo). Sok prelijemo v večjo skledo in dodamo sladkor ter citronsko kislino. Dobro premešamo, da se sladkor nekoliko raztopi, in prelijemo nazaj v kozarec. Kozarec za tri dni postavimo na sonce, da se sladkor popolnoma raztopi. Vmes lahko vsebino kozarca tudi večkrat premešamo.

• 3

  Pripravljen sirup prelijemo v čiste steklenice in dobro zapremo.

• 4

  Bezgov sirup razredčimo z vodo in ponudimo v kozarcu, ki ga lahko po želji dekoriramo z rezino limone.

3.*****************************************************************************

40 bezgovih cvetov

2,5 kg sladkorja

3 bio limone

2 citronki, 50 g

Bezgovo cvetje nabiramo maja in junija, stran od cest in mestnega smoga, v suhem in sončnem vremenu, vsekakor pa ob polni luni.

Citronka je trgovsko ime za citronsko kislino (E330), šibko organsko kislino, po sestavi podobno vitaminu C.

priprava
■ Bezgove cvetove blago otresemo in pogledamo za morebitnimi pajkci in mravljami; cvetov ne peremo.
■ V velikem loncu zavremo 3 litre vode in primešamo sladkor (gl. opombe), da se povsem stopi. Odstavimo in ohladimo.
■ Limone narežemo na debelejša kolesca.
■ V ohlajeno slajeno vodo namočimo cvetove in narezane limone. Pokrijemo in na hladnem pustimo vsaj 24 ur, lahko tudi kako uro dlje. Vmes obvezno nekajkrat premešamo.
■ Bezgovo cvetje in limone odstranimo (limone ožamemo in porabimo za limonado). V tekočini premešamo citronko, da se stopi.
■ Tekočino precedimo skozi gosto cedilo, obloženo z gazo. Tekočino nazadnje nalijemo v sterilizirane steklenice, ki jih shranimo v temen, po možnosti hladnejši prostor.serviranje
Bezgov sirup ali sirup iz bezgovih cvetov redčimo z vodo ali z mineralno vodo. Pijači (v bokalu) po okusu dodamo ledene kocke, narezano limono ali/in malo limoninega soka, meto ali meliso…

nadomestek
■ Limone lahko nadomestimo z limetami, ki so nekoliko bolj kisle in aromatične. 3 limone nadomestimo s 4 do 5 limetami.
■ Odličen nadomestek za nezdravi sladkor (gl. opozorila) je stevia v kristalih.

4.*****************************************************************************

Bezgov sirup poleg šabese tudi lahko pripravimo iz bezgovih cvetov, saj je okusna in dobra pijača za vroče poletne dni. Tukaj boste našli recept za bezgov sirup, s katerim se boste lahko osvežili čez celo leto.

Sestavine:

• 15 bezgovih cvetov,
• 1 l vode,
• 60 dag sladkorja,
• 20 g citronske kisline

Priprava:
Bezgove cvetove položimo v liter vode. To naj stoji 1 dan. Nato precedimo, dodamo sladkor in citronsko kislino. Segrejemo do 80 °C, da se sladkor raztopi in nalijemo v steklenice. Sirup uživamo razredčen z vodo, lahko dodamo limonin sok.

Če bi lahko opisali vonj po osvežujoči pijači, bi bil to nedvomno vonj bezga. Ko se sprehodimo mimo bezgovega grma, je vonj preprosto očarljiv. Cvetove moramo nabrati hitro, saj kmalu odcvetijo in iz njih nastanejo črne jagode, ki jih surovih nikakor ne smemo jesti. Iz lepih belih cvetov pa lahko ustvarimo osvežujoče dobrote, kakršni sta šabesa in bezgov sirup. Kaj pa lahko bezeg naredi za naše zdravje? Ogromno!

Z bezgovim sirupom si boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam pa moramo razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Poznamo več vrst bezga, saj gre za rod grmovnic ali nizkih dreves, ki se lahko delijo v skoraj trideset različnih vrst. Njegovi listi so neparni in pernati, cvetovi pa petštevni in rastejo v kobulastih grozdih. Plod, ki potem zraste, je jagodast in najprej zelen, potem rdeč in na koncu črn, vsebuje pa nekaj semen (navadno od tri do pet). Iz cvetov seveda lahko pripravimo okusen bezgov sirup.

5.****************************************************************************

Moj recept je takšen:
3 l vode
40 cevtov bezga
3kg sladkorja
50 g citronke

Vodo zavreš in ko zavre namočiš noter cvetove. Pustiš stati 24 ur. POtem precediš, dašp noter sladkor in citronko, toliko časa mešaš, da se stopi. Sirup nato preliješ v steklenice in počakaš kakšen teden da s emalo uleži. Mis mo ga že sprobali in je odličen. Zdaj nihče noče piti kupivnega soka za razredčit….

6.*****************************************************************************

Tako kot si ne predstavljam poletja brez natikačev in bosih nog, si ga ne predstavljam niti brez ozvežilnega bezgovega soka. Joj, kako paše v tisti pasji vročini. Sploh, če bezgov sirup premešamo z mineralno vodo.
Vsako leto naredim več bezgovega sirupa, pa nam ga jeseni že zmanjka. Letos sem eno rundo že naredila. Ena ali dve me še čakata. Upam, da bo kmalu konec teh deževnih dni, ki onemogočajo nabiranje bezgovih cvetov. Je pa po drugi strani fajn ta dež, da  nežno spere bezeg in ni tistih mikro majhnih nadležnih žužkov in prahu.

Sestavine:

30 ali več večjih bezgovih cvetov
3 litre vode
3 kg sladkorja
3 citronke (60 g)
3 limone

dober šop mentolove mete ali
dober šop melise

Bezgove cvetove oberemo in jih nežno zlagamo v košaro ali cekar, da izgubimo čim manj dišečega cvetnega prahu, ki je poln vitaminov in mineralov. Najboljše, da nabiramo bezeg kje na odročnem kraju, vstran od mestnega vrveža, cest, da ga ne rabimo prati. S pranjem namreč odplaknemo v odtok precej cvetnega prahu.

V večjem loncu,  kakšnem 6 litrskem, če bomo delali s litri vode, najprej zavremo vodo in štedilnik ugasnemo. Dodamo sladkor in citronsko kislino in mešamo, da se sladkor raztopi. Počakamo, da se sladkana voda ohladi. V primeru, da bomo bezgov sirup delali z zelišči, dodamo zelišča v še toplo sladkano vodo, saj se eterična olja iz zelišč bolj sproščajo v topli vodi. Vendar ne v vroči.
Ko se voda ohladi na sobno temperaturo, dodamo očiščene bezgove cvetove. Vsak cvet posebej pregledamo in mu odstranimo morebitne žužke. Jaz cvetov ne perem, jih pa zato nabiram na “eko” krajih, kjer vem, da se ne škropi z umetnimi škropivi, kjer ni mestnega prahu, …
Na koncu dodam še narezane limone in pokrijem s pokrovko, ker ne želim, da se v soku ponoči jakuzzirajo mušice in morebiten hišni prah.
Pustim, da se vse skupaj namaka 24 -48 ur.

Preden bomo cvetove odcedili si pripravimo steklenice. Nekateri shranjujejo sok tudi v plastenke. Sama sem bolj za steklenice, saj jih lahko lažje steriliziram in se tako sok nikoli ne pokvari.
Steklenice najprej dobro operem, na dno pečice dam kuhinjsko krpo in steklenice obrnjene navzdol (da se odcedi vsa voda) steriliziram kakšno uro na 110 stopinj. Steriliziram tudi pokrovčke.
Pri vsem shranjevanju je najpomebnejše čista steklenička in pokrov ki dobro tesni (ne prepusti kisika), da bakterijam na damo možnost razvoja. Ko se le-te v steklenici razmnožujejo, se ustvarja CO2 , ki je krivec, da nam “raznese” steklenico oz. sok zavre.

Pripravimo si vrč, na katerega damo večje cedilo prekrito s sterilno gazo ali trikotno ruto. Sok precedimo, cvetove z ruto ožamemo.
Sok iz vrča s pomočjo lijaka nalijemo v še tople steklenice in jih takoj neprodušno zapremo. Soka nikoli ne nalivamo do vrha zamaška.

Ohlajene steklenice z bezgovim sirupom shranimo v hladilniku ali drugem temnem in hladnem prostoru.

V primer, da želite manj sladki sirup, predlagam, da na daste manj kot 600 g sladkorja na liter vode, ter sirup potem obvezno shranite v hladilniku. Sladkor namreč deluje tudi kot konzervans in če ga je premalo se zna zgoditi, da se bo sirup prej pokvaril.

Nekateri delajo bezgov sirup tako, da najprej cvetove namočijo in šele na koncu dodajo sladkor in citronko in potem vse skupaj segrevajo, dokler se sladkor ne stopi. Nekak mi je bližje misel, da s tem, ko vodo prej zavrem, razkužim morebitno posodo in vodo, ter da kasneje s segrevanjem cvetov in limon ne uničujem vitaminov in mineralov v njih.

Bezgovih cvetov ni nikoli preveč. :))
V primeru, da imate dovolj bezgovega sirupa, cvetove  posušite na časopisnem papirju in jih shranite v posodi za bezgov čaj, ki se bo prilegel v mrzlih dneh v kombinaciji z medom in ingverjem. S tem, da pazite, da posode ne boste neprodušno zaprli, da se vam ne pojavi plesen.

Recept kako pripraviti antivirusni čaj iz posušenih bezgovih cvetov, najdete med RECEPTI na blogu ali če kliknete tukaj na Bezgov čaj z ingverjem in medom.

7.*****************************************************************************

Sastojci

• 10 cvjetova bazge
• 1kg šečera
• 15-20g limunske kiseline
• 1L obične hladne vode

Priprema

1. Za jednu litru soka je potrebno ubrati deset zrelih i procvalih cvijetova bazge.stavimo ih u lonac i zalijemo litrom vode.ostavimo pokriveno uz dotok zraka da odstoji 24 sata.nemojte da vam duže stoji jer onda pokupi sve negativne okuse.

2. Kada je odstajala procjedimo ju u lonac u kojem će mo ju kuhati i dodamo kilu šečera.Kuhamo na laganoj vatri dok ne zakipi pa ostavimo da se krčka još neko vrijeme dok pjena koja se stvara ne prestane izlaziti na površinu.Pjenu kupimo žlicom i bacamo jer su to preostale zmazanoće.ugasimo i ostavimo da se ohladi.

3. Kada se ohladila dodamo limunsku kiselinu.nemojte pretjerivati jer će biti prekiselo…Promješajte i ostavite da se rastopi kiselina.Prelijete u čiste staklene boce jer u plastičnim ne može dugo izdržati i držite na tamnom i hladnom mjestu.Izdrži i godinu dana.Evo mi još imamo nekakvih pola litre od prošle godine i dalje je super….

KARDAMOM

Uporabljajo ga tudi v klobasah in paštetah. S kardamomom si izboljšate okus kave in čajev, kar vas bo spomnilo na vonj po Orientu. Foto: Wikipedia

O kardamomu, ki spada, tako kot ingver in kurkuma, v skupino pikantnih lilijevk, sta pisala že srednjeveška zdravnika Hipokrat in Dioskorides.

Zdravilne lastnosti se nahajajo v semenih, ki jih uporabite lahko tudi za začinjanje jedi. Sicer obstaja več vrst (cejlonski, bengalski …), vendar pri nas največ uporabljajo zelenega, medtem ko je v indijski kuhinji najpogosteje v uporabi črni. Poleg vanilije in žafrana velja za eno izmed najdražjih začimb. V knjigi Ščepec rešitve avtorji pišejo, da je najbolj priljubljen v Skandinaviji, za kar naj bi bili delno krivi Vikingi, ki so ga prinesli tja. Največ pa ga proizvedejo v Nepalu in Gvatemali.

Izboljša okus kave in spodbuja prebavo
V plodovih so semena, ki jih strete pred uporabo, in uporabite v omakah in raznih juhah. Kardamom vsebuje več eteričnih olj in je po okusu milejši od ingverja in blažji od kurkume. Po ljudskem izročilu odpravlja krče, varuje želodčno sluznico, spodbuja prebavo in izboljšuje duševno stanje. Znan je tudi kot poživilo, saj podobno kot kofein spodbuja koncentracijo, vendar nekaterim po kavi razbija srce, medtem ko kardamom ravno to težavo odpravlja. Arabci in Indijci so znani po tem, da skodelici kave dodajo za noževo konico kardamoma, saj je takšna kava bolj zdrava in ima prijetnejšo aromo, pa še za želodec je bolje.

Žvečenje semen pomaga pri slabem zadahu, zato ga v Indiji uporabljajo namesto žvečilk. Poleg tega njegova eterična olja okrepijo dlesni in nevtralizirajo bakterije, ki povzročajo parodontozo in gingivitis.

Kardamom uporabite pri peki sladic
Če boste radovedni in boste poskusili zrnca kardamoma, vas bo ostrina spomnila na ingver. Pogosto ga uporabljajo v prazničnih dneh za peko medenjakov, v Angliji ga dodajo kruhu in različna druga peciva. Uporabljajo ga zaradi arome in lažje prebave maščob in škroba, česar je v piškotih največ. To je zagotovo razlog, da ga lahko čimprej vključite v svojo kuho. Sprva v majhnih količinah, da se navadite na okus, nato pa postopoma več. Začimba se dobro poda tudi h kompotom, pečenim jabolkom in sadni solati. Pazite le na to, da ga ne dodate preveč. Za blag okus je dovolj že, če daste pred koncem priprave v jed kar cel plod za kratek čas in ga nato odstranite.

Zmleti kardamom porabite v čim krajšem času
Kvaliteten kardamom je še v obliki sadeža oziroma ploda, ki ga pred uporabo odprete s stiskom prstov. Znotraj se nahaja do 20 temno rjavih zrnc, ki so lahko včasih lepljiva. Če jih zaužijete, so rahlo hrustljava. Najbolje bo, da sadež odprete pred uporabo, saj tako ohranite največ učinkovin in arome. Če kupite zmletega, ga po odprtju hitro porabite, saj že v osmih tednih izgubi skoraj polovico arome.

Kako lahko poskrbimo za dober spomin?

MMC RTV SLO

Se spomnite, kaj ste včeraj jedli za kosilo? Če je vaš odgovor ne, to še ni razlog za paniko. Vzrokov je lahko več, spomin je namreč kompleksen proces.

O tem, zakaj pozabljamo in kako lahko urimo spomin, so govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu. Kaj se dogaja v možganih? Kaj je bolezenska izguba spomina in kako ravnamo preventivno? Vaje za urjenje spomina so preproste in primerne za vse generacije, od učencev in študentov do starejših, ki se z njimi lahko izognejo bolezenski izgubi spomina. Novinarka Ana Skrt je v studiu gostila izrednega profesorja dr. Aleša Kogoja s Psihiatrične klinike Ljubljana in certificirano trenerko spomina Jasmino Lambergar.

Vzrokov za pozabljanje je več, pravi Kogoj. “Najprej bi ločil dve kategoriji: eno je
pozabljanje, ki je posledica bolezenskih procesov in ki ga moramo ločiti od pozabljanja, ki je vsem skupno iz vsakdanjega življenja, pa tudi za slednjega je več vzrokov. En razlog je
pešanje spominskega zapisa, zlasti če ga ne obnavljamo, drugi razlog je, da si nekega
podatka dejansko sploh nismo zapomnili, tretji razlog pa je interferenca podatkov. Če imamo preveč podobnih podatkov, je to težje opravilo, kot če si moramo zapomniti več podatkov iz različnih kategorij. In četrti razlog je potisnjenje spominov v podzavest, zlasti kakšne neprijetne dogodke radi potisnemo v podzavest in jih pozabimo. Osnovni razlog pa je, da spominski zapisi bledijo, kaj je vzrok za to, pa ne vemo,” pravi Kogoj.

Kaj lahko sami naredimo za boljši spomin?
Kot pravi trenerka spomina Jasmina Lambergar, lahko spomin urimo z različnimi vajami. Spomin je namreč proces, ki poteka od vnosa informacij do shranjevanja ter potem povezovanja in priklica informacij. “Največkrat so težave na začetku, ko prihaja do vnosa informacij skozi naša čutila in smo premalo pozorni na določene situacije, zato se te informacije ne shranijo pravilno in jih potem tudi ne moremo priklicati iz spomina.”

S samimi vajami lahko veliko naredimo s tem, da spodbudimo našo pozornost, da smo torej bolj pozorni do pozornosti, kar pomeni, da lahko zavestno shranimo določeno informacijo skozi več čutil, pravi Lambergerjeva.

Kot je v oddaji pojasnil Kogoj, nam spomin začne delati zelo zgodaj, po nekaterih podatkih si otroci v starosti 9 mesecev zapomnijo podatek za en dan, pri 14 mesecih pa za en teden in seveda z naraščajočo starostjo ti podatki ostanejo shranjeni dalj časa.

Z dozorevanjem možganov se seveda izboljšuje tudi strategija pomnjenja. “Deset odstotkov predšolskih podatkov kot strategijo pomnjenja uporablja ponavljanje podatkov. Potem pri 9, 10 letih pa lahko osvojijo otroci nove strategije pomnenja, kot je razvrščanje podatkov v različne kategorije,” pojasnjuje Kogoj.

Pozornost bistvena za pomnjenje
Po besedah trenerke Lambergarjave je pomnenje bistveno povezano s pozornostjo. “Predvsem kratkoročni spomin je vezan na pozornost, če pa želimo informacije ohraniti dlje, lahko to storimo s ponavljanjem.” Kot svetuje strokovnjakinja, je poleg pozornosti pri pomnjenju bistveno povezovanje informacij: kratkoročni spomin je lahko včasih šibek in se ga da z vajami nekoliko okrepiti. “Ker smo ravno radijski medij: spomin lahko treniramo tako, da poslušamo neko glasbo ali tekst in vadimo tako, da po koncu skladbe ponovimo, kaj smo si zapomnili iz skladbe (recimo, katere inštrumente smo slišali in katere besede so se ponovile v tekstu). Podobno je lahko s slikami.”

Vaja za spomin: razvrščanje fotografij
Dolgoročno spomin lahko krepimo na različne načine: razvrščamo lahko dogodke iz naše
preteklosti bodisi po letnici bodisi po fotografijah (recimo družinski albumi), kar je
zanimivo za vse družinske člane, pa tudi pozneje, če pride do bolezenske motnje spomina, je lahko to dobrodošla informacija za osebje, ki se ukvarja z njim. “Skratka, vaje so tiste, ki nam pomagajo krepiti kratkoročni in dolgoročni spomin,” pojasnjuje Lambergerjeva.

Kdaj govorimo o bolezenski izgubi spomina?
O bolezenski izgubi spomina govorimo takrat, ko je spomin toliko prizadet, da že pomembno ovira naše vsakdanje življenje. “Pri bolezenski izgubi spomina gre za to, da si človek, ki je bolan, vzame več časa za pomnjenje, in četudi si želi zapomniti podatke, si teh podatkov ne more zapomniti. In če si jih zapomni, je to res le za zelo kratek čas,” pojasnjuje Kogoj.

Za spomin je zelo pomembna tudi fizična vadba: fizične dejavnosti, od hoje do različnih vaj
za različne dele telesa delujejo blagodejno tudi na možgane, zato je priporočljivo, da
poleg vaj za spomin skrbimo tudi za fizično formo telesa. “Telo in um, to je dobitna
kombinacija,” pravi Lambergarjeva.

Celotno oddajo lahko poslušate spodaj. Za začetek kliknite na oddajo!

bralecxx

# 12.10.2014 ob 00:34

V eni od oddaj Arsov logos je bilo govora o nekaterih ugotovitvah fizike. Med drugim je bilo tudi rečeno; očitno so možgani proivod zavesti in ne obratno, kot se nasplošno misli. Ko bo medicina to sprejela, bo marsikaj bolj jasno.

V neki sobotni prilogi Dela je bil dve strani dolg članek o tem, koliko bi medicina in biologija napredovali, če bi upoštevali novejše ugotovitve znanosti.

galoper

# 07.11.2014 ob 19:24

Nevronska povezava v možganih je nosilec podatkov iz spomina v predstavo. Kako krepimo nevronsko povezavo je vprašanje s široko paleto odgovorov. najenostavnejša je ponavljanje, vezava na pomembne asociacije, kor je na primer osebna varnost…. Več najdete v različnih medijih.

Top službe – Lek, Renault Nissan Slovenija, EIB iščejo okrepitve

Redakcija Financ

*

Are you thinking about the kind of hair-style to choose?

A-Test-That-Will-Help-You-Find-Out-Whether-Long-or-Short-Hair-Suits-you-Better

The rule of 5, 7 centimeters will solve your problem.

Only by using a ruler and a pencil you can determine whether short or long hair fits your face better.

If the distance between the ear and the chin is larger than 5, 7 centimeters, you should go with short hair. If the distance between these two spots 5, 7 centimeters or less, you will make a mistake if you cut your hair short

Kako prepoznati simptome srčanog udara mesec dana unapred

Opšte je poznato da se simptomi srčanog udara mogu uočiti i pre nego što do njega dođe. Napad može da bude iznenadan i bez upozorenja, što ga čini jednim od najsmrtonosnijih medicinskih stanja.

Međutim, malo ko zna da suptilni tragovi o mogućem srčanom udaru mogu da se uoče čak mesec dana unapred.

Do srčanog udara dolazi kada se začepi koronarna arterija. Zbog toga krv ne može da dođe do srca i srce staje s radom. Kada dođe do srčanog udara, tkivo umire zbog nedostatka dotoka krvi i osoba doživljava neverovatan bol. Ukoliko nema medicinskog osoblja u okolini koje bi odmah sprečilo napad, odumiranje tkiva može da bude fatalno. Ovde ćemo vam predstaviti simptome koji vam mogu ukazati na mogući srčani napad u budućnosti. Navodi se da ovi simptomi mogu da pomognu da se srčani udar predvidi i do mesec dana unapred.

Neverovatan umor

Kada suženje koronarne arterije dostigne opasan nivo, vaše srce prima manje krvi, zbog čega srčani mišić radi jače nego inače, a što dovodi do umora.

Gubitak daha

Ukoliko teško dolazite do daha, postoji rizik da ćete imati napad. Kada srce dobija manje krvi, manje kiseonika odlazi u pluća, što dovodi do gubitka daha. Kardiovaskularni i respiratorni sistem potpuno zavise jedan od drugog, tako da to može biti dobar pokazatelj.

Slabost

Kada vaše telo nema dovoljno kiseonika zbog smanjenog protoka krvi, osećaćete se slabije nego inače. To je zato što sužavanje arterije smanjuje cirkulaciju, zbog čega mišići ne dobijaju dovoljno krvi.

Vrtoglavica i/ili hladan znoj

Kada se sprema srčani udar, možete doživeti neobične talase hladnog znoja i/ili vrtoglavice. Slaba cirkulacija onemogućava dotok krvi u mozak, što izaziva vrtoglavicu, pogotovo kada naglo ustanete iz stolice ili kreveta.

Nelagodnost u grudima

Nedostatak kiseonika zbog smanjenog protoka može izazvati nelagodnost u grudima. Bol se može povećavati sve do trenutka kada nastupi srčani udar.

Šta učiniti?

Ukoliko imate neke od ovih simptoma ili više njih, trebalo bi odmah da potražite savet lekara. Ovo su sve znaci da postoji rizik od srčanog udara, a najbolji način da se on spreči jeste da se reaguje čim se uoče simptomi.

Žene obično imaju suptilnije simptome, koji se pojavljuju suviše kasno. Zato bi žene trebalo češće da posećuju lekara i da idu na redovne preglede. Budite naročito obazrivi ukoliko je neko u vašoj porodici već doživeo srčani udar.

Webtribune.rs

Večdemenzionalno možgansko valovanje 0

Objavil Matjaž Bogdan Zepan dne 6. 11. 2011
Avtogeni trening

BETA STANJE

Nad 14 Hz …Stanje miselnega procesa možganov. Idealno stanje za delovanje v fizični dimenziji.

ALFA STANJE

Z določenimi tehnikami izzvana pot do globoke sproščenosti, v katerem je oseba zelo sprejemljiva za sugestije. V sproščenem stanju uma in telesa začno možgani delovati na področju nižjih frekvenc, alfa valovi (od 7 do 13 Hz). Izsledki znanstvenih raziskav kažejo na številne pozitivne učinke bivanja v alfa stanju. Je idealno stanje za razmišljanje. Pri frekvenci 10 Hz lahko zaznamo informacije v duhovni dimenziji in jih uporabimo kot pomoč pri sprejemanju pravih odločitev ali za reševanje problemov v fizični dimenziji. Je stanje rahlega sna, meditacije, globoke sprostitve, stanje ko razmišljamo lahko tudi v slikah…

• Krepi imunski sistem,
• Pripomore k izboljšanju cirkulacije in dihanja,
• Omogoča sproščanje nakopičenega stresa in
• Krepi odpornost za bodoče stresne situacije.

Na valovih alfa pride do usklajenega delovanja desne in leve možganske hemisfere, kar omogoči uporabo ogromnega kreativnega in intuitivnega potenciala desne možganske polovice skupaj z logično, racionalno funkcijo leve polovice.

Alfa stanje ima najvišjo vrednost pri 10 Hz. V tem stanju se krepi intuicija, širi kreativnost in izboljšuje sposobnost učenja.
Alfa stanje je naraven pojav, ki lahko vsakomur pomaga, da poišče moč, ki jo potrebuje za telesni, profesionalni in duhovni razvoj. Alfa stanje je najučinkovitejše za sprejemanje sugestij.

THETA STANJE

So valovi nižjih frekvenc, theta valovi (od 4 do 7 Hz). Je raven kjer biva biološka inteligenca. Stanje sna, narkoze… Sanje so v tem stanju zelo žive. Theta stanje je predvsem primerno:

• Za ‘poglobitve’ vase, kjer se prebujajo posebne čutne zaznave. Je manj primerna za sugestije.
• Svojo bistveno prednost ima pri ‘notranji uglasitvi’.
• Znanstveni izsledki (Rossi 2002) navajajo, da se v theta stanju aktivira proces samozdravljenja.
• Alfa in theta stanji (cikla v procesu spanja) ter Schumannova frekvenca (frekvenca Zemlje) so popolnoma NARAVNI pojavi.

DELTA STANJE

Frekvenca 2-4 Hz zelo globoko spanje, globoka narkoza, tudi delta prehod, kakor ga je imenoval Jose da Silva, po njegovem mnenju se lahko neposredno povežemo z Višjo inteligenco na duhovni ravni.

SREDIŠČE ALFA STANJA

Možgansko valovanje s frekvenco 10 Hz , ki predstavlja središče Alfa ravni. V središču imamo možnost uporabe obeh možganskih polovic hkrati; levo – logično – racionalno in desno – intuitivno.
Iz lastnega središča lahko dojamemo informacije iz obeh dimenzij, objektivne – fizične in subjektivne – duhovne.
Pri možganski frekvenci 5 Hz (theta) lahko delujemo le induktivno, informacije lahko le zaznamo, ne moremo pa jih analizirati ali uporabljati za sprejemanje odločitev. Za deduktivno delovanje, sklepanje ter sprejemanje odločitev… aktivira se že um, moramo iti v središče -10 Hz. Ta frekvenca je idealna za zaznavanje in analizo informacij, sprejemanje odločitev in načrtovanje uspeha, kreacije.

Avtor: Matjaž Bogdan Zepan

Resnična čarovnija in bogastvo

Objavil Urednik dne 28. 5. 2015 Zakon privlačnosti

Sporočilo, ki je rdeča nit knjige Resnično čarodejstvo, je bistveno tudi za področje blaginje: namesto zavesti o pomanjkanju dosezite zavest o blaginji. Znebiti se zavesti o revščini pomeni spremeniti notranje podobe, ki odsevajo pomanjkanje v vašem življenju.

S takšnim načinom razmišljanja je nemogoče, da bi vam česa primanjkovalo. Začne vas motivirati lastna sreča, lastne sanje; zaživite življenje, za katero čutite, da ste poklicani, da je to vaša poklicanost, zaradi katere ste tukaj; in blaginja postane vaše geslo. Obilje začne deževati na vas. Stvarstvo vam priskrbi natanko tisto, kar potrebujete, pa ne zato, da bi zapolnilo kako praznino; stvari prihajajo k vam v natanko tistih količinah, ki vam pomagajo doseči vaše sanje. Ko nič več ne čutite, da vam česa primanjkuje, lahko zaživite življenje, za katero veste, da vam popolnoma ustreza; potem prihaja k vam vse več simbolov blaginje (denar, predmeti, moč in tako naprej).
PET VIDIKOV ZAVEDANJA, KI USTVARJA BLAGINJO

Obstaja pet dejavnikov, ki so najbolj ključni za ustvarjanje zavesti o blaginji. Ko boste vsak dan razvijali ta način bivanja, vam bo začel višji del vašega bitja omogočati, da boste doživljali vse več blaginje:

1. Če želite doživeti blaginjo, ne potrebujete nič drugega.
2. Blaginje ne morete ustvariti, če verjamete v pomanjkanje.
3. Niste razdeljeni v kategorije. Hkrati ste videc, videnje in videno.
4. Blaginje ne morete doživeti, če mislite, da je ne zaslužite.
5. Veselite se blaginje drugih.

To novo zavedanje vas bo privedlo k tisti najpomembnejši razsežnosti, ki je osrednja tema te knjige: k življenju, ki ima smisel.
KAKO »ZAPLAVAMO«

Ko ste v tem stanju, s telesom doživljate lahkotno blaženost, ki vam pravi: »Zato si tukaj, to je tisto, kar naj bi zdajle počel. Izpolnjuješ svojo poklicanost in nič te ne bo oviralo.« Dobesedno opazujete svoje telo, ki dela neverjetne stvari, doživljate sijajno radost in nobena stvar se vam ne postavi na pot. Delujete v skladu s smislom in doživljate vrhunsko izkušnjo.

Spoznali boste posebno, nezgrešljivo notranjo blaženost in blagoslov. Pritajeno bo k vam prišla od zadaj, če uporabim prispodobo, a vseeno boste spoznali to sijajno vrhunsko doživetje, če boste zaplavali s tokom. Samodejno plačilo, ki pride brez muke, pa je tisti čudežni občutek, kot da vas od znotraj obliva topla prha. Dvignila vas bo in vas povezala z notranjim spoznanjem, da ste končno na pravi poti. Zanos je sam zase čudež. To naravno stanje blaženosti je ključ do tega, da zboljšate svojo delovno učinkovitost. Vaš um, vaše srce je zelo mogočno pri ustvarjanju vaše fizične stvarnosti, tudi tiste, ki presega vaše meje. Kar si lahko kot podobo zamislite v srcu, lahko ustvarite v fizičnem svetu, če le ne zapustite te podobe. Bolj ko se tega zavedate, več tega boste videli v stvarnem življenju. Vaše srce je to kraljestvo, sposobno ustvariti vsako podobo, ki jo želi. In ko se zaveste, da je podoba, ki jo želite, podoba blaginje, boste prav to pritegnili k sebi, temeljilo pa bo na dejanjih, ki bodo izvirala iz te podobe. Vsakršna blaginja, tudi finančna, izvira iz teh podob. Da, pravim, da lahko dejansko vplivamo na fizični svet in na vse svoje okoliščine s tem, kako uporabljamo misli.

Blaginja v obliki premoženja deluje popolnoma enako kot vse drugo. Videli boste, kako se steka v vaše življenje, ko ne boste prilepljeni na potrebo po njej. Videli boste, kako prihaja k vam, ko boste pretočni in se boste razdajali v skladu s svojim smislom. Denar – tako kot zdravje, ljubezen, sreča in vse oblike čudežnih dogodkov, ki bi jih radi ustvarili – je posledica osmišljenega bivanja. Ni cilj sam po sebi. Če boste hiteli za njim, se vam bo vedno izmikal. Nikoli ga ne boste imeli dovolj in zato boste hudo trpeli.

Kadar vidite smisel in delate tisto, za kar veste, da ste tukaj, tedaj pride k vam dovolj denarja in premoženja, da vas oskrbita z bogatim življenjem. In to je resnična čarovnija. To lahko govorim zato, ker je zame vedno delovalo. Ko sem se trudil za denar, ga nisem nikoli imel dovolj. Ko sem našel svoj smisel in se osredotočil na razdajanje sebe in vsega, kar je prišlo k meni, sem obogatel.

Obilje ni posledica tega, da sledimo strogo določenemu sklopu trikov in strategij. Je miselna naravnanost, osredotočena na vašo sposobnost, da ustvarjate čudeže.
RESNIČNA ČAROVNIJA IN OSEBNA IDENTITETA

Nase glejte z globokim spoštovanjem. Čudeže ustvarjamo takrat, kadar se zavedamo, da smo že čudežni. Ko spoznate in začutite ta čudež, samega sebe, se začnete tudi zavedati in čutiti, da ni za vas nič nemogoče.

Ključ je v vaših mislih, vašem čarobnem nevidnem delu, v vaši duši. Ta um je nevezan, brezobličen in neomejeno sposoben, da ustvari kakršenkoli čudež, za katerega se odloči, kadar ga v celoti spoštujemo. Z mišljenjem resnične čarovnije lahko pustite za seboj v preteklosti vsajeno hipnozo.
Velika laž

Ko odraščamo, se naučimo verjeti v toliko omejitev, da se čez nekaj časa tudi uresničijo. Sami sebe slišimo govoriti stvari, ki jih sprejmemo kot resnico, čeprav so dejansko napačna prepričanja, ki so se spremenila v našo resnico. Dokler se oklepate te velike laži, »resnice« teh napačnih prepričanj, ne morete postati človek, ki se mu dogajajo čudeži.

Če verjamete, da morate vedno ostati takšni, kakršni ste bili doslej, se upirate rasti. Kakršnakoli že je vaša osebnost – naj bo plaha, napadalna, prestrašena, obrnjena vase ali navzven – otresti se morate iluzije, da proti temu nič ne morete.

Tukaj ste, da bi se odločali za izbire, ki vam lahko spremenijo življenje.
Povzeto iz knjige Resnično čarodejstvo: kako uresničimo to, kar je navidez nemogoče , avtor Wayne W. Dyer

Ali močna želja pospeši doseganje cilja?

Objavil Urednik dne 5. 4. 2015
Zakon privlačnosti

Ali ga zaduši?

Informacije, ki sledijo v nadaljevanju, tvorijo malo znan temelj oziroma osnovno usmeritev, po kateri se odvija življenje. Ob upoštevanju le-teh boste verjetno spremenili pogled na dosedanje znanje o doseganju cilja, saj ključni dejavnik, ki naj bi pospešil doseganje rezultatov, dejansko zavira pozitiven razplet dogodkov.

Danes je zelo razširjeno in popularno razmišljanje, da močna želja, podprta z vizualizacijo ter intenzivnim čustvom pospeši razvoj dogodkov v želeno smer.

V vsakdanjem življenju oziroma pri doseganju ciljev nam ta pristop najbolje ponazarja »ameriški način motivacije« v smislu: »Vse lahko dosežem, če se dovolj močno potrudim.«

To pomeni, da bi morali za doseganje rezultatov najprej zelo jasno vedeti, kaj želimo. Potem pa si zamisliti cilj oziroma ga zaznati kot že doseženega skozi čim več čutil – torej, ga v mislih videti … slišati zvoke, ki bi se pojavljali … zaznati vonj ipd. Istočasno bi morali izraziti močno, intenzivno in čustveno nabito željo po tem razpletu.
Solomonova lekcija sajenja paradižnikov

Paul Solomon je bil ameriški zdravilec, ki je imel sposobnost v posebnem spečem stanju snu oziroma transu kontaktirati z Virom oziroma z »višjo inteligenco«. Ta mu je ponujala odgovore na domala vsa zastavljena vprašanja. (Podobno, kot je deloval mnogo bolj znani Edgar Cacye, imenovan tudi »speči prerok«.) Navadno so mu zastavljali vprašanja s področja zdravja oziroma postavljanja diagnoz ter zdravljenja, včasih pa tudi drugačna.

V enem izmed transov je Vir rekel Solomonu, naj vsi, ki želijo biti zdravilci, kupijo dve sadiki paradižnika. Posadijo naj ju in za obe skrbijo enako, vendar naj eno ljubijo in drugo sovražijo. Ugotovili bodo, da bo prva lepo rasla, druga pa bo začela veneti.

Ko bodo na drugi, osovraženi sadiki začeli opažati vidne spremembe, naj jo začnejo imeti radi in ljubeče skrbeti zanjo. Če jim jo bo uspelo spraviti nazaj v življenje, bo to pomenilo, da lahko v sebi prebudijo zdravilno moč in jo tudi pošiljajo iz sebe; ti ljudje so primerni za zdravilce.

Pet zanesenjakov, vključno s Paulom, se je odločilo za poskus s paradižniki. Kupili so sadike in jih posadili pri Solomonovi hiši. Vse so redno zalivali, ene ljubili, druge sovražili … dokler se niso vse posušile.

Spet so šli v prodajalno in kupili nove. Menili so, da so očitno nekaj počeli narobe, zato so se pozanimali, kako naj skrbijo za sadike – kam naj jih postavijo, koliko in kdaj naj jih zalivajo in podobno.

Ponovili so poskus. Tokrat so jih gnojili, jih zalivali ravno prav, jih nastavljali soncu natančno toliko, kolikor je bilo optimalno – a vse sadike so se spet posušile.

Trije so se odločili, da raje ne bodo zdravilci …

Preostala dva, Paul in prijatelj, sta šla spet v trgovino in kupila štiri nove sadike ter jih posadila.

Paul je sumil, da se morda energija sovraštva z ene sadike nekako prenaša še na drugo, zato se je odločil, da bo za vsak primer ljubil kar vse štiri.

Rezultat? Vse sadike so ovenele …

Ni mu bilo jasno, kako se lahko zgodi kaj takega. Pomislil je na očeta, ki je vrsto let gojil paradižnike in jih ni nikoli niti ljubil niti sovražil, a so vseeno rasli kot nori … Kje je torej težava?

Odločil se je za nov poskus, vendar ne s paradižniki; ti si bili očitno (še) prehud zalogaj. Izbral je nekaj enostavnejšega za nego – kaktuse. Kupil jih je prek dvajset, da si ne bi preveč jemal k srcu, če bi se kakšen posušil. Razstavil jih je po vsej hiši, tako da je spominjala na miniaturno puščavo.

Zdaj se je odločil, da jih ne bo niti ljubil niti sovražil, ker je s temi energijami očitno križ … Raje se bo držal kar stran od njih, da ne bo vplival nanje.

Vendar si ni mogel kaj, da ne bi iz dneva v dan opazoval njihove lepote.

Kmalu je ugotovil, da so mu nekateri primerki bolj pri srcu od drugih. Tako je začel razpoznavati energijo ljubeče skrbnosti … in »kliknilo« mu je: ugotovil je, da dejansko nikoli ni imel resnično rad paradižnikov, ampak je zgolj opravljal poskus.

Pomembno mu je bilo, da bo opravil test z odliko, ne pa, kaj se resnično dogaja s sadikami – mar mu je bilo zgolj zase in za svoj uspeh.

Posledično je sadike dobesedno zadušil s svojo energijo, ko jih je silil, naj mu služijo kot orodje dokazovanja in potrjevanja.

Vprašal se je, ali se morda ta vzorec ne ponavlja tudi z ljudmi: »Ali imam sploh rad ljudi … ali sem ob njih zgolj osredotočen na svoj uspeh oziroma jih izkoriščam v svojo korist? Konec koncev, ali imam sploh rad sebe, ali od sebe le zahtevam rezultate?«
Vprašanja, ki dajo misliti …

Informacija, da lahko naša želja dobesedno ubije življenje, je mogočna. Domala vsi ljudje verjamemo, da močna želja pospešuje razvoj dogodkov v želeno smer. Solomonov poskus pa kaže na presenetljivo dejstvo, da je v resnici ravno obratno.

Vprašanje na mestu je tudi: če močna želja, podprta z intenzivnimi »pozitivnimi« čustvi, dejansko lahko ubije življenje … ali se ne odvija podobno tudi v situacijah, ko želimo pospešiti razvoj katerega koli drugega dogodka, ne le pri rastlinah? Torej, da z lastno intenzivnostjo dobesedno zadušimo rezultat?

Odgovor je – nedvomno da. Močna želja in intenzivno čustvo omogočata preboj, da se iz stanja zagozdenosti ali inercije premaknemo naprej. Podobno, kot moramo pozimi močno potisniti avto, ki je obtičal na ledeni površini in se mu kolesa vrtijo »v prazno«, saj zgolj močnejši pritisk na stopalko za plin ne pomaga. Takrat potrebujemo nek drug vzvod.

Vendar pa nam ne pride na misel, da bi potem, ko smo avto potisnili nazaj na cesto, še naprej sunkovito potiskali ali ga rinili. Ne, takrat se vrnemo na običajni način vožnje. (Če se ne bi ustavili oziroma bi še kar naprej potiskali avtomobil z enako močjo, s katero smo ga porinili iz kritičnih razmer, bi verjetno pristal v snegu na drugi strani ceste …).
Skrivnost optimalne mentalne in čustvene naravnanosti pri doseganju ciljev

Enako velja za doseganje ciljev. Na začetku potrebujemo nek vzvod, da lahko začnemo razmišljati in delovati izven obstoječih okvirov. V ta namen je koristno prebuditi intenzivna čustva in sposobnost navideznega doživetja cilja: v sebi si zamislimo, da smo cilj že dosegli. Kako bi izgledale okoliščine? Kaj bi ob tem čutili? Kako bi se tedaj obnašali?

Situacijo moramo torej zaznati, kot da se je že zgodila. Če nam to dejansko uspe – kar pomeni, da resnično verjamemo, da smo sposobni doseči cilj – se bodo naš pogled na to situacijo, z njim pa tudi čustva, popolnoma spremenila.

Namreč, ko smo resnično, brez trohice dvoma prepričani v pozitiven razplet dogodkov v želeni smeri, se močna želja spremeni v stanje hvaležnosti ali celo v energijo samoumevnosti, v smislu: »Doseganje tega cilja ni čisto nič posebnega … Toliko podobnih dosežkov sem že dosegel, da mi ta cilj ne predstavlja nič novega ali nedosegljivega. Potrebujem samo še čas …«

In to je energija, ki prinaša rezultate.

Če vztrajamo v močni želji oziroma intenzivnih čustvih v smislu »Resnično si želim« ali celo »Verjamem, da bom dosegel cilj«, dejansko izražamo energijo nezaupanja v doseganje cilja. Ker če bi, bi se ta močan naboj razblinil sam po sebi.

In če ne verjamemo v cilj, bomo nanj gledali kot na nekaj nedosegljivega … ter sprejemali temu primerne odločitve.

Ko enkrat resnično verjamemo v razvoj dogodka, pa bo naš pristop jasen, aktiven in dosleden. Torej se bo želja spremenila v aktivnost, ob čemer nikoli več ne bomo pomislili v smer »Kaj pa, če tole ne uspe …«

To stanje popolnega prepričanja v rezultat oziroma samoumevnosti je morda še najbolje opisal Martin Kojc v odlični knjigi »Učbenik življenja«. Stanje zaupanja primerja s spremljanjem tekme, za katero vnaprej poznamo rezultat.

Na primer, zamislimo si, da smo zamudili prenos športnega derbija našega priljubljenega moštva, a smo izvedeli, da je naše moštvo na koncu slavilo. Ko si ogledamo ponovitev, so naši občutki popolnoma drugačni, kot če ne bi poznali razpleta. V slednjem primeru bi trepetali ob vsaki akciji ter izražali močno željo po specifičnem razvoju dogodkov.

Zdaj, ko poznamo rezultat, pa je naše notranje stanje povsem drugačno. Ker vemo, da bo zmagalo naše moštvo, se lahko ob vsaki akciji zabavamo in prijetno počutimo. Celo ko nasprotniki povedejo z veliko prednostjo se v nas ne zbudita strah in dvom. Vse skupaj lahko dejansko dojemamo kot dinamiko oziroma popestritev srečanja, ne pa kot »dramo na igrišču«, kot bi vse skupaj morda zaznavali, če ne bi poznali končnega rezultata.
Ali zaupamo v »zmago« v igri življenja?

Seveda je vse jasno, ko gre za ogled tekme ali celo pri sajenju paradižnikov. Kako pa vse skupaj velja za naš pogled na življenje? Ali trepetamo, ko »nasprotnik« (neprijetni ali nepredvideni dogodki) zmaguje? Ali smo, po drugi strani, ves čas prepričani v končno zmago?

Ali neprestano izražamo močno željo po uspehu … ali smo v stanju samoumevnosti oziroma popolnega prepričanja, da se bo življenje odvilo v pravo smer?

Ta postopek pa lahko uporabimo tudi v obratni smeri. Naše čustveno stanje oziroma stanje uma ob misli na razvoj dogodkov – na področju zdravja, financ, družine, poslovnega udejstvovanja itd. – nakazujejo, koliko dejansko verjamemo v razplet.

Močna želja po določenem razvoju dogodkov kaže na dvom in nezaupanje …

P.S. Če želite postati zdravilec …

Kakšne zaključke je iz primera sajenja paradižnikov potegnil Paul Solomon?

Spoznal je, da se je treba najprej naučiti resnično ljubiti sebe, s čimer se osvobodiš pričakovanj in potrebe, da te imajo drugi radi.

Potem pa izbrati tehniko, ki služi kot most, da lahko zbereš energijo Ljubezni v določenem času in prostoru ter jo usmeriš k drugemu.
Avtor: Boris Vene
Članek je povzet po knjigi Zdravje je v nas.

Namen avtogenega treninga – indikacije

Objavil Matjaž Bogdan Zepan dne 6. 11. 2010
Avtogeni trening

Avtogeni trening pomaga pri psihosomatskih boleznih:

Bolezni srca in ožilja / zvišan tlak, aritmija, okvare srca…/
Bolezni dihalnega sistema / astma, bronhialna astma, nepravilno dihanje zaradi pljuč…/
Bolezni prebavnega trakta / čir na dvanajsterniku in želodcu, hemeroidi, trebušne bolečine../
Revmatizem, kožne bolezni, bolečine v hrbtenici, glavobol, nespečnost, splošna utrujenost..

Velika večina teh in tudi drugih bolezni so psihosomatske narave. Izvor je treba iskati v psihi človeka, ker drugače se – kljub jemanju zdravil, bolezen vedno znova in znova vrača. To pa zaradi tega, ker izvira iz našega notranjega neravnovesja, iz strahov, travm, ranjenih in potlačenih čustev, negativnih miselnih vzorcev..itd..Če torej vzamemo, da je v bistvu vzrok teh bolezni stres, notranja napetost, ki jo povzroča v podzavesti strah oz. negativni čustveno-mentalni vzorci, potem pridemo do tega, da je Avtogeni trening način, kako se znebimo bolezni v temelju, ne pa samo odpravljamo simptome.

Avtogeni trening deluje najbolje preventivno, torej tedaj, ko se notranji strahovi še niso manifestirali kot fizična bolezen, temveč začutimo motnje v naši duševnosti: razne bolečine v predelu želodca, dušenje – težave pri dihanju, stiskanje v prsih, cmok v grlu, pritisk v glavi itd…

Seveda pa Avtogeni trening pomaga tudi pri odpravi kroničnih bolezni, v začetku morda tudi v kombinaciji z zdravili, faza umirjanja, predvsem pri akutnih manifestacijah bolezni, obenem pa zdravimo in preprečujemo tudi psihične bolezni:

Vsa anksiozna stanja (nevroza, simptomi nespečnosti, strah, tesnoba, nemir, napetost, kar se v telesu odraža kot glavobol, palpitacija, bolečine v želodcu, mišična napetost…)
Razne oblike depresij, simptomi žalosti, utrujenost brez pravega razloga, težave s spanjem in koncentracijo, izguba apetita, pomanjkanje samozaupanja ter občutki krivde, izražena agresija zaradi potlačene žalosti….
Fobije, različne oblike strahov pred…
Napadi panike

Prav tako dobro vpliva pri manični depresiji, nekateri terapevti pa so poročali tudi o uporabi in dokajšnji uspešnosti Avtogenega treninga pri shizofreniji, predvsem pri vplivu na določene simptome – halucinacije, impulzivna dejanja…

Z Avtogenim treningom se torej odpravlja strah, najbolj neugoden občutek človeka. S sproščanje in kasneje tudi avto psihoanalizo ozaveščamo, analiziramo in odpravimo strah, kot naš pravzrok bolezni ali duševnih travm. Ko odpravimo strah, odpravimo tudi osnovni vzrok bolezni ali pa se bistveno zmanjša intenzivnost psiho nevroz.

Z avtogenim treningom lahko vplivamo, ali pa odpravljamo tudi škodljive razvade, če vzamemo, da so manifestacija psihičnega neravnovesja v človeku. Tako Avtogeni trening pomaga pri odvajanju:
Kajenja, alkoholizmu, jemanju mamil…lahko tudi (preko avtosugestij) vpliva kot pomoč pri hujšanju, torej debelosti, ker lahko jemljemo v večini primerov debelost (slo po hrani) kot notranjo neravnovesje.

Pri Avtogenem Treningu se preklapljamo v avtogeno stanje. Tukaj bom uporabljal ta termin, sicer pa bi ga lahko enačili tudi z stanjem alfa pa kasneje theta. Da bi se doseglo to stanje (nekje pod mejo beta in alfa), so zadosti že osnovne vaje Avtogenega treninga. Višja stopnja Avtogenega treninga pa poglobi to stanje globoko v alfa stanje pa tudi v theta.

Sicer pa je avtogeno stanje subjektivno doživljanje spremembe lastne osebnosti. Je rezultat telesnih in psihičnih sprememb… Objektivno lahko registriramo le majhno število sprememb, sproščenost prečno progastih mišic, povečanje telesne temperature na koži udov in trupa, seveda ob znižanju temperature čela, mirnejše dihanje, mirno in enakomerno bitje srca, ter močnejše delovanje trebušnih organov. Kar se tiče psihičnih sprememb, se opaža izboljšanje nekaterih mentalnih sposobnosti. Umirijo se emocionalne reakcije. Te psihične spremembe so bolj opazne v vsakdanjem življenju, ko človek postaja nekakšna avtogena osebnost.

Človek, ki redno vadi Avtogeni Trening ne doživlja spremembe le med vadbo. Počasi se spreminja celotna osebnost. Temu bi lahko rekli Avtogena osebnost. Po vsaki vadbi se spremeni majhen delček v strukturi osebnosti. Važno pa je seveda, da med vadbo samo vstopajo v prostor našega doživljanja tudi elementi naše osebnosti, problemi kot sestavni del našega življenja in tudi naše težnje. Tak človek sčasoma vzpostavi povsem drugačen odnos do oklice in seveda tudi do samega sebe.
Pri Avtogenem Treningu pride do sprememb najbolj na emocionalnem področju, odnos do okolice in samega sebe, kot sem že dejal. Prihaja tudi do nadzora nad emocijami, kar je tudi ena od sposobnosti avtogene osebnosti in produkt Avtogenega Treninga. Tukaj gre za nadzor, ne pa za potiskanje in odmetavanje emocij. Čustva se ne dajo odpraviti, so sestavni del vsake osebnosti…Vendar so včasih hudo moteča, človek lahko doživlja resne travme in bolečine…
Z Avtogenim Treningom postajamo počasi, postopoma osebnost, ki je mnogo bolj sprejemljiva v vsakdanjem življenju, kot tudi dobimo sposobnost sprejemanja zunanjih vplivov: stres, problemi, konflikti; na povsem drugačnem nivoju. Avtogena osebnost gre zanesljivo mnogo lažje skozi vse možne ovire in težave v življenj

Avtogeni trening je način spreminjanja življenja, obenem pa tudi nam da možnost kreiranja in uresničevanja naših želja, ker predstavlja nekakšen predpogoj za zavestno vplivanje na našo prihodnost. Avtogeni trening nam daje tudi možnost spreminjanja negativnih čustvenih in mentalnih vzorcev, torej preraščanja vsega negativnega v nas, obenem pa sprejemanja, prepoznavanja vsega lepega v nas samih, kot tudi sprejemanja drugih ljudi.

Avtor: Matjaž Bogdan Zepan