Kako lahko poskrbimo za dober spomin?
MMC RTV SLO
Se spomnite, kaj ste včeraj jedli za kosilo? Če je vaš odgovor ne, to še ni razlog za paniko. Vzrokov je lahko več, spomin je namreč kompleksen proces.
O tem, zakaj pozabljamo in kako lahko urimo spomin, so govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu. Kaj se dogaja v možganih? Kaj je bolezenska izguba spomina in kako ravnamo preventivno? Vaje za urjenje spomina so preproste in primerne za vse generacije, od učencev in študentov do starejših, ki se z njimi lahko izognejo bolezenski izgubi spomina. Novinarka Ana Skrt je v studiu gostila izrednega profesorja dr. Aleša Kogoja s Psihiatrične klinike Ljubljana in certificirano trenerko spomina Jasmino Lambergar.
Vzrokov za pozabljanje je več, pravi Kogoj. “Najprej bi ločil dve kategoriji: eno je
pozabljanje, ki je posledica bolezenskih procesov in ki ga moramo ločiti od pozabljanja, ki je vsem skupno iz vsakdanjega življenja, pa tudi za slednjega je več vzrokov. En razlog je
pešanje spominskega zapisa, zlasti če ga ne obnavljamo, drugi razlog je, da si nekega
podatka dejansko sploh nismo zapomnili, tretji razlog pa je interferenca podatkov. Če imamo preveč podobnih podatkov, je to težje opravilo, kot če si moramo zapomniti več podatkov iz različnih kategorij. In četrti razlog je potisnjenje spominov v podzavest, zlasti kakšne neprijetne dogodke radi potisnemo v podzavest in jih pozabimo. Osnovni razlog pa je, da spominski zapisi bledijo, kaj je vzrok za to, pa ne vemo,” pravi Kogoj.
Kaj lahko sami naredimo za boljši spomin?
Kot pravi trenerka spomina Jasmina Lambergar, lahko spomin urimo z različnimi vajami. Spomin je namreč proces, ki poteka od vnosa informacij do shranjevanja ter potem povezovanja in priklica informacij. “Največkrat so težave na začetku, ko prihaja do vnosa informacij skozi naša čutila in smo premalo pozorni na določene situacije, zato se te informacije ne shranijo pravilno in jih potem tudi ne moremo priklicati iz spomina.”
S samimi vajami lahko veliko naredimo s tem, da spodbudimo našo pozornost, da smo torej bolj pozorni do pozornosti, kar pomeni, da lahko zavestno shranimo določeno informacijo skozi več čutil, pravi Lambergerjeva.
Reševanje križank je zelo dobra vaja za utrjevanje spomina! Vabljeni k reševanju! |
Kot je v oddaji pojasnil Kogoj, nam spomin začne delati zelo zgodaj, po nekaterih podatkih si otroci v starosti 9 mesecev zapomnijo podatek za en dan, pri 14 mesecih pa za en teden in seveda z naraščajočo starostjo ti podatki ostanejo shranjeni dalj časa.
Z dozorevanjem možganov se seveda izboljšuje tudi strategija pomnjenja. “Deset odstotkov predšolskih podatkov kot strategijo pomnjenja uporablja ponavljanje podatkov. Potem pri 9, 10 letih pa lahko osvojijo otroci nove strategije pomnenja, kot je razvrščanje podatkov v različne kategorije,” pojasnjuje Kogoj.
Pozornost bistvena za pomnjenje
Po besedah trenerke Lambergarjave je pomnenje bistveno povezano s pozornostjo. “Predvsem kratkoročni spomin je vezan na pozornost, če pa želimo informacije ohraniti dlje, lahko to storimo s ponavljanjem.” Kot svetuje strokovnjakinja, je poleg pozornosti pri pomnjenju bistveno povezovanje informacij: kratkoročni spomin je lahko včasih šibek in se ga da z vajami nekoliko okrepiti. “Ker smo ravno radijski medij: spomin lahko treniramo tako, da poslušamo neko glasbo ali tekst in vadimo tako, da po koncu skladbe ponovimo, kaj smo si zapomnili iz skladbe (recimo, katere inštrumente smo slišali in katere besede so se ponovile v tekstu). Podobno je lahko s slikami.”
Vaja za spomin: razvrščanje fotografij
Dolgoročno spomin lahko krepimo na različne načine: razvrščamo lahko dogodke iz naše
preteklosti bodisi po letnici bodisi po fotografijah (recimo družinski albumi), kar je
zanimivo za vse družinske člane, pa tudi pozneje, če pride do bolezenske motnje spomina, je lahko to dobrodošla informacija za osebje, ki se ukvarja z njim. “Skratka, vaje so tiste, ki nam pomagajo krepiti kratkoročni in dolgoročni spomin,” pojasnjuje Lambergerjeva.
Kdaj govorimo o bolezenski izgubi spomina?
O bolezenski izgubi spomina govorimo takrat, ko je spomin toliko prizadet, da že pomembno ovira naše vsakdanje življenje. “Pri bolezenski izgubi spomina gre za to, da si človek, ki je bolan, vzame več časa za pomnjenje, in četudi si želi zapomniti podatke, si teh podatkov ne more zapomniti. In če si jih zapomni, je to res le za zelo kratek čas,” pojasnjuje Kogoj.
Za spomin je zelo pomembna tudi fizična vadba: fizične dejavnosti, od hoje do različnih vaj
za različne dele telesa delujejo blagodejno tudi na možgane, zato je priporočljivo, da
poleg vaj za spomin skrbimo tudi za fizično formo telesa. “Telo in um, to je dobitna
kombinacija,” pravi Lambergarjeva.
Celotno oddajo lahko poslušate spodaj. Za začetek kliknite na oddajo!
bralecxx
V neki sobotni prilogi Dela je bil dve strani dolg članek o tem, koliko bi medicina in biologija napredovali, če bi upoštevali novejše ugotovitve znanosti.