Bezeg in njegove številne zdravilne lastnosti

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi.  Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Kje raste bezeg

Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov.  Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru.  Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga  tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Uporaba bezga

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

• Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
• Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.
• Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Previdno!

Še preden pa vam predstavimo recepte, s pomočjo katerih boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam moram razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo.

Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Bezgov čaj

Marsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme.  V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri.  Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Črni bezeg

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Kaj, kdaj in koliko

• Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.
• Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.
• Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.
• Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali bezgovo marmelado.
• Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

• ¼ l mlačnega mleka
• Pol čajne žličke soli
• 22 dag moke
• 3 rumenjaki
• Sneg iz treh beljakov
• Od 6 – 12 bezgovih cvetov
• Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo: Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Šabesa

• 4,5 litre vode
• 30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
• 700 g sladkorja
• tanko olupljena lupina limone in sok
• 12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

• 40 cvetov bezga
• 2 limoni
• 5 dkg citronke – citronske kisline
• 1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Iz bezga lahko pripravite tudi odličen bezgov sirup.

ČUDEŽNE LASTNOSTNI NAJBOLJ VSESTRANSKE VRTNE CVETLICE

Vsestransko zdravilno delovanje

Zeliščarji ognjič cenijo kot močno zdravilo. Ognjič so že v starem Egiptu uporabljali za pomlajevanje, omenjajo pa ga vse civilizacije iz starega veka, tako da so njegovo vsestransko uporabnost v prehrani in v zdravilstvu odkrivali skozi stoletja. Najnovejša znanstvena spoznanja potrjujejo, da ognjič deluje antioksidativno, protivnetno, protivirusno, protibakterijsko in protitumorno.
Druga imena: babji prstanec, meseček, obroček, vremenar,vremenec, vrtni ognjič, zdravilni ognjič, babji prstanec, meseček, obroček, sončica
Družina: nebinovke/košarice
Značaj: malce grenak, pekoč, suši in nežno hladi.
Učinkovine: eterično olje, grenčine, saponin, organske kisline, fermenti, smola, guma, karotinoidi, salicilna kislina.
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin jo razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Cvetlica zraste do 60 cm in žari v oranžno ali rumeni barvi od junija do oktobra, listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Potrebuje sončno rastišče. Ognjič je znan kot roža dežja, saj če so njegovi cvetovi po 8.uri zjutraj še vedno zaprti, bo ta dan deževalo.
Nabiramo cvetove, ko sonce najmočnejše sije, takrat imajo največ zdravilnih snovi.

Zdravilni učinki vsestranskega ognjiča:

– je antiseptik, celi rane, uporablja se proti zobobolu,
– uporablja se pri vseh težavah s kožo (ureznine, srbež, žuželčji piki…)
– zdravi okužbe ustne votline z virusi ali zajedalci,
– zaustavlja krvavitve,
– pomirja mišične krče,
– močno razstruplja,
– izboljša prekrvavitev,
– zdravi limfo,
– uporablja se pri vnetjih, čirih na želodcu,dvanajsterniku, okužbah prebavil,
– pomaga pri hudih krčnih žilah – mazilo
– pomaga proti oteklinam zaradi zastajanja vode v telesu,
– glivična obolenja na nogah – mazilo
– čiri na prsih – mazilo
– proti starostnim in pigmentnim pegam – mazilo
– pomaga pri izločanju vode iz telesa,
– zdravi vnetja grla in ušes
– proti kožnem raku – mazilo
– pomaga pri zvinih in zmečkaninah – mazilo
– odganjalec mrčes, v vrtu odganja polže in talne ogorčice,
– zdravi zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke
– uporablja se za nego dojenčkov,
– proti vnetju dlesni,
– mazanje turov (gnojno vnetje kože in podkožja),

Ognjič krepi kroženje krvi in tonus kože.

Ognjičevo mazilo tako kot pri človeku tudi pri živalih zdravi vse vrste ran in gnojnih tvorov.

Blag diuretik

V ljudskem zdravilstvu s pripravki iz ognjiča mirijo in blažijo krče in vnetja v želodcu, žolčniku, žolču, črevesju, ženskih spolnih organih, mehurju in ledvicah, ker njegove učinkovine delujejo spazmolitično. Če ga pijemo teden dni pred menstruacijo, zmanjšuje krvavitve in lajša bolečine, ker je antihemoragik, kar pomeni, da zaustavlja krvavitve. Po ljudskem izročilu je ognjič tudi emenagog, ker lahko z njegovimi učinkovinami sprožimo izostalo mesečno čiščo.

Ognjičeve sestavine varujejo celice pred poškodbami prostih radikalov, negujejo izsušeno, pordelo, občutljivo, aknasto in poškodovano kožo, zato so mazila in pripravki iz njega nepogrešljivi v vsaki domači lekarni.

Čaj iz cvetov:

zvrhano žličko cvetov prelijemo s ¼ litra vrele vode, pustimo stati le pol minute in takoj nato precedimo. Čaj pijemo 3 x na dan ali po požirkih skozi ves dan:
– za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah
– čisti kri, pomaga pri neredni menstruaciji in nečisti koži,
– zdravi jetrna obolenja,
– tonik za osvežitev problematične kože,
– umivanje oči z mlačnim čajem krepi vid,

Tinktura:

Deset žlic cvetov vsujemo na pol litra močnega domačega žganja. Pustimo namočeno za 6 tednov. Sodobni recepti priporočajo 70-90% alkohol in namakanje samo 15 dni. Razredčen pripravek redčimo pred uporabo z vodo.

Priprava olja:

V steklenico damo 1/3 svežih cvetnih lističev ognjiča, prelijemo z olivnim oljem in zapremo. Steklenico za 40 dni postavimo na sonce ali toliko časa, da padejo lističi na dno kozarca. Vsebino precedimo in nalijemo v majhne stekleničke. Olje hranimo v temnem in hladnem prostoru do roka uporabe olja.

Ognjičevo vino:

Naj bi zaleglo tudi pri blažjih zastrupitvah s hrano. Vino segrejemo, vanj damo ognjič in segrejemo do vrelišča. Precedimo, mlačno tekočino pijemo po požirkih. To ponavadi povzroči silovito bruhanje, na ta način se strup izloči.

Ognjičevo mazilo:

Potrebujemo 1/2 kg svinjske masti, ki jo segrejemo v ponvi in ji nato dodamo dve pesti cvetov. Pustimo, da se mešanica ohladi. Po enem dnevu mast nekoliko ogrejemo , da postane tekoča in odcedimo skozi krpo. Mazilo zelo pomaga pri vrezih, opeklinah, turih, ranah na nogah, ob nohtnih vnetjih, celo proti kožnemu raku. Pomaga tudi proti hudim krčnim žilam, čirom na prsih, raku, glivičnim obolenjem na nogah, proti starostnim in pigmentim pegam, jagodastim znamenjem.

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine. Le redko pride do alergične reakcije

Prepovedi in opozorila

Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Koprive – za boljšo prebavo

---

Na vrtovih še ni sveže zelenjave, narava pa že ponuja prvo zelenje, ki je bogato z vitamini. Koprive rastejo povsod: v vrtovih, ob ograjah … izkoristite zdravilne učinkovine. Uporabljajo se za čiščenje krvi in za pospeševanje prebave.

Koprive lahko najdete v vrtovih, ob ograjah, na robovih jarkov, na odlagališčih in na ledini. Mlade vršičke nabiramo v neonesnaženih področjih od maja do avgusta. Pri nabiranju uporabite rokavice, saj listi zaradi histamina povzročijo pekoče in srbeče izpuščaje, ki po nekaj minutah izginejo.

Zdravilne lastnosti

• Koprive že od nekdaj uporabljajo za čiščenje krvi in sečnih poti ter za pospeševanje prebave in izločanja seča.
• Med drugim odpravlja tudi sečni pesek, znižuje krvni sladkor, blaži vnetja v telesu in pomaga pri revmatičnih bolečinah. Mladi listi so bogati z železom in kalcijem.

Liste koprive večinoma uporabljamo posušene za pripravo čajev, iz mladih listov pa lahko pripravimo okusne jedi. Dodajamo jih v zelenjavne juhe, pripravimo jih kot špinačo ali kuhano solato, odlične pa so tudi kot nadev v štrukljih ali palačinkah.

Jedi iz kopriv

Špinača iz kopriv

Približno 1 kg mladih kopriv operite in blanširajte v vreli vodi. Odcejene na drobno sesekljajte ali zmeljite. Segrejte 1 žlico olivnega olja ali masla, dodajte od 1 do 2 sesekljana stroka česna in na kratko popražite. Dodajte koprive in jih dušite 5 minut. Po okusu jih začinite s soljo, poprom in naribanim muškatnim oreškom. Po želji jed izboljšajte s sladko ali kislo smetano.

Juha iz kopriv

Na 3 žlicah oljčnega olja popražite 1 sesekljano čebulo, 1 na kocke narezan krompir, 1 narezan korenček ter ½ pora. Prilijte vodo in zelenjavo skuhajte do mehkega. Dodajte 1 skodelico blanširanih in sesekljanih kopriv in pest ovsenih kosmičev ter zalijte z vodo. Juho prevrite in po okusu solite. Po želji jim primešajte še od 1 do 2 žlički kisle smetane.

TAJNA dobrih čajeva

Otkrijte na koji način se biljke pravilno beru, suše, kombinuju, pripremaju i upotrebljavaju, da bi u potpunosti ispoljile svoje lekovito dejstvo

Čaj otklanja umor, okrepljuje, poboljšava koncentraciju, daje energiju, prevenira mnogobrojne bolesti, otklanja različite zdravstvene tegobe… Međutim, da bi ovaj blagotvorni napitak ispoljio maksimalan lekoviti efekat, potrebno je da se priprema po određenim pravilima. Iako svaki čaj zahteva drugačiju proceduru, osnovno je da se koristi meka voda sa malom koncentracijom hlora i kamenca, a to se donekle postiže prokuvavanjem. Koji god čaj da konzumirate, preporučuju se 2-3 šolje dnevno da bi lekovito dejstvo došlo do punog izražaja.

VRSTE ČAJA
Postoje dve velike grupe čajeva – pravi čaj (dobija se iz biljke Camelia sinensis) i biljni čaj koji se priprema od raznih lekovitih trava. Pravi čaj sadrži kofein, te se najčešće koristi kao stimulativno ili umirujuće sredstvo, dok se napici od bilja uglavnom upotrebljavaju kao lekovito sredstvo u narodnoj medicini.
Drvo čaja zimzeleni je grm ili stablo sa tamnozelenim listovima i belim, krupnim cvetovima vrlo prijatne arome koja podseća na jasmin. Napitak se može spravljati od svih delova biljke, ali se u tu svrhu ipak najčešće koriste listovi, najbolje sa mladog grma, jer čaj u tom slučaju ima jače dejstvo i na većoj je ceni.
Postoje četiri osnovne vrste pravog čaja, koje se razlikuju po načinu obrade listova nakon berbe, pri čemu se kao glavni kriterijum izdvaja stepen oksidacije. U pitanju su crni, zeleni, beli i ulong čaj.

BILJNI I VOĆNI ČAJEVI
Prave se od svežih ili sušenih cvetova, listova, semenja, korenja i plodova raznih lekovitih biljaka. Ovakvi čajevi pripremaju se uglavnom tako što se određeni deo biljke prelije vrućom vodom i ostavi da stoji kraće ili duže vreme, u zavisnosti od vrste biljke, jačine ukusa i lekovitosti koja želi da se postigne. Sveža biljka zahteva kraće potapanje, dok se sušena ekstrahuje malo duže. Kuvanje biljke ne preporučuje se zbog očuvanja lekovitih sastojaka, naročito ukoliko sadrži eterična ulja, kao što je slučaj sa kamilicom, nanom… Biljni i voćni čajevi ne sadrže kofein, ali zato obiluju mnogim dragocenim sastojcima i imaju izvanredna lekovita svojstva. Čajevi od listova i cvetova biljke pripremaju se prelivanjem vrućom vodom, dok se napici od korena i semena najčešće potapaju u hladnu vodu, zagrevaju do ključanja i kuvaju dok ne ispari trećina tečnosti.

KAKO POBOLJšATI UKUS I LEKOVITOST?
Iako biljke od kojih se pripremaju čajevi poseduju snažna lekovita dejstva, uz određene dodatke kao što su med i limun njihova lekovitost dostiže još viši nivo.
Prilikom izbora meda za čajeve treba voditi računa o pravilima kombinovanja različitih vrsta biljaka i ovih pčelinjih proizvoda. Ukoliko pijete svetle čajeve, kombinujte ih sa medom od lucerke ili nekim drugim neutralnog ukusa. Bogate i intenzivne crne čajeve zasladite medom od heljde ili lipe. Ukoliko volite citrusni ukus čajeva, upotrebite med od narandžinih cvetova. Med se dodaje u topao, nikako u vreo napitak, da ne bi izgubio dragocena svojstva.
Limun se često dodaje čajevima kako bi im se poboljšao ukus, a osim toga, naučna istraživanja pokazala su da dodavanje limuna u zeleni i beli čaj poboljšava njihovu delotvornost. Čajevi sa dodatkom limunovog soka preporučuju se u slučaju glavobolje, bolesti srca, ateroskleroze, tromboze, gangrene, dijabetesa, oboljenja prostate…
Još jedan čest dodatak čajevima jeste cimet koji se uglavnom dobro kombinuje sa voćnim aromama, kao što je na primer jabuka.
Bez ikakvih dodataka piju se čajevi namenjeni lečenju tegoba izazvanih bolestima želuca, creva, bubrega, bešike, žuči i mokraćne kanale.

TOP-SAVETI
– Prilikom pripreme čaja najbolje je koristiti svežu ili sušenu biljku u listićima (rinfuza). Čajevi u listićima su efikasniji, ukusniji i aromatičniji od takozvane čajne prašine koja se pakuje u filter kesice.
– Sušene biljke čuvajte u dobro zatvorenim staklenim posudama ili papirnim vrećicama.
– Kad god ste u prilici koristite svežu biljku umesto sušene.
– Pripremajte čaj u što većim posudama da bi im ukus bio intenzivniji.

Ingver pomaga nadzorovati diabetes

Ingver zagotovo poznate, saj smo o njem tudi mi že zelo veliko pisali. Rastlina, ki je sestavni del azijske kuhinje in je še posebej priljubljena med ajurvedskimi zdravilci v Indiji, spada pa tudi med prve začimbe, ki jih je človek sploh odkril. Zdaj so v Avstraliji našli še eno zanimivo lastnost. Ingver namreč pomaga uravnavati sladkor v krvi! V Melbournu so izvedli raziskavo, ki dokazuje, da lahko ingver zelo uspešno upravlja z ravnmi sladkorja v krvi in jih uravnava, da ne pride do zapletov pri bolnikih, ki se dolgo borijo s sladkorno boleznijo. Raziskovalci z univerze v Sydneyu so dokazali, da ima ingver moč nadzorovati glukozo v krvi tako, da uporablja mišične celice.

V čaj ga pripravite tako, da korenino nastrgate in prelijete z vročo vodo ter v tem skuhate čaj in na koncu odcedite.

Poveča absorpcijo glukoze

Basil Roufogalis, profesor farmacevtske kemije, ki je vodil raziskave, je povedal: »Izvlečki ingverja, pridobljeni iz vrste buderim, so bili neodvisno od insulina zmožni povečati absorpcijo glukoze v mišične celice.« To pomaga pri upravljanju visoke ravni sladkorja v krvi, kar povzroča zaplete pri dolgotrajnih bolnikih s sladkorno boleznijo in celicam omogoča delovanje, neodvisno od insulina.
»Komponente, ki so odgovorne za porast absorpcije glukoze, se imenujejo gingerols, ene od glavnih fenolnih komponent v ingverjevi koreniki. V normalnih pogojih se raven glukoze v krvi ohranja v ozkem razponu,« je dodal Roufogalis. Farmacevtski raziskovalci so delali izvlečke iz cele korenike ingverja Buderim in pokazali, da je bil en delček ekstrakta najbolj učinkovit pri povečanju absorpcije glukoze.

Uporaba ingverja

Zagotovo veste, da ga pri nas lahko kupimo tako posušenega oziroma zmletega kot celo koreniko. Slednje so bolj sveže in priporočljive za v čaj, za pripravljanje jedi pa lahko seveda uporabite kar zmletega. Nekaj ingverjevega pridelka pretvorijo tudi v ingverjevo pivo, ki je zelo priljubljeno v ZDA in v Angliji. Zagotovo se ga spomnite, če ste kdaj brali Pet prijateljev pisateljice Enid Blyton.

Uporabite pa ga lahko tudi za kompote (predvsem v kombinaciji jabolk in hrušk), kolače, dodatek v kavo ali čaj, če pa vas pesti slab zadah, pomaga tudi proti temu. Med drugim ga namreč dodajajo tudi v ustne vodice. Če si kupite eterično olje, ga lahko jeste na kocki sladkorja za lajšanje kašlja ali pa vzamete kar kakšno žličko prahu. Vsekakor vam bo koristil, saj deluje tudi protivnetno, olajšuje prebavo in je idealen sopotnik za tiste, ki imajo težave z morsko boleznijo ali slabostjo med vožnjo v avtomobilu.

Tradicionalne zdravilne rastline

---

Od glavobola do kurjih očes – proti skoraj vsem težavam raste zel. Večino zdravilnih rastlin je prav zdaj mogoče vzgajati na vrtu. Potem morate le še vedeti, kakšen način priprave je pravi.

Zeliščni čaj je najbolj običajen način, da se sami zdravimo z zdravilnimi rastlinami.

Dve čajni žlički svežih ali posušenih celih zelišč prelijte s skodelico vode, pokrito posodo pustite stati približno deset minut, da se eterična olja ne porazgubijo, in po možnosti popijte čaj čim bolj vroč.

Najpogostejše zdravilne zeli v naši kuhinji:

Koprive, kamilica, meta, žajbelj … zagotovo sodijo med najpogostejše.

• Koprive pomagajo pri težavah s sečili, poskrbijo za prebavo in dajejo železo za dobro kri.
• Kamilica dobro dene pri težavah z želodcem, strokovnjaki pa so med drugim ugotovili tudi, da odpravljajo mikrobe, ki povzročajo razna obolenja v črevesju.
• Ožep pomaga pri astmi ter blaži trdovraten kašelj in težave z želodcem,
• poprova meta pa pomirja in ublaži krče. Čaj poprove mete je primeren za grgranje pri vnetjih v ustni votlini in pri zobobolih.
• Tudi žajbelj se je obnesel pri vnetjih v ustih in grlu.

Priprava iz drugih delov rastline

Za čaj iz koromača proti prebavnim težavam jedilno žlico posušenih semen stolcite v možnarju, prelijte s skodelico vroče vode in pustite stati približno 15 minut.

Čaj iz korenine omana blaži kašelj in spravlja sluz iz dihalnih poti. Zdravilne sestavine pri omanu vsebuje korenina. Za napitek proti kašlju dajte pet gramov posušene korenine v liter vode in deset minut kuhajte. Nato precedite in čaj čez dan spijte v štirih odmerkih.

Obkladek s prevretkom gabeza blaži zvine in zmečkanine. Sto gramov na drobno narezane korenine kuhajte v litru vode približno deset minut.

Proti bradavicam in kurjim očesom pomaga mazilo iz deset mililitrov soka krvavega mlečnika, ki ga dobite iz stebel in ga gladko zmešate s 500 grami sala. Mazilo nanašate dnevno, a ne sme priti v stik z zdravo kožo (pri stiku s sluznicami lahko povzroči poškodbe zaradi encimov proteinaz). Številne učinke na zdravje imajo tudi alkaloidi krvavega mlečnika. Pri številnih raziskavah so ugotovili, da izvleček ščiti jetrne celice pred strupi in pomaga pri bolečinah, ki nastopijo zaradi težav z žolčnikom.

Iz skorij lahko delate  izvlečke z mrzlo vodo. Za sredstvo proti vročini, glavobolom in revmatičnim težavam dve čajni žlički na drobno narezane vrbove skorje prelijte s skodelico vode in pustite stati čez noč. Naslednji dan odcedite in popijte v dveh odmerkih.

Česen ščiti ožilje in zmanjšuje vrednosti maščobe v krvi. Kot zdravilo najbolje učinkuje surovo.

Lovorovo olje deluje proti vnetjem in bolečinam ter pomaga, če ga uporabite zunanje pri protinu. Nosečnice ga ne smejo uporabljati.

Preberite tudi: 24 zdravilnih zelišč in njihovo posebno učinkovanje

Koprive za zdravje in pomladno razstrupljanje

Koprive in njihova zdravilnost je znana že večini od nas, so zastonj in rastejo za skoraj vsako hišo, še vedno pa se ob koprivah verjetno najprej spomnimo na to, da pekoče ‘kopanje’ v njih odganja revmo. Celo latinsko poimenovanje, Urtica, pomeni ‘skelenje’.

Počasi končno prihaja sezona kopriv! Najboljše za nabiranje in uživanje so namreč spomladi, ko začenjo po obronkih gozda, ob rekah, na njivah in za hišami odganjati mlade rastlinice. Podobno mlade in dobre so koprive tudi jeseni po dežju, rastejo pa seveda tudi poleti, a so takrat bolj trde in cvetoče (pa tudi veliko več druge izbire nam takrat ponuja rastlinski svet).

V Sloveniji uspevata velika in mala kopriva. Prva je za razliko od slednje trajna rastlina in ima bolj podolgovate liste, medtem ko so listi male koprive bolj okrogle oblike. Mrtve koprive z omenjenima vrstama nimajo nič skupnega in jih z njima druži le ime, ki temelji na podobnih listih.
Podrobnejši pogled v sodobne knjige o zdravilnih zeliščih pokaže, da kopriva odvaja vodo in učinkuje čistilno na sečne poti. Med drugim odpravlja tudi pesek, znižuje krvni sladkor, lajša revmatične in sorodne težave s sklepi, saj zmanjšuje vnetna stanja v telesu. Je tudi ena od najkoristnejših rastlin za pomoč pri težavah s povečano prostato. V sezoni rasti, ki je v primeru kopriv od zgodnje pomladi do poletja in zatem spet jeseni, nabiramo poganjke rastlin, ki jih uporabljamo sveže ali jih posušimo in smo tako s koprivami dobesedno preskrbljeni leto in dan.

Nabiranje kopriv

Pri nabiranju ponavadi iščemo veliko koprivo, s prepoznavanjem pa ponavadi ni težav. Ker je včasih vseeno težko ločiti med njo in njeno sorodnico mrtvo koprivo (ki sicer ni strupena, a tudi tako blagodejna za telo ne), si pomagamo z odtrganim steblom. Medtem ko ima mrtva kopriva okroglo, je steblo velike koprive štirioglato. Še bolje se bomo prepričali, če se bomo koprivi pustili speči. Na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike se nahajajo nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup. Ta speče in na koži povzroči rdečico in mehurje, sicer pa je povsem neškodljiv.

Nabiramo jih v velikih količinah, za sušenje, kuhanje, solate in pripravo polivk, ali pa ravno toliko, da jih sproti pojemo na sprehodu v gozdu. Najbolj se obnese tehnika, ki jo na svojih delavnicah uči Dario Cortese: vršiček rastline z dvema ali tremi pari listov previdno odtrgamo in liste pogladimo na spodnji strani v smeri vrha. To naredimo nekajkrat in nato koprivo povaljamo med dlanema. Takšna je pripravljena za romanje v usta ali v solato, med ostalo spomladansko rastje, in prav nič ne peče!

Kopriva v prehrani

Koprivo so v prehrani uporabljali že v starem Egiptu, kjer so jo kultivirali v vrtnino, od njih pa so jo za iste namene prevzeli še Grki in Rimljani. O koristnosti uživanja kopriv pišeta že Horacij in Hipokrat, rimski pisec Plinij starejši pa zapiše, da so mlade koprive spomladi najbolj zdrava hrana za telo in ga pred boleznimi varujejo še celo leto.

V prehrani uporabljamo čimbolj mlade vršičke in liste koprive. Najbolj učinkovite in nedotaknjene so surove – v solatah, namazih in polivkah. Prav tako jih surove dodajamo v smoothieje, kjer njihova zdravilna moč pride še posebej do izraza. Lahko jih tudi sočimo, a za to potrebujemo dober polžast sokovnik, takšen sok pa je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Če smo jih nabrali večje količine, se jih splača tudi posušiti. Posušene zmeljemo v prah in z njim rudninsko obogatimo najrazličnejše jedi.

Pri kuhanju kopriv moramo biti pozorni predvsem na to, da vode, v kateri so se kuhale, ne odlijemo – s tem bi zavrgli mnogo koristnih rudninskih snovi. Najbolje jih je le na kratko podušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Odlične so že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in potresene s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi).

Naše babice so zelo cenile tudi koprivni čaj iz posušenih ali svežih kopriv. Priprava je preprosta: »Zavremo liter vode, ga odstavimo in potopimo vanjo šopek mladih kopriv. Pustimo pokrito 10 min in odcedimo.« Tak čaj velja za edinstvenega odganjalca pomladne utrujenosti in nerazpoloženja, poleg tega pa pomaga pri vneti ustni votlini, angini, preveliki količini sladkorja v krvi in aftah.

Zunanja uporaba kopriv

Tudi zunanja uporaba ima številne namene in koristi. Odlične so npr. za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. V ta namen jih pripravimo isto kot zgoraj opisan čaj – z njim nato po umivanju glave izperemo lasišče in po tem las ne izpiramo. Takšna uporaba pomaga tudi proti prhljaju in redkih ter oslabelih laseh. Njen poparek je odličen tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pomaga koprivna kopel, kopriva pa se uporablja tudi za spiranje hemeroidov. Z zunanjo uporabo pripravka iz kopriv so si blizu tudi rastline v biodinamiki, saj tam kopriva velja za eno od najbolj uporabnih rastlin za gnojenje in zaščito rastlin.

Protirevmatska kopriva

Verjetno je zelo malo ljudi, ki nikoli v življenju niso občutili pekočega dotika koprive. Pri nas uspevata dve vrsti. Obe sta zdravilni oziroma uporabni v kulinariki. Mala kopriva je visoka do 50 centimetrov in je enoletna rastlina, medtem ko velika kopriva zraste do 150 centimetrov in je trajnica. Obe vrsti sta zelo pogosti in ju največkrat najdemo v bližini hiš in hlevov, po grobljah, ob poteh, jarkih in živih mejah. Koprivo poznamo pod različnimi imeni: žagalica, žarna kopriva, žarnica, žgoča kopriva, ožarnica …

Učinkovine koprive: velike količine rudninskih snovi, zlasti železa, pa tudi acetilholin, metanojska (mravljinčna) kislina, histamin, vitamini, klorofil, encimi in snovi, ki znižujejo količino krvnega sladkorja.

Uporaba in zdravilnost: listi se uporabljajo za spodbujanje celotne telesne presnove. Tako so pomembna sestavina mnogih čajnih mešanic za zdravljenje protina in revmatskih obolenj ter žolčnih in jetrnih težav. Koprivni listi so tudi sestavni del v čajih za spomladanske ali jesenske čistilne kure. Tudi sami dajo okusen zdravilen čaj, ki pospešuje izločanje seča, uporaben pa je tudi pri težavah s prostato.

Napotek za pripravo koprivnega čaja: dve zvrhano polni čajni žlički posušenih koprivnih listov prelijemo s 125 mililitri vrele vode, kuhamo še pet minut in nato odcedimo. Mlačen čaj pijemo v manjših požirkih, zjutraj in zvečer po eno skodelico. Kura naj traja štiri do osem tednov. Pri degenerativni bolezni sklepov, revmi, žolčnih in ledvičnih kamnih priporočamo čajno mešanico iz: 20 gramov listov koprive, 20 gramov korenine in zeli regrata, 10 g preslice, 5 g brezovih listov, 5 g šipkovih plodov.

Dve zvrhani čajni žlički mešanice prelijte s 125 mililitri vrele vode, pustite stati 15 minut, nato precedite. Čaj iz koprive pijte tri tedne, in sicer trikrat na dan po eno skodelico.

Uporaba v koprive prehrani: kopriva je dobrodošla tudi v kulinariki. Iz nje lahko pripravimo okusno juho, uporabimo jo kot nadomestek za špinačo in pri pripravi omlet.

Kaj vsebujejo koprive?

Pravijo, da ni rudnine, ki jo potrebuje naše telo, in je ne bi vsebovala tudi kopriva. Izstopa predvsem po vsebnosti kalcija (vsebuje ga do petkrat toliko kot kravje mleko) in magnezija, ki ga skoraj nobena divja, kaj šele gojena rastlina nima toliko kot kopriva. V njej je približno enaka količina železa kot v špinači, ob tem pa še vrsta drugih rudnin, vključno z mikroelementi.

Vsebuje več beta karotena in vitamina C kot večina gojene zelenjave in niti drugih vitaminov ji ne manjka, tako kot ne različnih karotenoidov, flavonoidov, organskih kislin, fitosterolov, lektinov in drugih bioaktivnih snovi, med katerimi ne gre zanemariti vloge klorofila. Ta je namreč protiutež manj želenim snovem v koprivah, namreč nitratom. Kopriva kot velika ljubiteljica z dušikom dobro založenih tal vsrka veliko nitratov in jih pretvarja v aminokisline. To je z beljakovinami ena najbolj založenih vrst zelenjave, saj jih vsebuje do okoli sedem odstotkov. Nitratov je toliko več, kolikor močneje pognojena so tla. Ker pa klorofil v črevesju zavira pretvorbo nitratov v kancerogene nitrozamine, zmanjšuje njihov škodljivi učinek.

Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo žgoči laski. Ti izgubijo pekoč učinek, če liste zmanemo z rokavicami ali skuhamo.

Kaj prinašajo telesu koprive?

• boljše počutje
• močnejši imunski sistem
• boljšo in čistejšo kri
• krepkejše in bolj živahno ožilje
• bolj učinkovito presnovo
• bogatejšo črevesno floro
• telo brez odpadnih snovi presnove
• veliko energije in nič utrujenosti (skupaj s sproščujočim sprehodom v naravi – vedno jih je treba na srečo prej pač nabrati! )
• manj odvečne vode, ki se nabira v telesu
• boljše delovanje jeter in žolčnika
• zdrave telesne žleze

Vse preveč razlogov torej, da bi koprive kar tako spregledali!

Koprivni smoothie-ji

Pomladno prebujanje

• sok štirih pomaranč (ali kar cele pomaranče)
• pest mladih listov kopriv
• pest regrata
• voda po potrebi

Zelenko

• 3 jabolka
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica ječmenove trave ali alge spirulina v prahu (po želji)

Energik

• 2 banani
• pest mladih listov kopriv
• voda po občutku
• žlica konopljinih proteinov v prahu (po želji)

Juha s koprivami in čičerko

Čičerko skuhamo posebej. V lonec vlijemo skodelico vode in dodamo tri zvrhane skodelice koprivnih vršičkov. Zavremo in ne kuhamo več kot minuto ali dve. Nato posodo odstavimo z ognja in koprive s tekočino vred zmešamo s paličnim mešalcem.
V drugi posodi segrejemo malo oljčnega olja in na njem zarumenimo drobno narezano čebulo. Prilijemo koprivno goščo, dodamo ščep soli, pol žličke naribanega muškatnega oreška in nekaj strtih strokov česna. Po potrebi prilijemo še malo vode, da juha ne bo pregosta. Ugasnemo ogenj in pokrito posodo pustimo okoli pet minut. Po želji lahko v juho vmešamo skodelico kisle smetane. Nato damo juho v skodelice in v vsako dodamo nekaj žlic kuhane čičerike. Potresemo z drobno narezanim peteršiljem, drobnjakom ali čemažem.

Sufle s koprivami

Sestavine za 2 osebi:

• 300 g mlade koprive
• 100 ml delno posnetega mleka
• 20 do 30 g moke
• 25 g naribanega edamca
• 4 beljaki
• poper in sol po okusu

Priprava: mlade koprive skuhamo in v mešalniku zmešamo. Primešamo mleko, moko, sol, poper in sir. Beljake stepemo v trdi sneg, ki ga pazljivo vmešamo v maso. Napolnimo model za narastke in pečemo v pečici pri 180 °C 30 minut ali toliko časa, da narastek zarumeni.
Jed na osebo vsebuje približno: 14 g beljakovin, 11 g ogljikovih hidratov, 4 g maščobe in 135 kilokalorij.

Priprava poparka

Žlico ne predrobno zdrobljenih suhih listov kopriv ali žličko zmletih suhih koprivnih korenin poparimo s skodelico (2 do 2,5 decilitra) vode, pustimo pet do deset minut in precedimo. Pijemo neoslajeno trikrat na dan. Poživljajoče, krepilno in zdravilno moč koprivnega napoja lahko okrepimo z malo medu, vendar šele, ko se poparek nekoliko ohladi.

Koprivna voda za masažo lasišča

Zavremo 200 ml vode ter dodamo 4 do 5 žlic čim drobneje zrezanih ali strtih suhih koprivnih korenik. Na zmernem ognju kuhamo nekaj minut, nato odstavimo z ognja ter pustimo 15 minut. Precedimo, prilijemo 50 ml etanola in shranimo v temnih stekleničkah na hladnem. Pripravek, ki spodbuja rast las, vtremo v lasišče po umivanju las in ga ne spiramo z vodo.

Ne preveč!

Če pojemo preveč jedi s koprivami ali če jih jemo prepogosto, učinkujejo odvajalno. Kopriva je zelo ‘ognjena’ rastlina in ob redni uporabi v večjih količinah, če na primer spomladi pojemo skoraj vsak dan skodelico kuhanih kopriv, povzroča zgago in splošen presežek toplote v telesu. Podobno velja za dolgotrajno uživanje koprivnih poparkov. Zato niti s tako zdravo rastlino, kot je kopriva, ne pretiravamo. Lahko jo sicer uživamo redno, a po malem. Celo tisto, kar je najbolj koristno, lahko v presežkih škodi.

Lekoviti neven(ognjič) zlato iz naše bašte

Teško je poverovati u sva pozitivna dejstva koja ovaj mali cvet ima na vaše zdravlje. Na latinskom nosi naziv Calendula Officinalis, a u narodu je poznat i kao žutorod, ognjanac žutelj ili bilec.

Neven je jedna od najlekovitijih biljaka na našim prostorima.

Prirodna kozmetika, čajevi, ulja od nevena – širok spektar njegovog delovanja je fascinantan. Prema svom poreklu on je jednogodišnja zeljasta biljka mediteranskog porekla. Uzgaja se još od XII veka, starim narodima je on bio odlično poznat, a njegova primena u narodnoj medicini ostala je do današnjih dana iako mu se ranije u većoj meri pridavao značaj. Neven ima jarko narandžastu boju i primamljivog je izgleda, niskog rasta do maksimalnih 70 centimetara, sa izraženim gorko slatkim mirisom. Kao lek koristi se cela biljka osim korena, a najveću primenu u lečenju ima sam cvet i latice nevena. Cveta od juna pa do prvih mrazeva, a njegov cvet se bere i suši. Za 1 kg suvog nevena u proseku je potrebno 5 kg svežeg. Njegova primena je i unutrašnja i spoljašnja. U sebi sadrži mnoga lekovita svojstva kao što su eterična ulja, karotenoidi, sadrži tanine saponine, flavonide, kao i gorke materije i smolu. Od nevena se prave čajevi tinkture ali i kreme i ulja, sve navedeno ima izuzetno široku primenu.

Prirodna kozmetika od nevena

Ukoliko ne želite sami da pripremate kozmetičke proizvode od nevena budite sigurni da su oni brojni, sada već masovni u kada je prirodna kozmetika u pitanju. Dostupne su vam i kreme i ulja koja pored izuzetnog dejstva imaju i prijatan miris.

Čaj od nevena

Čajevi od nevena se prave da bi se ublažili mensturalni bolovi i smanjilo obilno krvarenje. Ovaj čaj se koristi i protiv povraćanja kao i kod jakih prehlada. Budući da deluje umirujuće utiče na nesanicu kao i na ubrzano lupanje srca.

Nevenom se pročišćava krv, a mast od njegovih cvetova odlično deluje na hemoroide. Nevenova mast se koristi i za saniranje rana i povreda, a veoma jednostavno se pravi.  U “opranu” domaću mast (mast se prema narodnom receptu mora isprati devet puta sve dok ne bude “snežno” bela) se doda sok od sveže isceđenog cveta nevena. Na toploj ringli se neven i mast mešaju dok se dobro ne sjedine, a kada se ohladi i postane žute boje, odložena u kutijice spremna je za primenu. Takođe se može koristiti za opekotine ili izgorelu kožu od prekomernog sunčanja. Budući da je obična mast u pitanju ne možete da očekujete fantastičan miris ali su rezultati nedvojbeno takvi.

Tinkture se koriste za različite upalne procese, odlične su kod dubokih rana, ali i drugih upalnih procesa na koži (pojava akni, crvenilo).  Zbog njegovog višestrukog dejstva i odličnih rezultata primenjuje se u velikoj meri i u prirodnoj kozmetici, kojoj sve više pribegavaju žene željne trajnih efekata. Neven može da suzbije mnoge upalne procese, da eliminiše crvenilo akne i bubuljice, ali takođe može da deluje preventivno.

Ulje od nevena

Ulje od nevena u kombinaciji sa nekim od eteričnih ulja koje će mu dati lep miris bolje je od bilo kog losiona za vašu kožu, jer se u njemu nalaze svi potrebni sastojci za ishranu i sjaj vaše kože. Ukoliko koristite nevenovo ulje, vodite računa da ga dobro zatvorite jer oksidira. Ako užegne izgubiće sva lekovita svojstva koja u sebi ima.

Delovanje nevena je gotovo bez granica, sa ovom biljkom možete da rešite skoro sve što vam padne na pamet. Na selu ga mnoge domaćice gaje u svojim baštama. Pored toga što ima lekovito dejstvo izuzetno je lepog izgleda. Ukoliko živite u gradu možete da ga gajite u žardinjerama ili kupite u zdravoj hrani. Kako god da odlučite sigurno je da treba da ga imate u svojim domovima.

HRAST KOT ZELIŠČE

• 1/2 l vode
• kašika hrastove kore

Hrast | Zdravlje

Hrastovi listovi u vinu:

Žir hrasta

Kako se pravi kafa od žira hrasta

Koprive premagajo kopico zdravstvenih tegob

Koprive vsebujejo več vitamina C kot večina gojene zelenjave, poleg tega pa v njih najdemo za polovico več kalcija kot v mleku, desetkrat več železa kot v špinači, polne pa so tudi številnih, sicer redkih mineralov (med njimi izpostavljamo bor, titan, nikelj). Poleg tega so koprive še prava zakladnica klorofila, flavonoidov, fitosterolov in vitaminov B-kompleksa. Vsebujejo približno sedem odstotkov beljakovin.

Kot svetuje Dario Cortese, so pri koprivi najokusnejši mladi poganjki, ki so tudi manj pekoči kot spodnji listi na rastlini.

Koprive poživljajo naše telo, hkrati pa ga tudi odlično razstrupljajo, saj iz njega odplavljajo odpadne snovi. Priporočamo jih revmatičnim in artritičnim bolnikom ter tistim, ki imajo težave z jetri, žolčnikom in ledvicami.

Koprive proti alergijam

Zdravilne lastnosti kopriv so poznane tako v zeliščarskih krogih kot tudi na področju homeopatije. Koprive odlično pomagajo pri številnih oblikah alergij, kot so astma, nahodi in druge.

V ta namen si lahko pripravimo čaj iz koprivovih listov: 1 do 2 žlički listov koprive prelijemo s skodelico kropa in počakamo 10 minut. Čaj pijemo po majhnih požirkih.

S koprivami proti artritisu

Koprive učinkovito blažijo boleče simptome artritisa, protina, revmatizma in obolenj mehkih tkiv, kot sta fibromialgija in tendonitis. Pitje čaja in uživanje oparjenih koprivovih listov pomaga tudi bolnikom z lupusom in drugimi avtoimunskimi boleznimi, ki se soočajo z bolečinami v sklepih. Kopriva med drugim deluje odvajalno, alkalizira telo ter ljudem s protinom pomaga odstranjevati sečno kislino, ki se nabira v sklepih, ter tako zmanjšuje bolečino.

Koprive pozitivno vplivajo na zdravje žensk

Kopriva vsebuje veliko železa in je zato v veliko pomoč pri slabokrvnosti in utrujenosti, dvema težavama, ki pogosto pestita ženske. Koprive prav tako pozitivno vplivajo na delovanje jeter in hormonsko delovanje. V pomoč so tudi nosečnicam, saj varujejo pred neželenimi krvavitvami in ščitijo plod. Koprive prav tako pozitivno vplivajo na proizvodnjo mleka pri doječih materah. Koprive med drugim blažijo tudi simptome predmenstrualnega sindroma ter vplivajo na enakomernejše izločanje menstrualne krvi.

Skrb za optimalno delovanje sečil

Uživanje kopriv ugodno vpliva tudi na zdravje sečil. Čaj iz kopriv je blag diuretik, zato spodbuja izločanje ter pomaga preprečevati nastanek ledvičnih kamnov. Koprive so prav tako v pomoč pri povečani prostati.

S koprivami do sijočih las in lepe kože

Koprive pomagajo tudi pri različnih oblikah kožnih obolenj, kot so ekcemi in akne. Z vtiranjem pripravka iz kopriv tudi učinkovito prekrvavimo lasišče, zaradi česar spodbudimo rast las ter vplivamo na njihovo večjo bujnost. Koprive lahko pomagajo tudi pri težavah s prhljajem ter hranijo lasišče.

Pripravek za sijoče lase:

Pest svežih listov koprive prelijemo s pol litra vrele vode, zmešamo s ¼ litra jabolčnega kisa in nalijemo v steklenico. Po vsakem pranju si lase temeljito natremo s pripravkom. Las po uporabi pripravka ne spiramo.
Koprive pomagajo pri prebavi

Ob različnih prebavnih težavah, kot so refluks, slabost in težave z napenjanjem si lahko pomagamo tudi z uživanjem kopriv.

Še več zdravilnih učinkov kopriv

Če si s pripravkom iz kopriv spiramo usta, lahko preprečimo vnetje dlesni in zobno gnilobo.

Pripravki, narejeni iz korenin kopriv, pomagajo otrokom, ki imajo težave z močenjem postelje.

S koprivami uničimo notranje parazite.

Koprive spodbujajo delovanje endokrinega sistema, vključno s ščitnico, vranico in trebušno slinavko.