Koprive premagajo kopico zdravstvenih tegob

GRENKULJICA, BRŠLJANASTA (Glechoma hederacea L.)

Druga imena: divji peršin, konderman, kopitnik, pikasta kopriva, popenec, povojček povoj Marije device, prisadna zel, srednjak, storičič, stračič, šmarni slak, vinska loza, vrednjak, zlata verižica, popenec, soldaški peteršilj, vrednik.

Družina: ustnatice

Učinkovine:čreslovine, grenčine, hlapno olje, kisline, holin, kalijev nitrat, sluz, smolo,sladkor, vitamin A inC.

Zdravilni učinki:proti kašlju in za celjenje ran, lajša želodčne in črevesne težave, driske, katarje, težave z mehurjem in ledvičnimi kamni, pomaga pri pomanjkanju želodčne kisline, kadar nam zaradi katarja v srednjem ušesu šumi, je rastlina nadvse učinkovita.

Kulinarika: Bršljanasta grenkuljica je dobrodošla z drugimi rastlinami v spomladanski solati za čiščenje krvi. Lahko jo dodamo juham kot primes marjetici, jetičniku, rmanovim, jegličevim listom ter listom dišeče vijolice.

Za zdravilne pripravke uporabljamo cvetočo zel. Nabiramo cvetje in liste ločeno. Na hitro jo posušimo na soncu in jo uporabimo za pripravo čaja, ki pomaga pri vseh vnetnih procesih dihalnih poti, sluznic in predvsem pri trdovratnem kašlju in astmi. Žlico zelišča poparimo z 1 litrom vode, pokrijemo ter pustimo stati 10 minut. Čaj pijemo čez dan do 3 skodelice. Pri bronhitisu jo lahko mešamo z dišečo perlo, ožepkom in lapuhom. Zunanje jo uporabljamo za gragranje pri zobobolu, vnetjih ustne, žrelne, nosne votline ter pri odprtih ranah kot so zmečkanine, urezi, ugrizih. Izpiranje s čajem, ki ga pripravimo tako, da v razmerju 1:1:1 bršljanasto grenkuljico, rman, žajbelj zavremo v1/4 litra vode, pomaga pri vnetju srednjega ušesa.

Kulinarika: Sv. Hildegarda nam svetuje, da naj bršljanasto grenkuljico uživajo zdravi in bolni pripravljeno kot špinačo, v juhah, kot prilogo h glavnim jedem, kot zakuho v juhah.

Sirup iz narave: Čisti kri in zdravi jetra!

Ste vedeli, da so regratovi cvetovi zelo zdravi in da lahko iz njih sami naredite zelo učinkovito zdravilo? To zdravilo čisti kri, ureja prebavo in pomaga proti kašlju.

Potrebujete okrog 400 regratovih rumenih cvetov. Prelijte jih s tremi litri hladne vode in dodajte še na koščke narezane štiri limone in štiri pomaranče. Pustite pokrito 24 ur. Nato skozi gazo precedite in tekočino nalijte v lonec. Dodajte dva kilograma sladkorja in med pogostim mešanjem kuhajte približno eno uro in pol, da se tekočina zgosti.

Vroči sirup nato prelijte v steklene kozarce in dobro zaprite. Sirup, ki ste ga dobili je podoben medu, zato ga nekateri imenujejo kar regratov med.

Sirup vam bo pomagal pri lajšanju kašlja, bronhitisa, prehlada. Če ga uporabljate kot zdravilo proti bolezni dihal, ga vzemite dva do trikrat dnevno po eno žličko. Odličen je za čiščenje krvi, ureja in zdravi prebavo. Iz njega lahko pripravite napitek in ga pijete tekom dneva. V pol litra vode dodajte dve žlici sirupa.

Regratov čaj
Iz regratovih cvetov pa lahko pripravite tudi zdravilni čaj. Naberite cvetove in jih posušite na zračnem mestu. Nato suhe cvetove shranite v papirnato vrečko. Čaj pomaga v zimskih mesecih za dvigovanje odpornosti, čisti kri, jetra in ledvice ter pomaga proti prehladnim obolenjem.

KOPRIVA

Osvjestimo se i više cijenimo ovu biljku

Kopriva (Žara) kao lijek Iako smo svi ponešto čuli o ljekovitosti koprive, ne znam koliko nas je svjesno toga, koliko je ona zapravo ljekovita. Članak je preveden sa engleskog, ime doktora na žalost je nepoznato. “Kopriva je jedna od najkorisnijih ljekovitih biljaka. Kad bi ljudi shvatili, koliko je ova biljka ljekovita, sadili bi samo koprive. Svi dijelovi koprive – stabljika, lišće, korijen i cvijet – imaju ljekovita svojstva. U drevna vremena kopriva je bila vrlo cijenjena. Švedski znanstvenik Abbe Kuenzle tvrdi, da bi kopriva odavno nestala sa lica zemlje, ako ne bi imala žalce. Životinje i insekti bi ju odavno pojeli.Jednom sam dao savjet majci sedmero djece, koja je od svog zadnjeg poroda patila od glavobolje i ekcema, da pije čaj od koprive. U kratkom vremenu riješila se ekcema i glavobolje. Pošto ekcem ima unutarnji razlog, treba ga liječiti uzimajući trave koje čiste krv. Kopriva je najbolja biljka za čišćenje i poboljšanje krvi. Pozitivno djeluje na gušteraču i pomaže snižavanju šećera u krvi. Kopriva liječi upale urinarnog trakta i stimulira rad crijeva. Zbog toga koprivu preporučuju kao dio proljetnog čišćenja organizma. U biljnoj medicini čaj od koprive se koristi za bolesti jetre i žući, za poremećaje sna, kod tumora slezene, za grčeve u stomaku, čireve, bolesti pluća itd. Čaj se pije 4 tjedna. Nemojte čaj zakuhati, jer će to uništiti dragocjene sastojke. Možete piti 1 čašu čaja od koprive svaki dan tokom cijele godine, radi prevencije. Čaj od koprive također je blagotvoran kod virusnih i bakterijskih infekcija. Ako imate manjak željeza u organizmu i osjećate se umorno i beskorisno, kopriva je to što Vam treba! Kopriva sadrži puno željeza, i uspješno se koristi kod anemije. Nakon određenog vremena, opet ćete se osjećati puni energije i zdravlja. Jednom mi je došla mlada žena, koja je izgledala anemično. Osim nedostatka željeza, imala je probleme sa želucem, žučnim mjehurom i patila je od glavobolje. Preporučio sam joj čaj od koprive. Nakon nekog vrjemena opet sam ju sreo, a ona mi je sa oduševljenjem rekla, kako joj je brzo pomogao čaj od koprive. Cijela se njezina obitelj okrenula prirodnom načinu liječenja. Čaj od koprive je diuretik i zbog toga se može koristiti kod vodene bolesti. Izgrađuje krv i zbog toga je dobrotvoran kod mnogih bolesti krvi. U kombinaciji sa drugim ljekovitim biljem, kopriva se može uspješno koristiti za liječenje leukemije. Ljudi, koji pate od alergije, uključujući peludnu groznicu, također bi trebali piti čaj od koprive. “Kopriva smanjuje osjetljivost na prehladu i pomaže kod reumatizma i gihta. Jedna moja pacijentica je patila od išijasa. Bila je pod medicinskom njegom 3 godine. Nakon toga, što je počela raditi kupke sa koprivom (200 gr koprive na jednu kupku), ozdravila je u roku 6 mjeseci. Jedna gospođa, stara 50 godina, imala je tako tanku kosu, da je morala nositi periku. Njoj sam preporučio da pere kosu sa posebnom smjesom, napravljenom od čaja od koprive i koncentrata korijena koprive. Poslušala je moj savjet i njezina kosa je sa svakim tjednom postajala sve gušća. Za zdravlje kose je vrlo dobrotvorna tinktura od koprive, koju je lako napraviti od korijena koprive, koju ćete iskopati u proljeće ili jesen. I ja svaki dan nanosim ovu tinkturu na vlasište – čak i kada putujem, nosim ju sa sobom. Vrijedi truda – nemam perut, a moja kosa je gusta, mekana i sjajna. Kopriva je jako korisna za bolesti krvnih žila, na primjer, Birgerovu bolest. Mnoge osobe bi mogle izbeči amputaciju noge, ako bi počele sa kupkom od koprive na vrijeme. Svaki grč, bilo gdje da se pojavio, ukazuje na lošu cirkulaciju. Kod takvih simptoma preporučuje se kupka sa koprivom. Kupka se također preporučuje kod koronarne bolesti srca. Uđite u kadu i okupajte područje srca sa toplim čajem od koprive. Dok to radite, nježno masirajte područje srca. Jednom mi se obratila 50-godišnja žena iz Bavarske. Žena je već 28 godina imala fistulu, koja joj je donosila veliku bol. Fistula se nalazila na jagodici lica, i operacije nije bila moguća. Po mojoj preporuci, žena je počela brati mladu koprivu i praviti čaj. Pila je 3 čaše čaja od koprive dnevno sa 1 žličicom švedske grančice. Napisala je slijedeće: “Točno nakon 2 tjedna fistula je nestala i bila sam bez bolova. Fistula se nikada nije vratila.” Sa zadovoljstvom iznova i iznova čujem iskustva ljudi, kojim je pomogla kopriva. Nedavno dobio sam jedno pismo. Jedna gospođa je pisala o tome, kako joj je pomogao čaj od koprive. “Ne samo da sam se riješila kroničnog umora. Nestali su žuljeve i gljivice na nogama!” Druga žena je napisala, da se konačno riješila ekcema. Takva pisma su zrake nade u mojem životu. To je potvrda toga, da ljekovite biljke zaista pomažu, samo se trebamo obratiti njima! Jednom mi je došao jedan stariji gospodin. Prije 3 godine prebolio je gripu, nakon čega je imao strašnu glavobolju. Nikakvi lijekovi nisu pomagali. Čak niti injekcije protiv glavobolje nisu bile korisne. S vremenom, glavobolja je postajala sve gora, a čovjek je razmišljao o suicidu. Preporučio sam mu da pije dvije i pol litre čaja od koprive dnevno. Nakon 4 dana čovjek je nazvao i rekao, da se osjeća bolje nego ikad u životu! Još jedan citat iz pisma:”Mnogo sam Vam zahvalan na pomoći. Već 19 godina patim od čudne bolesti. Bio sam kod puno liječnika, ali nitko nije mogao reći, što nije u redu sa mnom. Prije tjedan dana počeo sam piti čaj od koprive, i moja je bolest nestala na misteriozan način, kao da nisam nikada bio bolestan!” Jedna poslovna žena mi je rekla, da sa sobom uvijek nosi termos sa čajem od koprive. Uvijek se uzda u njega. Rekla je, da čaj od koprive ne samo da odlično gasi žeđ, nego osvježava i otklanja umor. Za išijas, artritis, lumbago i neuritis u rukama i nogama: lagano udarajte zahvaćeno područje sa svježe ubranom koprivom. Također možete napraviti vruću kupku sa koprivom. Na žalost, u modernom društvu čovjek prolazi mimo njih i daje prednost analgeticima, koje koristi pretjerano. Želim Vam ispričati još jednu priču, koja me je duboko dirnula. “U jednom gradiću sreo sam stariju ženu, koja je patila – prema dijagnozi liječnika – od tumora na želucu. Zbog godina, žena se nije mogla odlučiti za operaciju. Netko joj je preporučio, da pije čaj od koprive. Svaki dan žena bi otišla u svoj vrt i ubrala pregršt koprive blizu ograde, gdje je rasla u izobilju. Nakon nekog vremena, žena je otišla na rutinski pregled kod svog liječnika. Iznenađen, doktor nije mogao shvatiti, što se to desilo. Tumor je nestao! Nakon toga, žena je mogla normalno uživati u zdravoj starosti.” Nema potrebe čekati da dođe bolest. Rak neće imati nikakve šanse, ako naučimo cijeniti koprivu. Poslušajte moj dobar savjet: započnite piti čaj od koprive već danas. Suhu koprivu možete kupiti kod travara. Svježu mladu koprivu možete ubrati u proljeće. Što je mlađa i svježija kopriva, time su jača njezina ljekovita svojstva. Napravite nešto pozitivno za Vaše zdravlje! “Otkada sam saznao o ljekovitosti koprive, nastojim da pijem čaj od mlade koprive tokom 4 tjedna u proljeće i jesen. Obično popijem 1 čašu čaja na prazan želudac pola sata prije doručka. Tokom dana popijem još 1-2 čaše čaja. Najbolji efekt ćete postići ako čaj ne popijete odmah, nego ga pomalo pijuckate.Nakon 4 tjedna osjećam se kao da sam se ponovno rodio i mogu raditi 3 puta više. Moja obitelj i ja ne uzimamo lijekove već godinama i osjećamo se mladima i zdravima.” Čaj od koprive ne treba zaslađivati, jer on ne posjeduje neugodan okus. Ako želite, možete čaju dodati malo kamilice ili mente. Žena iz Njemačke piše:”Moj susjed koristi koprivu da bi se riješio štetočina u vrtu. Stavlja velike količine koprive u spremnik od 300 L. Na neko vrijeme ostavi namočenu koprivu u spremniku. Zatim sa ovom otopinom ponovno i ponovno šprica biljke. Na takav način, uzgaja biljke na prirodan način, i ne mora koristiti kemikalije.” Mnogi farmeri danas, umjesto toga, da koriste koprivu za eko-uzgoj, špricaju ju sa herbicidima. Ne razmišljaju o tome, da na takav način ubijaju mnoge ptice i insekte, koji jedu koprivu. Kako smo slijepi postali! Čaj od koprive Na jednu čašu vode se stavi jedna vrhom puna čajna žlica koprive (lišća i stabljika). Vrelu vodu prelijte preko koprive, poklopite i ostavite na 5 minuta. Procijedite i popijte malim gutljajima. Tinktura od koprive U proljeće ili jesen iskopajte korijenje koprive, očistite ga uz pomoć četke (nemojte prati!), sitno narežite i stavite u staklenu flašu. Prelite sa osamdeset postotnim alkoholom. Ostavite flašu na toplom mjestu 14 dana i povremeno ju protresite. Procijedite kroz filter za kavu, stavite u flaše i čuvajte na hladnom, tamnom mjestu. Kupka od koprive Stavite jednu čašu koprive u veliki lonac i prelijte sa vrelom vodom. Poklopite i ostavite na 10-15 minuta, a zatim procijedite i uljite u kadu sa toplom vodom. Voda u kadi treba biti ugodno topla, ali nikako ne prevruća. Provedite u kadi 20 minuta. Nakon kupke nemojte se tuširati – samo se lagano obrišite sa ručnikom. Budite na toplom još bar sat vremena. Kupka za noge Uzmite jednu punu šaku korijena koprive i dvije pune šake lišća i stabljika koprive i namočite preko noći u 5 litara hladne vode. Slijedeći dan to zakuhajte i pustite da se ohladi. Ovu otopinu možete koristiti 2 puta kao kupku za noge.

Regratov čaj

Priprava

Priprava čaja iz regrata je enostavna in hitra. Vendar pa moramo sestavine predhodno nabrati in posušiti.

1. Regratove korenine dobro operemo in razpolovimo ali narežemo na četrtine. Skupaj z regratovimi cvetovi jih posušimo v sušilnici. Posušene korenine shranimo v dobro zaprt steklen kozarec. V drugi steklen kozarec posebej shranimo še regratove cvetove.
2. Posušene koščke korenik nato v ponvi med neprestanim mešanjem najprej zlato rumeno do svetlo rjavo prepražimo. Nato na kuhalnik pristavimo liter vode in jo zavremo. Vodo prelijemo čez prepražene regratove korenine, dodamo posušene regratove cvetove in pustimo stati približno 10 minut. Čaj na koncu precedimo in serviramo v skodelice.

Dodatni nasveti

Čaj pripravljamo iz regratovih korenik, ki jih izkopljemo v času, ko nadzemni deli regrata počivajo (junija), ker je takrat v njih največ koristnih sestavin.
Če regrat sušimo sami, je najbolje, da ga postavimo v senco.

NASVETI Z NETA ZA MOČAN IMUNSKI SISTEM – HR.

SOK OD CVEKLE: izrendati 3 kg cvekle i 3 kg šargarepe, pa tome dodati 1 kg meda.
Sve pomešati i ostaviti da odstoji jedan dan.Smesu procediti, sok sipati u staklene flase.
Čuvati u frižideru.

LIMUNADA ili SOK OD LIMUNA: prokuvati i ohladiti 1.5 litar vode i dodati 350 gr meda. Kada se sirup potpuno ohladi, dodati naseckanu koru i sok od 8 limuna. Dobro promešati i ostaviti u frižideru 2 sata. Pre upotrebe proceđenoj smesi dodati mineralnu vodu. Uzimati po potrebi.

1 kg cvekle, 1 kg sargarepe, 1kg jabuka, 1kg limuna, 1 celer
-sve samleti ili izmiksati.
Pomesati sa 1kg meda, spakovati u tegle i drzati u frizideru.

ALOJA VERA: izmešati 100 gr soka aloje, 500 gr samlevenih oraha, 300 gr meda i sok od 3-4 limuna.
Tri puta dnevno uzimati po 2 kašičice pola sata pre jela.

MASLAČAK – Taraxacum officinale (radič, italijanska salata, mlječnjak, ûutenica, mlečac, maslačica, vetrokaz.

Maslačak je višegodišnja zeljasta biljka sa mlečnim sokom, visoka 2 do 100 cm., mnogo varira po obliku. Izgled biljke se menja prema staništu i ekološkim uslovima. Dugim vretenastim korenom prodire do 30 cm duboko u zemlju. Prizemni listovi, testerasto usečeni ili perasto deljeni, obrazuju rozetu. Zlatno žuti jezičasti cvetovi složeni su u glavice. Cveta od aprila do do oktobra. Stanište: na vlažnim do umereno suvim livadama, pašnjacima, baštama, pored puteva … veoma rasprostranjen, maslačak obiluje vitaminom C, karotinom, kalijumom, a visok sadržaj gvožđa (ima ga više nego u spanaću) i inulina čine ovu biljku nezamenljivom u ljudskoj ishrani. Kao vrlo delotvoran lek (čitava je biljka aktivna) maslačak deluje na sve naše organe mnogostuko i savršeno harmonično. Ponajpre deluje na probavu – s jedne strane pospešujući mehanički rad želuca (jača stomak) s druge strane stmulišući lučenje jetre, gušterače i creva. Preporučuje se svima za jačanje organizma i za čišćenje krvi. A naročito onima koji pate od žutice, bolova i slabog rada jetre (sasvim propratnim pojavama kao što su gruba koža, ekcemi, lišajevi i druge kožne bolesti) kao i protiv lenjosti creva, začepljenosti, grčeva u stomaku, i naročito, dijabetičarima. Ali, to nije sve: maslačak je dobar tonik, purgativ, antiskorbutik, pročišćava krv, pospešuje mokrenje. U spoljašnjoj upotrbi leči čireve, upale, i kožne bolesti, ali i artritis.

KOREN MASLAČKA se vadi u rano proleće pre nego što procveta i u jesen kada se u njemu povećava sadržaj inulina pa ga tada pripremite za zimske zalihe. Koren se upotrebljava sirov ili osušen. Suši se ceo na suncu ili u tankom sloju (uzdužno isečen) na promaji u hladu. Koren maslačka povećava apetit i dobro deluje na varenje te je sirov, narendan odličan dodatak u salatama ili kao začin na sendvičima kao blag laksans i diuretik daje se u obliku čaja ili ekstrakta.Koren maslačka se bere u septembru ili oktobru i opere se i osuši i samelje. potopi se jedna kašika korena sušenog u šolji mlake vode i ujutru se kuva. Kuva se u 3 dcl vode i kuva se destak minuta. Treba da odstoji poklopljne oko 1 sat i pije se u tri doze pre jela. To je recpt za dijabetičare a li verovatno za kancer ide dupla doza!

LIST MASLAČKA – za jelo treba brati samo mlado lišće dok je mlado. Starijilistovi imaju veći sadržaj mlečnog soka koji daje gorak ukus. Gorčina listova se može smanjiti potapanjem u vodu (preko noći) ili menjanjem vode pri kuvanju. Ukoliko berete starije listove odbacite donje polovine jer one sadrže mnogo više ovu gorku materiju nego gornji delovi lista. najbolje je brati ih u proleće, dok su listovi sasvim mladi i jesti ih što češće da bi se organizam pročistio i okrepio posle zime. Najčešće se pripremaju kao
salata ili kao varivo. Radi ublažavanja gorkog ukusa, često se mešaju sadrugim lisnatim povćem u pripremanju variva, a salate možete pripremiti na
mnogo načina: kombinujte maslačak sa rendanim celerom, šargarepom, jabukom, seckanim lukom, rotvicama, mirisnim travama, ili sa barenim povrćem krompirom, boranijom, uz dodatak belog luka i bibera .. Salatu možete posuti semenkama suncokreta, bundeve, susama, pšeničnim klicama, suvim grožđem kao i različitim prelivima od jogurta, pavlake, majoneza, limunovog soka, ulja i senfa. Na vama je da kombinujete i isprobate hiljadu različitih ukusa.

CVET MASLAČKA je vrlo ukusan. Uberite njegov pupoljak i probajte. Tvrdipupoljci mogu se sveži dodavati u salate ili kiseliti za zimu (kao kapari). Možete ih dodavati i u različite kajgane. Neobično, ukusno i zdravo.

CELA BILJKA se koristi za cedjenje soka i pripremanje čaja. Najdelotvorniji je svež sok, a ukoliko nema svežih biljaka koristi se čaj od osušenog korena, listova i cvetova .. Sok ili čaj od maslačka podstiču rad jetre i bubrega, tj. izbacivanje nepoželjnih materija iz organizma, blagotvorno deluju na vezivnea tkiva (protiv reume). Zbog posebnog delovanja na grudi i mlečne žlezde koriste se kod smanjenja ili prestanka lučenja mleka i kod uvećanja grudnih limfnih žlezda, tumora i cista.

SVEŽ SOK OD MASLAČKA se preporučuje se i deci, 2 – 3 kafene kašičice dnevno ,a odraslima 3 – 4 kašičice dnevno, najbolje ujutro i uveče.

PRIPREMA ČAJA:

2 kašičice suvog maslačka (koren, list i cvet) preliti sa četvrt litra hladne vode, zagrejati i pustiti da vri ne više od minute. Ostaviti čaj da odstoji 10 minuta, pa procediti. Mesec dana piti po jednu šoljicu ujutro i uveče.

UPOZPRENJE – treba upozoriti da maslačak nije sasvim neotrovan. Koren i stabljika, kao i svi stariji delovi biljke sadrže gorku materiju Taraksacin koja, u većim količinama deluje diuretički a može izazvati i prolive i smetnje u srčanom ritmu. Mladi su listovi, pre razvitka cvetne stabljike sasvim bezopasni, te ih slobodno obilato koristite, a koren i

stabljiku koristite u umerenim količinama odnosno kako je naznačeno u recepturama. Koren kao začin odnosno dodatak koristiće vašem zdravlju ukoliko ga koristite u umerenim količinama.

KATAPLAZME od iseckanih listova i cvetova delotvorne su protiv čireva i kožnih bolesti, a kupke ruku i nogu ublažiće tegobe izazvane artritisom (stavite šaku cele sveže biljke na litru vode).

Čuvarkuća – sempervivum tectorum

Čuvarkuća je trajna biljka s debelom lisnom rozetom. Iz sredine se razvija cvetna, liskama pokrivena stabljika visine od 10 do 30 cm. U lažnom šticu poredani su cvetići zvezdastog oblika, svetlocrvene boje, a kod nekih podvrsta, crveno-ljubicaste ili žute boje. Listovi su pri vrhu crveni, sočni, debeli i mesnati. Raste na stenama, na krovovima kuća.
Sva narodna imena ove biljke vezana su za život i zdravlje: uzludobar, ozluživ, podsiluživ, vazdaživ. Isto značenje imaju i latinski nazivi sempervivum i grcki aeixwn.
Kao lek koristi se svež list i iz njega iscedjen sok. Čuvarkuća sadrži: jabučnu i mravlju kiselinu, soli, vosak, sluz, šećer i mineralne sastojke.

Lekovito delovanje: sveže iscedjeni sok iz listova čuvarkuće koristi se u lečenju nervne rastrojenosti, padavice, nesanice…Sveže zdrobljeni listovi ili čisti sok koriste se kao sredstvo koje hladi i steže, zatim, protiv čireva, rana, opekotina; za bolna mesta nastala gihtom te za lečenje »kurjih očiju« i uklanjanje sunčevih pega. Sveži sok koristi se u lečenju nagluvosti, posebno one koja je izazvana skrućenim žutim sekretom (jer ga sok čuvarkuće rastvara). U novije vreme upotrebljava se sok od sveže biljke protiv zapaljenja zuba i upala grla.

NASVET ZA ČAJ IZ REGRATOVIH KORENIN, KI NAJ BI ZDRAVIL RAKA

Izkopljite več korenin regrata. Odrežite liste približno 1cm nad korenino,
korenine ne smete poškodovati, ker lahko odteče mlečni sok, kar zmanjša
zdravilni učinek.
Korenino na grobo očistite zemlje, vendar je ne operite. Malo prsti nič ne
škodi, ampak samo pomaga imunskemu sistemu. Korenine nato posušite v
pečici pri temperaturi 100ºC. Poleti jih lahko sušite tudi na soncu.
Ko so korenine posušene, jih zdrobite v prah v leseni posodi. Nikoli ne
uporabite električnega mlinčka. Tako zdrobljene korenine shranite na suhem
v temni stekleni posodi.
Vsak dan zmešajte malo več kot polovico čajne žličke zdrobljene korenine v
kozarec mlačne vode – priporočamo revitalizirano – in spijte ves kozarec
naenkrat. Po nekaj dnevih se boste že bolje počutili in vaš imunski sistem
se bo začel krepiti. Rakaste celice se ne bodo več razmnoževale. Po nekako
treh tednih jemanja bo tudi bolečina, ki jo povzroča rak, izginila. Vse
vrste raka naj bi pozdravili v roku treh mesecev, vendar je za popolno
ozdravitev potrebno nadaljevati pitje tega praška še vsaj pol leta. Telo
pa itak že samo pove, kdaj je dovolj in kako se počutimo.
Nekateri ljudje občutijo bolečine v trebuhu, če ga konzumiramo preveč. V
tem primeru je potrebno zmanjšati dnevno količino.
Koren maslačka se bere u septembru ili oktobru i opere se i osuši i samelje. potopi se jedna kašika korena sušenog u šolji mlake vode i ujutru se kuva. Kuva se u 3 dcl vode i kuva se destak minuta. Treba da odstoji poklopljne oko 1 sat i pije se u tri doze pre jela. To je recpt za dijabetičare a li verovatno za kancer ide dupla doza!

Anton Komat: Prepoved proste prodaje zdravilnih zelišč je okoljski kriminal – Maja Megla, 21.07.2012

Sodba je bila izrečena v četrtek, 12. julija. Sodni spor je bil sprožen v Franciji med semenarsko korporacijo Graines Baumax, ki je tožila male kmete in vrtičkarje iz združenja Kokopelli. Tožba je bila usmerjena v dve točki: Kokopelli ne sme prodajati semen, ki niso registrirana, Graines Baumax pa je zaradi poslovne škode zahteval še odškodninski zahtevek 50.000 evrov.

Ta zadeva je prišla do luksemburškega sodišča, ki je razsodilo v prid Kokopelliju, to pomeni v prid vsem civilnim mrežam, ki delujejo po Evropi. Gre za izjemno pomembno razsodbo, ki ščiti tradicionalne varietete kulturnih rastlin. Naši predniki so stoletja pridelovali kulture, ki so prilagojene določeni krajini, sestavi prsti in podnebju neke dežele. Iz roda v rod so zbirali najboljša semena, kar je bil dolg proces selekcije najboljših lastnosti. Ta sijajna kulturna dediščina je postala ciljna tarča za številne korporacije, ki so jo hotele privatizirati. Evropska komisija je leta 1980 praktično uničila pridelavo več kot 1500 sort zelenjave. Z nacionalnimi listami in sortnimi certifikati je samo v Franciji propadlo nekaj tisoč družinskih semenarskih podjetij s 100- ali 200-letno tradicijo. Zakaj? Ker je postopek registracije semena ene sorte znašal več kot 10.000 evrov. Jasno je, da zmore takšne astronomske zneske plačati le korporacija, ne pa neko malo semenarsko podjetje. Korporacije so enostavno pokupile mala podjetja in zavladale na trgu semen.

Potem se je začela druga faza t. i. genskih piratov oziroma lovcev na semena. Korporacije so prek International Convention for the Protection of New Varieties dosegle, da se lahko prodajajo le semena, ki gredo skozi registracijski postopek, ki so patentirana kot intelektualna lastnina, torej so last korporacij. Začel se je lov na semena, lovci pa so krožili po Evropi, tudi po Sloveniji, pobirali semena od malih kmetov in na tržnicah od branjevk ter jih izročali tujim korporacijam. Pred petnajstimi leti sem spoznal mlad par agronomov, ki sta bila prej kmetijska svetovalca, potem pa ju je tuja korporacija najela kot lovca na semena. Dobila sta terensko vozilo in – kot sta se meni pohvalila – najmanj trikrat višjo plačo ter dodatne nagrade in bonuse za pripeljano blago. Temu lovu na semena so se kmalu uprli v tretjem svetu. Primer: multinacionalka Monsanto se je lotila indijskega svetega drevesa neem (neem je zaradi izjemnih zdravilnih lastnosti ena od najpogosteje uporabljanih sestavin v ajurvedski medicini, op. p.), ki ima izjemne lastnosti, od zdravilnih do kozmetičnih. Ko je korporacija sprožila postopek za patentiranje in privatizacijo teh lastnosti, je vrhovno sodišče Indije prepovedalo patentiranje vseh njihovih historičnih varietet. Gensko piratstvo pomeni, da se nakradeni semenski material prenese v laboratorije korporacij, kjer identificirajo lastnosti, ki imajo potencial za trženje, in jih s križanjem ali z gensko tehnologijo prenesejo v »svoja semena«, ki jih potem prodajajo kot intelektualno lastnino korporacije. To je bila druga faza, gensko piratstvo.

Potem je nastopila tretja faza, trženje v paketu. Ko je kmet želel kupiti patentirano seme, registrirano prek korporacij, je padel v past, kajti to seme ni kalilo, če ni od iste korporacije kupil tudi kemično gnojilo in pesticid, kajti le ta dodatka sta vsebovala potreben sprožilec (trigger) kaljenja. Prodaja v paketu (traitor technology) je povzročila, da so kmetje plačevali petkrat več denarja, če seštejemo znesek za seme, pesticid in kemično gnojilo. Semena so postala izjemno draga. Poleg tega so vsi ti patentirani hibridi v veliki večini neplodni. To pomeni, da mora kmet vsako leto znova kupiti seme in s tem pade v tržno past, iz katere se le težko izvije, kajti ujet je še v kreditni odnos s korporacijo.

Po svetu je zato veliko iniciativ za zaščito semen. V Mariboru smo v okviru EPK (Evropske prestolnice kulture) naredili projekt Urbanih brazd in Varuhov semen, ker se zavedamo, da je nujno treba začeti reševati našo zgodovinsko dediščino. Povezali smo se z Avstrijci, pri katerih ta mreža že deluje – imenuje se Noetova barka in ima sedež blizu Dunaja. Zelo so nam priskočili na pomoč z nasveti in izkušnjami, ki jih imajo na tem področju že dvajset let. Naš namen je, da tudi Varuhi semen prerastejo v vseslovensko mrežo, kot je Kokopelli v Franciji ali Noetova barka v Avstriji. Na tem področju imajo Američani največjo organizacijo na svetu, Seed Savers Exchange, ki šteje prek 10.000 članov in so rešili okoli 25.000 starih sort v ZDA. V Sloveniji smo v pogovoru z Avstrijci ugotovili, da je izumrlo že vsaj 85 odstotkov vseh starih sort v našem srednjeevropskem prostoru, in to večina v zadnjih štiridesetih letih. Vse, kar so naši predniki vzgojili skozi stoletja, rastline, ki so najbolje prilagojene našemu okolju, izumirajo; to je tako, kot bi rušili temelje hiše. Čeprav vemo, da je Slovenija eden od centrov biodiverzitete v Evropi, pri reševanju starih sort nismo naredili nič, zato nam čedalje bolj upada prehranska suverenost. Ker hkrati uvažamo že dve tretjini hrane, ogrožamo lastno nacionalno varnost. Analitiki po svetu pišejo, da so semena temelj prehranske suverenosti. Semena postajajo izjemno pomembno strateško tržno področje, ki ga obvladujejo velike korporacije – zdaj že 67 odstotkov vsega svetovnega trga s semeni.

Vendar gre v osnovi za obvladovanje trga hrane, ki se začne s semeni, in kdor obvladuje izvor, ima nadzor tudi nad marsičem drugim. Omenili ste korporacijo Monsanto. Poglejva dva njena primera. V Evropi sta dovoljeni dve gensko spremenjeni kulturi, obe koruzi: Bt 176, ki je v lasti farmacevtske multinacionalke Novartis, in Mon 810, ki je v lasti Monsanta. Slednji je poskušal na trg spraviti še drugo gensko spremenjeno koruzo Mon 863. Evropska agencija za varno hrano je obe Monsantovi semeni, Mon 810 in Mon 863, odobrila zgolj po zagotovilu lastnika, da sta neoporečni. Najobširnejšo raziskavo o vplivu gensko spremenjene koruze na sesalce je leta 2001 opravil le Monsanto, torej podjetje, ki to koruzo proizvaja. Obvladuje tako trg kot tudi znanost, kajti tovrstne raziskave so izjemno drage.

Znanstvene raziskave so drage in neodvisne raziskovalne inštitucije, ki bi jih lahko naredile ali vsaj preverile rezultate, enostavno za to nimajo denarja. A blokade so tudi drugje. Tudi če bi hipotetično imeli neodvisno organizacijo, ki ima denar, bi morala ta Monsanto uradno zaprositi, ali lahko testira njihova semena. Kajti če bi semena kupili nekje na »prostem trgu« in jih testirali, bi Monsanto vložil tožbo in jo dobil z ogromno odškodnino.

Zato so neodvisni raziskovalci iz Francije, združeni v skupini Criigen, s tožbo, ki je trajala tri leta, dosegli, da je dal Monsanto raziskovalcem na voljo podatke o poskusu z gensko spremenjeno koruzo Mon 863. Vnovične analize niso bile v soglasju s prvotnimi izsledki, zato je evropska komisija naročila ponovne študije, ki so spet potrdile drugačne rezultate od prvotnih, Monsantovih.

Poizkusi korporacij so njihova poslovna skrivnost. Multinacionalke dajo v javnost in državnim organom samo tiste dele raziskav, ki so zanje ugodni. Vsi, ki imajo negativne rezultate, ne pridejo v javnost.

V boju za semena in primat na trgu pa obstaja še ena nevarnost. Kot pravijo biologi, se gensko spremenjeni organizmi (GSO) agresivno širijo in kontaminirajo genski material tradicionalnih rastlin, ki so se na določenem območju negovale stoletja. Recimo pri koruzi.

Pojdiva korak nazaj, k začetkom. Maksimalni vzpon je genska tehnologija doživela konec 80. in v 90. letih. Genska tehnologija je obljubljala čarovnije in kapital, ki je zavohal astronomske dobičke, je začel množično financirati razvoj genske tehnologije. Potem pa se je zgodil znameniti projekt HGP (Human Genom Project), dekodiranje človeškega genoma, ki se je končalo leta 2001 z znamenito konferenco v Lyonu. Tam sta bili obe strani; na eni je bilo svetovno združenje okoli 200 univerz, torej akademska znanost, na drugi pa ameriška korporacija Celera, ki jo je vodil eden od največjih genijev genetike Craig Venter. Obe skupini sta dirkali, katera bo prej dekodirala človeški genom z ambicijo, da ga bo zmagovalec lahko patentiral. Ob tem so se pojavila velika pravna, religiozna, etična in moralna vprašanja. Kajti kdo lahko patentira nekaj, kar je rezultat evolucije skozi milijone let kot svojo lastnino? Na srečo je bila v tej neodločeni tekmi celo majhna prednost na strani univerz. Potem sta Francis Collins, ki je vodil združenje univerz, in Craig Venter, ki je vodil ekipo korporacije Celera, leta 2001 na konferenci v Lyonu povedala resnico o genskem zapisu. Hipoteza, ki je bila postavljena kot centralna dogma genske tehnologije – en gen kodira en protein (Crick, 1958) –, je v teh raziskavah padla. Biokemiki so ugotovili, da ima človek v genomu 30.000 genov in po ocenah v svojih celicah vsaj 250.000 različnih proteinov. Po drugi strani pa je padla tudi druga dogma – en gen je ena lastnost, ki je izvirala še iz poizkusov, ki jih je že v 19. stoletju opravil Gregor Mendel. Ocenili so, da ima vsak človeški osebek več kot dva milijona različnih lastnosti. Oba največja svetovna strokovnjaka sta torej razkrila, da o delovanju genoma ne vemo praktično nič in je treba vse raziskave vrniti na začetek ter podreti osrednjo gensko dogmo, ki temelji na odkritju strukture DNA leta 1953 (1962. so zanjo prejeli Nobelovo nagrado znanstveniki James D. Watson, Francis Crick in Maurice Wilkins). Akademska znanost je torej povedala svojo resnico. Kapital pa, ki je težke milijarde vrgel v raziskave z ambicijo, da bi patentiral semena in človeški genom, trmasto nadaljuje s tem, da bi povrnil vloženi denar. Tako so nastale transgene rastline, GSO, s katerimi nas danes posiljujejo: soja, koruza, bombaž, oljna repica.

Res je, kot pravite, da sta bili Evropi ponujeni dve sorti koruze, vendar z obljubo, da bo uporaba teh semen zmanjšala uporabo herbicidov. A resnica je drugačna. Plevel sčasoma postane odporen in kmet mora povečevati količino herbicida. V tem dvigovanju količin strupa je na neki točki pokončana tudi kulturna rastlina. Postavi se vprašanje, kaj je za korporacijo ceneje: razviti nov herbicid ali transgenirati rastlino, da bo odporna na povečane doze strupa. Cena transgene operacije se giblje med 15 in 25 milijoni dolarjev. Razvoj novega pesticida pa je na ravni sto in več milijonov dolarjev. Korporacijam se zato veliko bolj splača transgenirati rastline. Preberite, kaj se je zgodilo v Argentini s sojo, z uničeno zemljo in zdravjem ljudi. Genska tehnologija ni znanost, temveč tehnologija, ki temelji na napačnih predpostavkah, na dogmah, za katere sploh ni ustreznih dolgoročnih raziskav. Tveganja, ki so povezana z gensko tehnologijo, so po mnenju resnih genetikov enaka ravni tveganja, če z zavezanimi očmi prečkate avtocesto.

Znanstveniki celo trdijo, da genski posevki ne dajejo več pridelka, niso cenejši in so večji porabniki pesticidov od običajnih rastlin. Kar 8200 poskusov z različnimi sortami GS-soje, ki so jih opravili na univerzah, je dalo v povprečju 5,3 odstotka manj pridelka. Stroški za herbicide pa so od dva- do petkrat večji. Kmetje, ki vzgajajo GS-sojo, imajo dvanajst odstotkov manjši dobiček.

Seveda, tudi ekonomike ni. Koncept industrijskega kmetijstva ima pet temeljev: težka mehanizacija, monokulture, kemična gnojila, patentirana semena in pesticide oz. ponudbo genske tehnologije. Končno so prišli rezultati dolgoletnih raziskav instituta Rodale iz Pennsylvanie (Farming Systems Trial). Trideset let so spremljali tradicionalno kmetovanje na eni strani in na drugi industrijsko agrokemično in z GSO podprto kmetovanje ter primerjali številne parametre, od ekonomskih do ekoloških. Prišli so do presenetljivih ugotovitev. Kemično najbolj intenzivna njiva, torej tista, ki ji zagotavljamo vso podporo, od kemičnih gnojil, patentiranih hibridnih semen do pesticidov in GSO, je imela v primerjavi z ekološkim kmetovanjem precej manjšo bioprodukcijo in bistveno večje stroške. Povedano drugače: bioprodukcija kemično najbolj intenzivno obdelovane njive je na ravni polpuščav. V zmernem podnebju, kot ga ima Slovenija, je za celoletno prehrano ene osebe dovolj 500 kvadratnih metrov obdelane površine, v monokulturnem konceptu industrijskega kmetovanja pa potrebujemo 2000 kvadratnih metrov. Stroški zaradi kemije toliko naraščajo, da je edina možnost preživetja za kmeta, da povečuje obdelovalno površino. Hkrati pa se ne upoštevajo eksterni stroški, kot so uničenje rodnosti prsti, zastrupljanje vodnih virov, upad biotske pestrosti in obolevanje ljudi.

Semena so prva v prehranski verigi, nato pride hrana. Pretekla leta je precej prahu dvigoval Codex Alimentarius, mednarodni zakon o živilih, ki ga je evropska komisija sprejela leta 1993. Med ljudmi je krožilo ogromno peticij in opozoril. Zakaj, v čem je nevaren?

Pravnih sankcij ta kodeks nima, ker ni pravni akt. Bolj gre za vizijo razvoja, za katero stojijo farmacevtske korporacije. Poglejte! V svetu imamo pet kriz: ekonomsko, energetsko z nafto, prehransko, zdravstveno (kajti vsi že nosimo kemične smeti v telesih, kakorkoli si posameznik prizadeva, da bi se iz tega onesnaževanja oddaljil) in podnebne spremembe. Osredotočiva se samo na tri: nafto, prehrano in zdravje. Povezava nafte in hrane sestavlja industrijsko kmetijstvo. Že Henry Kissinger je leta 1973, ko je nastopila velika naftna kriza, definiral temelje globalizacije velekapitala. Rekel je: »Kdor ima nadzor nad nafto, ima nadzor nad državami; kdor ima nadzor nad hrano, ima nadzor nad ljudmi; kdor ima nadzor nad financami, ima nadzor nad vsem svetom.« Povezava nafte in hrane je danes najbolj usodna. Celotno industrijsko kmetijstvo je na naftni pogon: kemična gnojila so narejena iz nafte ali zemeljskega plina in tudi vsi pesticidi, nafta je potrebna za pogon vseh strojev na kmetijah in v prehranski industriji, za skladiščenja in globalne transporte. Nafta in hrana sta torej izjemno povezani. Kaj pa hrana in zdravje? Veliko pove podatek o petih največjih korporacijah, ki nadzirajo svetovno prehrano: AstraZeneca, DuPont, Monsanto, Novartis, Aventis. So največji proizvajalci kemičnih gnojil in pesticidov kakor tudi lastniki semen in nosilci patentov genske tehnologije, hkrati pa so te multinacionalke največja svetovna farmacevtska podjetja. Vse je skoncentrirano v teh petih centrih moči, obvladovanje hrane in zdravja. To je zamisel, ki je eksponirana v Codexu Alimentariusu, zato moramo biti zelo pozorni, kako prihaja po drobcih v zakonodajo.

Mnoga zdravila so, to vemo, problematična. Leta 2004 je bil v Delu objavljen članek o evropskem zdravstvenem forumu Gastein, na katerem sta imela novinarsko konferenco njegov predsednik dr. Günther Leiner ter evropski komisar za zdravje in zaščito potrošnikov David Byrne. V članku je bilo navedeno, da je 22-letno spremljanje podatkov v Evropi pokazalo, da le 0,3 odstotka od 2693 registriranih zdravil privede do res učinkovitega zdravljenja. Če preračunamo, je to natanko osem zdravil.

Ja, farmacija je doživela izjemno transformacijo s petimi korporacijami, ki nadzirajo tako prehrano kot zdravila in imajo v rokah dva arhetipska prastrahova človeštva – biti lačen in biti bolan. Zato tudi imamo nenehne reprodukcije teh dveh strahov v medijih: nenehno se vrtijo prizori lakote in strahov pandemij, od prašičje do ptičje gripe. Medicina je kot znanstvena disciplina izgubila nedolžnost. Kakih osemdeset odstotkov denarja, ki se ga vlaga v medicinske raziskave, prihaja iz farmacije. Toda ta denar pomeni nadzor smeri, v katero bo medicina raziskovala. Javnost bi morala prek politike doseči, da se medicina odlepi od incestoidnega objema farmacije, ki si jo je podredila in jo uporablja za svoje profitne interese. To je treba vedeti, kajti farmaciji je v interesu, da iz čim večjega števila ljudi naredi bolnike in s tem potrošnike, ki trošijo. Ljudje so idealni potrošniki, ko so kronično bolni. Zdrav človek je za farmacijo čista izguba, zato si nenehno izmišljajo nove strahove in obolenja. Pragi »obolevnosti« se vseskozi nižajo, celo pri krvnem tlaku, zdravila pa imajo pogosto močne stranske učinke. Ti stranski učinki začnejo povzročati nova obolenja, kar pomeni spet nova zdravila in tako naprej.

Že stoletja je veliko virov za zdravje v naravi, recimo zelišča, ki so v Sloveniji pristala na spisku »zdravil brez recepta«. To pomeni, da se jih lahko kupi zgolj v lekarnah, recimo bezeg, arniko, brin, šentjanževko. Zeliščarke jih na tržnicah ne smejo več prodajati. Uničuje se stoletna tradicija naravnega zdravljenja, ko bi si ljudje v mnogoterih primerih lahko pomagali sami.

Tukaj vidim izjemno podobnost med semeni in zdravilnimi rastlinami. Imamo semena tradicionalnih starih sort (historičnih varietet), ki so jih gojili naši predniki in so jim omogočale preživetje, brez uporabe kemikalij in strupov. Enako je pri zeliščih. Stoletja se je akumuliralo znanje o moči zdravilnih rastlin in njihovi uporabi. To je izjemna kulturna dediščina naroda. Toda kot smo bili priče privatizacije semen, se zgodba ponavlja pri zdravilnih zeliščih. Gre za isti kapital, farmacevtski in agrokemični, za ista podjetja, ki si prizadevajo tako za privatizacijo semen kot zdravilnih zelišč. Na tem področju smo v Sloveniji dobili odredbe in pravilnike, ki so bili uvedeni v ozadju, brez javne razprave. S temi odredbami so se na spisku rastlin, ki so bile deklarirane kot »zdravila brez recepta«, znašla zdravilna zelišča, ki jih vsi poznamo: šentjanževka, arnika, krhlika, divji kostanj, pelin, češmin, gabez, repuh, lapuh, vrba, glog, bezeg, brin, če naštejem samo nekatere. Branjevke, naše tete Pehte, ki so jih prodajale na trgu, so le nadaljevale tradicijo zdravilstva in starodavnih znanj, ki so jih stoletja zapisovali menihi v samostanih Stična (pater Ašič), Olimje, Kartuzija Pleterje. Za hrbtom ljudi se dogajajo okoljski kriminal ter velika tatvina kulturne dediščine in njena privatizacija. Nihče nima pravice privatizirati znanj o zdravilnih rastlinah, ki so nastajala stoletja in se prenašala iz generacije v generacijo. To je treba odločno ustaviti, sicer se nam lahko kmalu zgodi, da bosta sledili še prepoved gojenja teh rastlin na vrtovih in prodaja na recept. Kakšna perverzija, ko se požrešnost profita zakamuflira v silno skrb za zdravje državljanov. Človeku se od ganjenosti kar ovlažijo oči!

Šentjanževka je eden od najboljših naravnih antidepresivov, kar je dobro vedeti v času hudega stresa in tovrstnih motenj in stisk. Ali pa glog in srčna obolenja, ki so tudi rezultat stresnega življenja.

Glog deluje homeostatsko. Če ima nekdo previsok pritisk, mu ga zniža, in nizkega zviša, poleg tega uravnava aritmijo srca, ki je pogosta v stresnih stanjih. Nekaj mojih znancev je imelo te težave in jim večletno jemanje zdravil ni pomagalo, ko pa so na moj predlog posegli po glogu, so mi po treh tednih veseli sporočili, da zdravil ne potrebujejo več. V literaturi nisem nikjer zasledil, da ima glog nevarne stranske učinke na naše zdravje. Bezeg je rasel v vsakem vrtu in vsak otrok je vedel, da surovih jagod ne sme jesti. Šel sem v lekarno preverit ceno šentjanževke: prgišče posušenih cvetov stane tri evre in pol. Lep zaslužek za nakradeno kulturno dediščino naroda! Tudi specializirane trgovine, ne samo tržnice, zelišč ne smejo več prodajati. Samo in izključno lekarne.

Kako je prišlo do te norosti?

Vedno je bil v ozadju zakon o zdravilih. Doslej so o zeliščih govorili trije akti: pravilnik iz leta 1997 (UL 43/97), odredba iz leta 1999 (UL 1/99) in nazadnje pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin iz leta 2008 (UL 103/2008). Osnovno pravno besedilo je enako, spreminjajo se le rastline, ki so na spisek uvrščene. Na zadnjem spisku so: vse vrste akacij, navadni divji kostanj, arnika, vse vrste pelina, navaden češmin, boreč, srobot, vse vrste gloga, navadna kutina, navadna krhlika (znano odvajalo), ginko (listi se uporabljajo za znamenit čaj), brin (najpogosteje uporabljana zdravilna rastlina v slovenskem ljudskem zdravilstvu), list navadne borovnice, navadna potonika, vse vrste repuha in lapuha (znana kot blažilca kašlja), celo fižolove lupine (smeh), črna jelša, črni topol, trepetlika, korenina rabarbare, kislica (ki smo jo otroci radi jedli po travnikih), vse vrste vrb (smeh) in bezeg (!!!), gabez, baldrijan, dišeča vijolica in bela omela.

Kaj so razlogi, argumenti, da se prepove recimo bezeg?

Ker naj bi te rastline imele toksične učinke na ljudi.

Kaj pa vino in šnops?

(smeh) … ja, v lekarne z njima, bi rekel. Vemo, katere so strupene rastline, zato se jih ne prodaja na tržnicah, tako kot poznamo strupene gobe. Zakaj potem tudi gob ne prodajajo le v lekarnah? Očitno še niso »zrele« za trženje.

Kaj je mogoče narediti?

Pripeljati pravdo do evropskega sodišča v Luksemburgu. To je okoljski kriminal. Gre za veliko tatvino narodovega kulturnega izročila in privatizacijo znanj, ki so nastajala stoletja, za tatvino starodavnih izkušenj celih generacij in ljudske modrosti. V tej smeri bo šla tudi ta pravda. Skupina vrhunskih pravnikov je obljubila pomoč. To so ljudje, ki jim ni vseeno; gre za vzpostavitev nove paradigme Traditional Ecological Knowledge.

Zanimivo je tudi, da so odredbe mnogo bolj prijazne do kemikalij in strupov. Pred leti je kolegica Irena Pan na Pop Tv v oddaji Preverjeno pripravila prispevek, v katerem je odšla po dolenjskih prodajalnah kmetijskih izdelkov in kupovala strupene kemikalije brez obvezno potrebne izkaznice, s katero kupovalec dokazuje, da ima opravljen predpisan tečaj ravnanja s strupi.

Vsaka evropska država mora do novembra 2012 sprejeti program zmanjšanja uporabe pesticidov. Pred dvema letoma so v EU testirali zelenjavo in sadje v hipermarketih in ugotovili 58-odstotno kontaminacijo s pesticidi. Zdravniki pa nas opominjamo, da jemo premalo zelenjave! Naš predlog je, da se vsa fitofarmacevtska sredstva prodajajo na recept. Če naredi kmet s svetovalcem program setve, naj mu ta izda recept za predpisano količino določenih pesticidov na površino njiv. Le tako bo lahko vzpostavljen učinkovit nadzor nad uporabo in sledljivost strupov. Režim izkaznic ni učinkovit, saj se v praksi dogaja njihova izposoja ali nabava pesticidov za uporabnike, ki sicer do njih ne bi prišli po legalni poti. Zato je onemogočena tudi evidenca embalaže in ostankov pesticidov. Nacionalni program zmanjšanja rabe obsega tudi določene ukrepe. Eden velikih uporabnikov je železnica, ki s pesticidi ubija plevel ob tirih. Nemci to počnejo s paro. Če potujete po Sloveniji, boste ugotovili, da je ob železnici veliko vrtičkarjev, in ti curki strupov gredo tudi na njihove vrtove. Absolutna prepoved uporabe pesticidov bi morala biti tudi na vseh javnih površinah, parkih, ob šolah in vrtcih, na športnih igriščih, v domačih vrtovih, v celotnem urbanem prostoru. Pesticidi nimajo kaj iskati v naseljih. Porast levkemije in raka ter hormonskih motenj pri otrocih je zaskrbljujoč. Prepovedati bi morali vse pesticide, ki so kancerogeni, živčni strupi ali hormonski motilci. Znanost je dokazala njihovo tveganje, spiski so narejeni in znani. Toda industrija se izgovarja, da »še ni dokončnih dokazov«, in tudi agrokemični lobi v RS ne bo miroval. Kako je lahko najhujši strup v prosti prodaji, zdravilna rastlina pa pod režimom? Prišli smo do absurda, ki ne prenese presoje zdravega razuma.

In če se vrneva na začetek, k semenom in poskusu nadzora hrane, je tudi na tem področju v Sloveniji narejenih nekaj pozitivnih korakov v Mariboru z ustanovitvijo Urbanih brazd in Varuhov semen.

Urbane brazde so projekt, ki je nastal v okviru EPK. Pokazati smo hoteli, da je samooskrba mogoča, in za to izbrali Tezno kot del Maribora in kmetijsko zaledje v oddaljenosti do 20 kilometrov. Gre za premik z globalne na lokalno raven, o nujnosti česar govori vseh pet kriz (gospodarska, energetska, prehranska, zdravstvena in podnebna). Skrajšati moramo razdalje med pridelki in kupcem, med vilami kmeta in vilicami meščana, in zagnati lokalni trg, da denar ostane v lokalnih skupnostih. V Mariboru je dobil kmet za tono vrhunske pšenice 120 evrov. Ko smo izračunali, koliko kruha se speče iz te moke, smo prišli do dvanajstkratnika. Kmetje naj torej kupijo mlin in sami meljejo pšenico, usposobijo kmečke peči, kjer ga pečejo, in si priskrbijo vozila za razvoz kruha otrokom v šole in vrtce.

Po tem vzorcu lahko nadaljujejo z vso zelenjavo in sadjem, ne samo za otroke, temveč tudi za odraslo populacijo v mestih. Varuhi semen smo društvo reševalcev semen tradicionalnih slovenskih sort, ki izumirajo. Predsednica društva Mateja Koler je mlada agronomka in odlična poznavalka semenarstva, ki svoje delo opravlja s srcem. Da bi bili pravno varni pred korporacijami, smo si člani le izmenjavali semena, ker semena niso bila registrirana. Do nedavnega, kajti razsodba sodišča EU v Luksemburgu 12. julija nam je omogočila, da lahko semena zbiramo povsem legalno. V mreži varuhov so vrtičkarji in mali kmetje. Varuhi semen imajo svojo spletno stran, virtualni herbarij (semensko knjižnico) z opisom rastlin in njihovih semen ter podatkom, kdo jih hrani. Med Varuhe semen se lahko včlani vsakdo, ki ima voljo in veselje. Vabljeni!

Prirodni lijek – čaj od koprive – hr

Kod zdravstvenih problema često zaboravimo na činjenicu da nam je upravo priroda dala sve potrebno za očuvanje našeg zdravlja i da nam je sve to nadohvat ruke.

Maria Treben je u svojoj knjizi za koprivu napisala: „Kopriva je jedna od najkorisnijih ljekovitih biljaka. Kad bi ljudi shvatili, koliko je ova biljka ljekovita, sadili bi samo koprive.”Svi dijelovi koprive – stabljika, lišće, korijen i cvijet – imaju ljekovita svojstva. Već su stari Grci ovu veličanstvenu biljku koristili za masažu kod problema sa reumom.

Kopriva sadrži kalcij, kalij, željezo, fosfor, vitamine C i A i organske kiseline. Također, u koprivi se nalaze i flavonoidi koji dobro djeluju na rad organizma. Ekstrakt krojena je bogat sa željezom te pomaže kod anemije i problema s opadanjem kose.

Kalij koji se nalazi u koprivi ima diuretska svojstva te je jako dobar prirodni lijek za liječenje upale mokraćnih kanala, te kod prevencije nastanka bubrežnog kamenca. Čaj od koprive je jako dobar za detoksikaciju i izbacivanje otrovnih tvari iz organizma. Također poboljšava opskrbu tijela kisikom, pročišćava krv, jako je dobar u borbi sa kožnim problemima posebice sa aknama. Djelotvoran je i kod raznih infekcija u uskoj šupljini, poput upala desni i pojave afti.

Priprema klasičnog čaja od koprive

Listove svježe koprive ostaviti da se osuše na hladnom i prozračnom mjestu. Suhe listove koprive čuvati u papirnatoj vrećici.

U 250 ml kipuće vode staviti 2 čajne žličice koprive i ostaviti da odstoji 5-10 minuta. Potom čaj procijediti. Čaj se može piti mlak ili ohlađen i mogu ga piti trudnice i djeca (u manjim količinama). Laj od koprive se ne preporučuje osobama sa teškim bubrežnim i srčanim oboljenjima.

Recept za sok od koprive

Sastojci:

30 vrhova mlade koprive ( vrh koprive i nekoliko listova ispod vrha)
2 limuna
2 naranče
80 gr smeđeg šećera
3 litre vode

Priprema:

Koprive u agrume dobro oprati, agrume narezati na kriške, staviti u staklenku su vodu sa šećerom i ostaviti da odstoji jedan dan. Potom rukama dobro izgnječite sastojke i procijediti sok. Uliti u staklenke i čuvati u hladnjaku. Ako ne želite odmah popiti sok onda ga ugrijte do vrenja.

Čaj od korijena koprive

Čaj od korijena koprive se preporučuje kod osoba koje boluju od dijabetsa i imaju povišeni kolesterol u krvi.

Sastojci:

šaka korijena koprive
1 litra vode

Priprema:

Šaku sitno narezanog korijena od koprive preliti sa vrelom vodom i ostaviti da odstoji 10 minuta. Potom procijediti i piti nezaslađeno 5 puta dnevno po 1 dl. Čuvati pripremljeni čaj u hladnjaku.

Izvlečki zelene mete in rožmarina za izboljšanje spomina

Zdravstvene koristi zelene mete in rožmarina so bile opisane že v številnih študijah. Vendar nove raziskave na miših kažejo, da lahko antioksidanti iz zelene mete in rožmarina, v okrepljenem ekstraktu izboljša učenje in spomin. Ta bi lahko pripomogel k upadu kognitivnih sposobnosti, povezanih s staranjem prebivalstva.

V smislu izboljšanja spomina in učenja je bila študija narejena v treh testiranjih vedenja, kjer je bil večji odmerek rožmarina najbolj uspešen.

rozmarin

Rožmarin daje okus mnogim živilom, zdaj pa nova raziskava kaže, da lahko potencialno izboljša učenje in spomin, ki je posledica upada, povezanih s staranjem.

Ne samo, da je bogat vir antioksidantov in protivnetnih spojin, temveč se lahko uporablja tudi za zdravljenje prebavnih težav.

Študije od leta 2012 so pokazale, da lahko rožmarinovo olje poveča učinkovitost možganov.

Zelene meta vsebuje antioksidant, ki je dober za prebavo ter ima anti-glivične lastnosti.

Za zaključek svoje ugotovitve, prof Farr pravi:

“Naša raziskava kaže, da imajo lahko izvlečki iz zelišč pozitivne učinke na potek upada kognitivnih sposobnosti, povezane s starostjo.”

(Vir: http://www.medicalnewstoday.com/)