ÄŒAJ PROTI KAÅ LJU

Vzamemo srednje veliko čebulo, jo prerežemo in z olupki vred skuhamo v 1/4 litra vode. Vre naj par minut. Lahko sladkamo z žličko meda v ohlajen čaj toliko, da ga lahko pijemo. Tako izboljšamo okus. Ko se pa navadimo okusa, je čaj prav dober. To pijemo nekaj dni in uspeh je zagotovljen, pa tudi za čiščenje pljuč je čaj dober. Ta recept lahko zamenja zdravnika pri prehladnih obolenjih.

MRAVLJE – KAKO JIH PREGNATI

Povzročajo vam težave. Sprehajajo se po gredicah, kopljejo rove in raznašajo semena. Čim hitreje bi se jih želeli znebiti, vendar pozor! Mravlje so na vrtu izjemno koristne in za zdravje rastlin ključnega pomena. V naravnem ekosistemu vrta so namreč nepogrešljive!

Mnoge vrste mravelj se namreč prehranjujejo z drugimi žuželkami. Brez milijona mravelj na vašem vrtu bi bile vaše rastline v težavah, saj bi jih intenzivneje napadale gosenice, hrošči in kobilice.

Mravlje so hrana drugim plenilcem: rade jih imajo žolne, obožujejo jih kuščarji, večina običajnih ptic se prav tako kot z drugimi insekti hrani tudi z njimi. Če na vašem vrtu ni zdrave populacije mravelj, se mu bodo izogibale tudi druge koristne živali.

Mravlje so v pomoč rastlinam: z gradnjo podzemnih kanalov jim dovajajo zrak, mehčajo zemljo in jih oskrbujejo z vodo ter številnimi organskimi snovmi. Večina mravelj ni škodljiva. Nekatere sicer res v deblih dreves napravijo gnezdo, zaradi česar lahko drevo propade, rdečke pa gradijo velika mravljišča in njihov pik je izjemno boleč.

Posebna simbioza: mravlje in listne uši

Prav dejstvo, da mravlje in listne uši živijo v simbiozi, mnogim povzroča preglavice. Mravlje namreč uši tako rekoč molzejo: ko jih požgečkajo s tipalkami, uši izločijo nekakšno sladkorno raztopino, to pa mravlje popijejo. Poleg tega uši raznašajo na druge rastline in jim v zameno za sladko tekočino nudijo zaščito, saj napadajo sovražnike listnih uši, kot so pikapolonice in njihove ličinke.

Če začnejo mravlje na vrtu rušiti naravno ravnovesje, jih skušajte pregnati z močno dišečimi rastlinami. Ob rastlinah, ki jih mravlje obiskujejo zaradi kolonij uši, zasadite sivko, majaron in pelin. Mravljišča in poti, po katerih mravlje hodijo, posujte z zdrobljenimi listi teh rastlin, pomagajo pa tudi praprot, bezgovi in orehovi listi, brin in cimet. Uspešno jih je mogoče pregnati tudi z oljem sivke, kisom ali kavno usedlino. Ob pogledu na drobna marljiva bitja torej pozabite na kemijo, razmislite, ali vam resnično povzročajo škodo, in jih v tem primeru skušajte pregnati z načini, ki so povsem naravni in okolju neškodljivi!

ÄŒESEN JE ZDRAV ZA SRCE

Ljudska modrost že dolgo ve, da je česen zdrav za srce. Zdaj se je tudi uradna znanost „dokopala“ do spoznanja, katere sestavina česna zdravilno vplivajo na delovanje srca. Ključ se skriva v alicinu.

Česen je zdrav za srce, ne znižuje pa holesterola v krvi.

Å tudija, ki so jo izvedli znanstveniki iz Birminghama, je pokazala, da alicin pri presnavljanju česna razpade v sestavine, ki povzročajo značilni vonj. Ko se veže na rdele krvničke, nastane hidrogen sulfid, ki širi krvne žile in s tem omogoča normalni pretok krvi po njih. Uživanje česna je zdravo, so zaključili britanski znanstveniki, vendar ima njegovo pretirano uživanje lahko stranske učinke.

Hidrogen sulfid sicer uporabljajo pri izdelavi smrdečih bomb. Vonj ima po pokvarjenih jajcih, v majhnih količinah pa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju normalne komunikacije med telesnimi celicami. Stimulira tudi širjenje krvnih žil, kar zaradi boljšega pretoka pomaga k boljši preskrbljenosti notranjih organov s kisikom in zmanjša pritisk na srce.

Å tudijo so izvedli tako, da so v kopel, v kateri je bil alicin, potopili žile laboratorijskih pogan. Ugotovili so, da se je njihova napetost zmanjšala za osupljivih 72 odstotkov. Če so v raztopino dali rdeče krvničke, so slednje takoj začele oddajati hidrogen sulfid.

Znanstveniki se bodo zdaj posvetili vprašanju, kako bi lahko „reakcijo“ med rdečini krvničkami in česnom „spravili“ v obliko, ki bi jo lahko uporabljali za zdravljenje.

TEMNA ÄŒOKOLADA ZNIŽUJE KRVNI TLAK – Lifestyl

Visok krvni pritisk je zelo nevaren za naše zdravje, saj bistveno poveča možnost za nastanek obolenj srca in ožilja, kot tudi možganske kapi.

Zaradi stresa, slabe prehrane in nezdravega življenjskega sloga, encimi v našem telesu začnejo tvoriti substanco angiotenzin II, ki povzroči zožanje žil in posledično dvig krvnega pritiska. Zato ljudem z visokim krvnim pritiskom običajno predpišejo zdravila, ki upočasnijo delovanje omenjenih encimov, a imajo ta prepogosto hude stranske učinke.

Namesto zdravil temna čokolada

Raziskave pa kažejo, da povsem naravna snov, ki jo najdemo v kakavu in posledično tudi čokoladi, prav tako učinkovito znižuje krvni pritisk. Gre za flavonole, katerih vsebnost je najvišja v grenkem kakavu in temni čokoladi. Flavonoli izničijo učinek angiotenzina na ravnovesje tekočin v telesu in učinkovito uravnavajo krvni pritisk.

Znanstveniki so raziskavo izvedli na skupini mlajših žensk, ki so dnevno zaužile 75 gramov čokolade z 72 odstotki kakavovih delcev. Presenečeni so ugotovili, da se je aktivnost encimov zmanjšala za 18 odstotkov, krvni pritisk pa je bil enak ali celo nižji, kot če bi ženske uživale zdravila za nižanje pritiska.

Flavonoli sprostijo krvne žile

Å tevilne raziskave prav tako dokazujejo pozitiven učinek flavonolov iz čokolade na ožilje. Že uživanje manjše količine temne čokolade povzroči občutno znižanje krvnega pritiska, obenem pa se poveča naravna sinteza dušikovega oksida, ki ima sproščujoč učinek na stene žil. Zaradi omenjenega so žile bistveno manj obremenjene, možnosti za obolenja pa manjše.

Izberite kakovostno čokolado

Pozitivne učinke na naše zdravje, kot je nižanje krvnega pritiska, imajo le kakovostne temne čokolade, kot so čokolade Rajska ptica s kar 75 odstotki kakava. Če grenke čokolade niste vajeni, poskusite čokolade z dodanimi oreščki in sadjem, da se boste okusa lažje navadili.

NEKAJ JEDI ZA PREMAGOVANJE RAKA (Marija Merljak)

1. Napitek: borovnice, limona, rdeča pomaranča med in kefir. Zmešamo v mešalniku in dodamo nekaj vode.

2. Namaz: pečeni ribi dodamo limonin sok, žlico kisle smetane ali skuto, drobnjak in po potrebi sol.

3. Obrok: špinačne testenine skuhamo, posebej prepražimo koščke puranjega mesa na čebuli in česnu skupaj s paradižnikom. Začinimo z baziliko, origanom, črnim poprom, soljo, pekočo papriko in janežem.

4. Solata: sestavimo solato iz motovilca, rukole, mlade špinače, cvetov svežega ali blanširanega brokolija, sesekljanega rdečega zelja, koščkov paprike in kuhane koruze. Prelijemo z jogurtovim prelivom.

5. Pesto s špinačo: pinjole, mandlje, česen, parmezan, oljčno olje in liste mlade špinače na drobno sesekljamo. Ponudimo na kosu kruha ali s testeninami.

KAJ JESTI ZA ZDRAVJE – Marija Merljak

Marija Merljak je svetovalka na področju zdrave prehrane.

Tokrat svetuje predvsem o zaščiti pred rakom s pravilno prehrano.

V Sloveniji zadnja leta narašča število bolnikov z rakom, in sicer je teh za dobro petino več kot pred desetletjem, pri zdravljenju pa močno zaostajamo za zahodnoevropskimi državami, saj pri nas umre vsak drugi bolnik z rakom. Ali obstaja povezava med rakom in prehrano?

“Večina ljudi je prepričanih, da uživa dobro hrano in se ustrezno prehranjuje. Vendar so raziskovalci ugotovili, da je kar 35 odstotkov raka posledica neustrezne prehrane. Nekateri znanstveniki menijo, da je slaba prehrana kriva za 70 odstotkov rakavih obolenj. Dednost, ki ji mnogi pripisujejo odločilen pomen, vpliva na razvoj raka v 10 odstotkih. Torej je hrana nekajkrat večji in odločilnejši faktor od dednosti. Prehranska onkologija si prizadeva, da bi bil nutricionist aktiven sodelavec onkologa tudi med zdravljenjem raka. Razvija se novo področje znanosti – nutrigenomika, ki raziskuje molekularne povezave, prek katerih hranila vplivajo na razmerje med zdravjem in boleznijo. V tej zvezi se spreminja opredelitev pojma hranilo, saj ni pomembna le količina, ampak vpliv hranila na zdravje ali bolezen.. Prehranska piramida, ki jo večina pozna, določa razmerje med posameznimi hranili. Njena ”napaka” je v tem, da ne upošteva razlik med posamezniki, ko je hrana namenjena normalni rasti posameznika ali preventivi pred rakom.”

Zakaj zbolimo za rakom?

“Včasih je veljalo, da je rak predvsem bolezen starostnikov, danes pa vemo, da zbolevajo vedno mlajši. Ker tumor lahko nastane iz ene same spremenjene celice, je jasno, da je prvi pogoj za kopičenje izrojenih celic njihovo ”dedovanje” v naslednjih generacijah celic. Proces, v katerem se normalna celica spremeni v rakasto, se imenuje karcinogeneza ali onkogeneza. Ta proces je dolgotrajen in zapleten. Na splošno govorimo o treh osnovnih stopnjah: iniciacija, ki traja od enega do dveh dni, nato promocija, v kateri se celica deli in razmnožuje in traja lahko več kot deset let, ter progresija, ki traja od enega do dveh let.”

Ne vem, če so ti podatki točni, ampak nekje sem prebrala, da je odstotek rakavih bolnikov najmanjši na Okinavi na Japonskem in v Sredozemlju. Ali tam jedo bolj zdravo?

“Lahko bi tako rekli. Več znanstvenih virov namreč navaja, da je tradicionalna prehrana na Kreti ena najbolj zdravih na svetu. Tamkajšnji prebivalci uživajo veliko rastlin z varovalnimi snovmi: selen, glutation in resveratrol. Prav tako imajo ustrezno razmerje med maščobami omega 3 in omega 6, uživajo veliko vlaknin ter folne kisline, antioksidantov, karotenoidnih in flavonoidnih snovi, citrusov in oreškov, bogatih z vitaminom E. Podobno jedo tudi na Okinavi na Japonskem.”

Kako se lahko obvarujemo pred rakom?

“Prvo načelo, ki se ga moramo držati, je polnovredna hrana! To je hrana, ki ni predelana oziroma njena hranilna značilnost ni spremenjena. Včasih je sicer opredelitev težje določljiva. Poznana pa je tudi izjema. Karotenoidne snovi iz predvsem rdeče obarvanega sadja in zelenjave telo lažje izkoristi, če je bilo tako živilo toplotno obdelano oz. predelano. Na primer: vložen paradižnik in mezga sta predelana. Pri tem sta sicer izgubila vitamin C, vendar sta pridobila večjo vrednost likopena in sta zato polnovredna. Hrana, ki jo štejemo za polnovredno, mora biti tudi kompleksna. Lep primer so zopet karotenoidi, ki se medsebojno sinergično dopolnjujejo. Telo zna iz hrane počrpati različne snovi, ki so v naravi že same po sebi uravnovešene med seboj. Dober primer sinergije teh snovi je špinača. Ta vsebuje ogromno hranil, kot so lutein, zeaksantin, betakaroten, rastlinske maščobne kisline omega 3, antioksidant glutation, alfalipoično kislino, vitamine C, E, B1, B2, B6, B9 in K ter minerale: kalcij, železo, magnezij, mangan, cink in tudi klorofil, ki je pomembno barvilo za preprečevanje raka. Pri izbiri hrane velja, da ”sveže” v trgovini ne pomeni vedno najboljše; enako tudi sveže z domačega ali sosedovega vrta, kjer ni prepotrebne kontrole samega pridelovanja. Zamrznjena in pravilno konzervirana hrana ima v sebi več kot ”sveža”, ki je prepotovala velike razdalje z ladjami ali tovornjaki oz. je pridelana z veliko neznanja. Sama vidim prihodnost v ekološkem kmetovanju.

Kaj naj uživamo, da se obvarujemo pred rakom?

1) Pravilno razmerje med maščobnimi kislinami

“Izogibajmo se nasičenim maščobam ter uravnajmo razmerje med rastlinskimi nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 in dodajmo posebne ribje maščobne kisline omega 3 iz negojenega (divjega) lososa. Raziskave so pokazale, da teh nenasičenih maščobnih kislin omega 3 nimamo dovolj v naši prehrani, saj bi morali vsak dan uživati ribe, bogate z omega 3, in dopolnjevati prehrano s kapsulami ribjega olja, najbolje olja lososa. Bolj kot količina sta pomembni kakovost rib ter sledljivost, saj ni vseeno, ali je riba onesnažena z živim srebrom in drugimi težkimi kovinami. Vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem najdemo nenasičene maščobne kisline tudi v rdečem mesu. Govedo, ki se pase, ima celo pravilno razmerje med nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Za malenkost zaostaja divjačina, med perutnino pa je najboljši puran. Če imamo v svoji prehrani premalo omega 3, telo ne more zgraditi celičnih membran in ne more vzdrževati celičnega zdravja. Posledica je lahko rakasto obolenje. Če uživamo ribe vsaj štirikrat na teden, potem bomo dobili tudi vitamin D, ki preprečuje raka na dojki. Omeniti moram še oreščke. Uživati jih moramo vsaj petkrat na teden. Orehi, mandlji, arašidi in pistacije imajo snovi, ki obnavljajo celice, poškodovane zaradi raka. Za mandlje in arašide je pomembno, da uživamo tudi rjavo kožico, ki obdaja plod, saj je v njej največ zdravilnih snovi proti raku.”

2) Soja

“Soja je izredno učinkovito živilo proti raku. Vsebuje fitosterole, fitinsko kislino, izoflavone, saponine, karbolno kislino in genistin. Prav ta deluje kot šibek estrogen, kar preprečuje raka na dojkah in prostati. Veže se namreč na tiste dele celičnih membran, na katere bi se lahko hormoni, ki bi lahko povzročili rast tumorjev. Znanstveniki priporočajo pitje sojinega napitka v kombinaciji s sirotko. Soja vsebuje lignine, ki vežejo rakotvorne snovi v črevesju, te nato izločimo iz telesa. Fitinska kislina iz soje pa se veže na težke kovine, da jih tudi lahko izločimo iz telesa.”

3) Stročnice

“Grah, stročji fižol, leča, čičerika ter temni rjavi in rdeči fižol imajovelike koncentracije polifenolnih snovi, ki so uspešne proti raku trebušne slinavke, debelega črevesja, dojk in prostate. V stročnicah so tudi lignini, ki delujejo kemopreventivno proti raku mod in moških spolnih organov. Ko kupujemo stročnice v pločevinkah, pa preverimo, da vsebujejo malo ali najbolje nič soli. Sicer moramo vsebino sprati.”

4) Česen in čebula

“V kuhinji ne bi smelo nikdar manjkati česna in rdeče čebule. Česen vsebuje kar 30 protikancerogenih snovi in uničuje raka podobno kot citostatiki, posebno pri raku želodca in debelega črevesja.”

5) Probiotične bakterije

“Probiotične bakterije, ki so v jogurtih in dopolnilih, zmanjšujejo možnost nastanka raka, zavirajo rast črevesnih mikroorganizmov, ki povzročajo raka, in odstranjujejo bakterijo Helicobakter pylori, ki je ena poglavitnih krivcev za raka na želodcu. Ko kupujemo jogurt, pa je dobro vedeti, da ima količinsko čim več bakterij in vseh pet vrst, a to je za zdaj še nemogoče; dobimo jih samo v dopolnilih.”

6) Flavonoidne snovi

“Flavonoidne snovi so v borovnicah, brusnicah, robidnicah, malinah, češnjah, slivah, rdečem grozdju in drugem jagodičju, v zelenem čaju, rdeči pesi in jajčevcih. Å tudija je pokazala, da imajo ljudje, ki vsak dan pojedo skodelico borovnic, višjo raven antioksidantov v krvi in s tem veliko obrambo proti raku. Flavonoidi v čaju (katehini) delujejo kot antioksidanti in kot preprečevalci škodljivih mutacij celičnega jedra, saj deaktivirajo rakotvorne snovi in zavirajo nastajanje novih krvnih žilic, ki jih tumor potrebuje za svojo rast. Flavonoidi absorbirajo ultraviolično svetlobo in s tem varujejo DNK. V pomarančah, mandarinah, limonah in limetah so prisotni še pektini, ki močno zavirajo rast tumorjev.”

7) Križnice

“Križnice (brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, repa, cvetača, kitajsko zelje in artičoka) so eno najmočnejših varoval pred rakom. Å e zlasti naj bi to veljalo za brokoli. Ugotovili so, da je brokoli kar za 60 odstotkov zmanjšal tveganje za rakavo obolenje, pri že obstoječih pa se je za 75 odstotkov zmanjšala velikost tumorjev. Že pri uživanju dveh porcij križnic na dan se tveganje za nastanek raka zmanjša za 50 odstotkov. Najbolj aktivne substance v križnicah so sulforafan in indoli. Sulforafan poveča število encimov, ki pomagajo, da se telo kar najhitreje znebi rakastih snovi. Uniči tudi bakterije Helicobakter pylori ter sumljive celice in omeji škodljivo oksidacijo celic. Indoli pa vplivajo na hormon estrogen tako, da blokirajo njegove receptorje v rakastih celicah na dojkah. Brokolijevi kalčki so še močnejši, saj vsebujejo še višje koncentracije teh zaščitnih snovi. Križnice delujejo razstrupljevalno, saj nevtralizirajo kemikalije, ki povzročajo raka.”

8. Karotenoidne snovi

“Znanstveniki so doslej odkrili okrog 600 različnih vrst teh karotenoidnih snovi v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, bučkah, špinači, blitvi, rdeči čebuli, melonah, lubenicah, marelicah, mangu, kakijih … Najpomembnejše karotenoidne snovi so betakaroten, kapsaicin, likopen, lutein, kvercetin, kriptoksantin in drugi, ki ščitijo pred prostimi radikali, uravnavajo imunski sistem in spodbujajo komunikacije med celicami. Imajo tudi veliko vlogo pri zaščiti kože pred ultravioličnimi žarki. Čim temnejša in intenzivnejše obarvana je zelenjava, tem več ima karotenoidnih snovi proti raku. Ko uživamo tako zelenjavo ali sadje, moramo paziti, da jih je več vrst skupaj, kajti prav te snovi skupaj imajo nenavadno velik blagodejni sinergični učinek na telo. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v raziskavi, ki jo je objavilo v The American Journal of Clinical Nutrition, ugotovilo, da imajo karotenoidi, če jih uživamo skupaj, torej v obilki ”carotenoid complexa”, močan sinergični učinek na dvig imunskega sistema. Že samo v 20 dneh rednega uživanja skupka karotenoidnih snovi se imunski sistem okrepi za 37 odstotkov in poveča število tako imenovanih ubijalskih celic za 20 odstotkov. Raziskava na Finskem pa je pokazala, da ima izolirano uživanje na primer samo betakarotena celo škodljiv učinek, saj se poruši ravnovesje snovi v telesu. Å pinača ima poleg karotenoidnih tudi flavonoidne snovi ter glutation in alfalipoično kislino. Tvorba glutationa se s starostjo zmanjšuje, zato je pomembno, da z leti uživamo vse več špinače, saj glutation popravlja poškodbe DNK in spodbuja nastajanje novih celic. Likopen v paradižniku pa ne zavira samo raka, marveč je močan antioksidant v boju pred sončnimi žarki. Karotenoidi so topni v maščobah in jih lahko skladiščimo, razen likopena. Zato je treba paradižnike uživati veliko in vsak dan. Pa ne le paradižnike, pač pa poskusimo izbrati različne vrste sadja in zelenjave, saj je že prej omenjenih karotenoidov neverjetnih 600 vrst. ”

Nekaj jedi za premagovanje raka:

1. Napitek: borovnice, limona, rdeča pomaranča med in kefir. Zmešamo v mešalniku in dodamo nekaj vode.
2. Namaz: pečeni ribi dodamo limonin sok, žlico kisle smetane ali skuto, drobnjak in po potrebi sol.
3. Obrok: špinačne testenine skuhamo, posebej prepražimo koščke puranjega mesa na čebuli in česnu skupaj s paradižnikom. Začinimo z baziliko, origanom, črnim poprom, soljo, pekočo papriko in janežem.
4. Solata: sestavimo solato iz motovilca, rukole, mlade špinače, cvetov svežega ali blanširanega brokolija, sesekljanega rdečega zelja, koščkov paprike in kuhane koruze. Prelijemo z jogurtovim prelivom.
5. Pesto s špinačo: pinjole, mandlje, česen, parmezan, oljčno olje in liste mlade špinače na drobno sesekljamo. Ponudimo na kosu kruha ali s testeninami.

Avtor: Mojca Dolinšek

RAKITOVEC

Druga imena: pasji trn
Družina: oljčičevke

Učinkovine: glikozid kvercetin, vitamin A, E, K, B skupine, in C v 100 g plodov 300 mg ali več, celo do 1000 mg , organske kisline, flavonoidi, titan.

Zdravilna lastnosti: za pospeševanje krvnega obtoka, proti davici, gripi, pljučnici, pomanjkanju teka, spominski utrujenosti in krvavečih dlesnih. Utrjuje žile, zmanjšuje odlaganje maščob v telesu, veča spolno moč. Raziskave so potrdile, da pripravki iz listov in plodov zavirajo nastanek prostih radikalov, je odličen antioksidant. V Rusiji z njim skušajo zdraviti nekatere vrste raka.

Septembra in oktobra dozorijo rdeče jagode rakitovca, ki jih previdno odrežemo z vej, da jih ne poškodujemo in izgubimo zdravilni sok. Sok stiskamo hladno, ga sploh ne segrevamo, da ne uničimo vitamina C. Vendar je najpomembnejša učinkovina rakitovca kvercetin, ki izboljšuje moč srečne mišice in s tem krvni obtok. Krvni tlak se zaradi zoženja žil poviša, poveča se izločanje urina. Uporabljamo svež sok, ki ga pijemo, redkeje pripravimo izvleček, ki ga uživamo po žličkah.

Jagode rakitovca tvorijo v ovoju semena, visoke vsebnosti vitamina B12, ki jih drugače poznamo samo v jetrih. Poleg vitamina B12 vsebuje tudi druge B vitamine – B1, B2, B3, B in B9. Druge vitalne sestavine pa so: vitamin C ( jagode rakitovca imajo 10 x več vitamina C kot limone ) provitamin A, vitamine E, kalij, fosfor, železo in minerale, v glavnem pa kalcij in magnezij.

Jagode rakitovca so naravni antioksidant. Lastnosti antioksidantov pa so:pomagajo, da ostanemo zdravi in v odlični kondiciji, ščitijo pred UV žarki, upočasnjujejo zmanjšanje mišične mase v teku staranja, krepijo imunski sistem, pospešujejo obnovo poškodovanih celic, zmanjšujejo gubanje kože, krepijo vezno tkivo, pomagajo pri športnih poškodbah, pomagajo pri oteklih nogah, pomagajo pri hladnih rokah in stopalih in še in še.

Danes dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah rakitovec v prahu iz ekološke pridelave, ki krepi celotno telo, posebej živce in je resnični vir moči. Rakitovec v prahu je prav tako naraven antioksidant.
Naravni multivitaminski sok:
Jagode rakitovca damo v posodo, jih prelijemo z vodo tako, da jih prekrijemo in pustimo stati pol ure. Precedimo jih skozi krpo in skušamo iztisniti čim več soka. Shranimo jih v manjših steklenicah v hladilniku. Zaradi naravnih sadnih kislin se ohrani več tednov brez konzervasnov. Po okusu ga razredčimo z vodo in sladimo z medom. če soku dodamo 17″ do 3/4 kg medu naredimo sirup.

OPOZORILO: Nosečnice naj v prvih mesecih jemljejo rakitovec v majhnih količinah. Obstaja celo nekaj raziskav, ki omenjajo strupenost plodov, a to število je neprimerno manjše kot število raziskav tistih, ki poročajo o pozitivnih učinkih. V Zdravilnih rastlinah na Slovenskem dr. Katje Galle-Toplak ni opozorila oz. nezaželeni učinki niso poznani. Rakitovca ne jemljite skupaj z zdravili proti strjevanju krvi. Soka ali sirupa ne pijte zvečer, ker močno poživljata.

Viri: http://www.biosi.si/product_info.php?products_id=386&osCsid=6a25edc325bb067c88f4e9c1e3c568a8
http://en.wikipedia.org/wiki/Hippophae_rhamnoides
Naravna zdravila, MK ; 2007
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

Å E NEKAJ O RAKITOVCU

Navadni rakitovec (Hippophae rhamnoides) je drevo iz družine oljčičevk. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da se plodovi razvijejo samo na ženski rastlini, za kar je potrebno imeti tudi moško rastlino. Na nekem vrtičkarskem portalu sem prebrala nasvet, da če imamo pet ženskih rastlin, potrebujemo eno moško, če želimo imeti plodove. Rastline oprašuje veter.

Navadni rakitovec (ima nekaj podvrsti) je razširjen od Evrope do Azije (prvotna rastlina izvira iz Nepala), lahko pa ga posadimo tudi kot okrasno rastlino. Nekateri sicer odsvetujejo navadni rakitovec v vrtovih, ker ima močno razvejan koreninski sistem in lahko kmalu izpodrine sosednje rastline.

Plodovi rakitovca zorijo od začetka avgusta do začetka decembra in vsebujejo ogromno zdravilnih učinkovin. Plodovi so izredno bogati z vitaminom C (vsebujejo ga lahko od 200 do 900 mg na 100g, odvisno od podvrste; povprečno pa 650 mg na 100g), kar je nekajkrat več kot ga je v limonah ali pomarančah. Menda so do sedaj samo v šipku našli več vitamina C. Poleg vitamina C so plodovi rakitovca bogati tudi z eteričnimi olji, več vrstami vitamina B (vsebujejo tudi vitamin B12, ki je v rastlinah redek), vitamin E, provitamin A, grenčine, aminokisline, kvercetin. Plodovi so tudi odličen antioksidant. Zaradi tega se rakitovec uporablja v medicinske namene: krepi imunski sistem, pospešuje krvni obtok, vzpodbuja tek. Pomembno pri rakitovcu pa je tudi to, da ne vsebuje strupenih snovi.

Kozmetična industrija pa uporablja semena rakitovca in sicer za izdelovanje krem.

Rakitovec se uporablja tudi v kulinariki, predvsem za sokove, marmelade, v Indiji pa tudi za čaj. Pozimi pa so plodovi pomembna hrana za ptice.

Ker je plodove težko obirati (trnje) in ker prvi plodovi dozorijo šele po šestih do osmih letih, je rakitovec na žalost zelo draga surovina.
Å e majhno opozorilo za konec. Na nekaterih spletnih straneh piše, da sta navadni rakitovec in volčja češnja ista rastlina. To nikakor ne drži, volčja češnja je izredno strupena rastlina in nima z rakitovcem nobene veze. Do te zmede je prišlo menda zaradi napake v prevodu.

ZDRAVILNE RASTLINE ZA LAJÅ ANJE STRESA

* Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

* Navadna melisa (Melissa officinalis)

* Poprova meta (Mentha piperita)

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

Baldrijan je trajnica, ki zraste do 1,2 m visoko. Ima pernato deljene liste in belo-rožnate cvetove. Rastlina izvira iz Evrope in severne Azije, kjer raste na bolj vlažnih rastiščih.
Zdravilna dela rastline sta korenina in korenika, ki vsebujeta do 1,4 % eteričnega olja, katerega sestavine so pomembne za delovanje baldrijana.
Ime rastline izhaja iz latinščine: “valere” pomeni biti zdrav oziroma močen. Drugi viri navajajo, da naj bi bilo ime povezano z rimskih cesarjem Publiusom Liciniusom Valerianusom.
Baldrijanove zdravilne učinke so odkrili že v 1. stoletju našega štetja, saj ga je grški zdravnik Dioscorides priporočal za množico medicinskih težav: za težave s prebavo, slabost, težave z jetri in okužbe sečil, pomagal pa naj bi celo pri epilepsiji. Indijska ajurvedska medicina in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata pri zdravljenju nespečnosti in nervoze.
Baldrijan je danes najbolj uporabljan sedativ v Evropi. Dokazano je, da deluje pomirjevalno, umirja tesnobo, spodbuja apetit in znižuje zvišan krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti, predvsem zaradi živčnosti, in je učinkovito zdravilo pri spopadanju s stresom, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, razdražljivosti, tesnobi in motnjah zbranosti.
Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih spojin, slovi pa po svoji izjemni varnosti.
Zato ga je tudi Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji (EMEA) za zdravila uvrstila med zdravila za lajšanje blagih stanj napetosti and motenj spanj.

Navadna melisa (Melissa officinalis)

Navadna melisaMelisa zraste do meter in pol visoko. Prepoznamo jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih listih, ki so svetlo zelene barve in imajo izrazit vonj po limoni. Cveti od julija do septembra. Raste predvsem v vzhodnem Sredozemlju in zahodni Aziji.
Ime rastline izhaja iz grške besede “melissa”, kar pomeni čebela, kajti čebele na tej rastlini rade nabirajo med.
Melisa se uporablja že stoletja. Rimljani in Grki so jo uporabljali za obvezovanje ran in zdravljenje strupenih pikov ali ugrizov. Arabci so jo uporabljali za zdravljenje depresije in anksioznosti, Angleži pa so jo dodajali v pripravke za loščenje pohištva.
Melisa deluje pomirjevalno in se zato uporablja v pripravkih za pomirjanje, predvsem v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami. Pomirjevalno deluje eterično olje. V njem sta najučinkovitejša citral in citronelal. Uporablja se tudi pri prebavnih težavah, saj deluje karminativno (preprečuje nastajanje črevesnih plinov) in spazmolitično (blaži krče gladkih mišic).
Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji za zdravila (EMEA) je uvrstila meliso med tradicionalna zdravila za lajšanje blagih simpotmov mentalnega stresa in kot pomoč pri spanju in za simptomatsko zdravljene blagih želodčno-črevesnih težav stanj, vključno z napihnjenostjo in napenjanjem.

Poprova meta (Mentha piperita)

Poprova metaPoprova meta zraste do 80 cm visoko. Divje raste po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je naravni hibrid med vodno meto (Mentha aquatica) in klasasto meto (Mentha Spicata). Ima štirirobo steblo in nazobčane liste, ki so zdravilni del rastline.
Ime rastline Mentha piperita izhaja iz grške besede “Mintha”, kakor je bilo ime mitološki nimfi, ki se je spremenila v to rastlino.
Posušene metine liste so našli že v egipčanskih piramidah, ki so bile zgrajene okoli leta 1000 pred našim štetjem. Uporabljali so jo tudi stari Grki in Rimljani.
Poprova meta deluje karminativno, sprošča mišične krče, pospešuje znojenje in je antiseptik. Glavni nosilec protibakterijskega delovanja je eterično olje z mentolom in mentonom. Rastlina spodbuja izločanje žolča in prebavnih sokov. Uporablja se v kombinaciji z baldrijanom in meliso. Mešanica namreč pomirja, pomaga pri nervozi, stresu in nespečnosti. Poprova meta s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku.

KAKO NEVAREN JE SLADKOR

V vsaki vrsti hrane, ki se je ni dotaknila človeška roka, so njene sestavine v medsebojnem ravnovesju. To je najbolj pomembno za prebavo, saj je v procesu presnove ena sestavina neizogibno potrebna drugi. Tako so pri pšeničnem zrnu, na primer, otrobi nenadomestljivi za ustrezen izkoristek škroba, ki se nahaja v notranjosti zrna (bela moka). Otrobi med drugim vsebujejo več vitaminov skupine B in kalcija, ki so nujni za pravilno presnovo škroba in sladkorja.
Če teh elementov ni ali pa jih je premalo, jih mora telo samo priskrbeti, s čimer slabi in ravnovesje v organizmu se poruši. Zato eden od naravnih zakonov zahteva, da hrano uživamo nerafinirano in da ji ne zmanjšujemo vrednost s segrevanjem, poleg tega pa jo moramo zaužiti celo, ne pa njenih posameznih „izvlečkov”. Ta naravni zakon posebej drastično teptajo v procesu proizvodnje belega sladkorja. Po rafiniranju beli sladkor skoraj v celoti tvori zgolj ogljik. Tak proizvod je osiromašen za tistih nekaj deset sestavin, ki tvorijo sladkorni trs ali sladkorno repo. Med presnovo mora telo primanjkljaj nadomestiti in pri tem slabi.

Narava kaznuje

Takoj ko sladkor pride v krvni obtok, v njem povzroči kaos. Ker ne ostane dolgo v črevesju in hitro preide v kri, njegova vsebnost v krvi naglo narase, kar ustvari nerealni občutek napolnjenosti z energijo. Čudovito bi bilo, ko bi tako tudi ostalo, vendar pa že kmalu sledi protiudarec, ki je odvisen od količine sladkorja. Pomeni, da nastopita toliko večja utrujenost in onemoglost, v primeru prevelike doze sladkorja pa lahko celo vrtoglavica. Narava ne bo nekaznovano dovolila nezdravo in umetno stimuliranje. V primeru prevelike količine sladkorja predvsem trebušno slinavko prizadene šok in zato odda preveč insulina, kar pripelje do naglega znižanja vsebnosti krvnega sladkorja pod normalno mero in temu ustreznega občutka utrujenosti. Podoben učinek nastane ob kombinaciji cigarete in skodelice kave – jetra prejmejo močan stimulans in v trenutku pošljejo v kri rezervne količine sladkorja.
Nemalokrat organizem precej dolgo zdrži takšno maltretiranje, dokler narava slednjič na brutalen način na izstavi račun za tisto, kar smo se pri njej zadolžili.

Podobno kot droge

Kdor uživa beli sladkor, se bo zavoljo njegove izjemno velike kaloričnosti kmalu počutil sitega. Toda kaj se medtem dogaja s „pomočniki” v procesu prebave? Beli sladkor, kot rečeno, nobenega med njimi ne prinese s seboj, zato veliko bolj škodi kot koristi. Ob tem telo izgublja predvsem tiste prvine, ki jih nujno potrebuje za hrano živcev, žlez in krvi. Na tak način sladkor nanese udarec organizmu v samem njegovem središču, prav tako, kot to storijo droge. Posledica se lahko kažejo v boleznih živcev, tudi v živčnem zlomu, nespečnosti, obolelosti žlez, artritisu in mnogih drugih tegobah, zato nekatere avtoritete s tega področja – med drugim tudi znameniti guru sokovnih diet dr. Norman Walker – menijo, da bi beli sladkor morali obravnavati enako kot droge.

Sladkor ubija

Nekdo bo ob tem morda dejal, da uživa le zelo malo sladkorja. Vendar pri tem „pozabi”, da malodane vse vrste rafinirane, industrijsko pripravljene hrane vsebujejo beli sladkor. V zahodnih državah se dnevno porabi – v povprečju – okrog 250 gramov sladkorja na prebivalca! Se razume, da zato ne morejo biti „krivi” samo otroci, ki resnici na ljubo zaužijejo posebej veliko sladkarij – v glavnem zaradi nespametnosti nepoučenih staršev, babic, dedkov, tet in stricev… Tudi starejšim osebam ni primerno podarjati torte s sladkorjem, kar je povsem neustrezen način izražanja „ljubezni” in „pozornosti”, saj jim zagotovo pomaga k hitrejšemu odhodu v grob.

Boter pri skoraj vseh bolezni

Po verodostojnih ocenah zdravstvenih oblasti 9 do 10 odstotkov ljudi na Zahodu trpi zaradi pomanjkanja mineralov, predvsem kalcija, kar je predvsem posledica čezmerne porabe sladkorja in zanemarjanja presne zelenjavne in sadne hrane. Konzumiranje sladkorja spodbuja nastajanje tegob, kot so glavobol, utrujenost, razdražljivost, težave s hrbtenico, nagnjenost k depresiji, brezvoljnost, pozabljivost, zaprtje, impotenca, zobne bolezni, artritis, nevroze, duševne bolezni in celo s tem povezane samomore.
Nasploh je čezmerna količina sladkorja prisotna pri nastanku tako rekoč vseh bolezni, trebušni slinavki pa škodi celo bolj kot alkohol, kar so potrdile številne znanstvene raziskave. Nerazumljivo je, da sladkor uživa podporo in celo subvencije na vseh nivojih, namesto da bi ga visoko obdavčili. Tudi spričo verodostojnih strokovnih poročil, ki trdijo, da je srčni infarkt predvsem posledica nekaj desetletij dolge porabe sladkorja (mišljen je sladkor v vseh svojih umetnih oblikah) kot tudi belega kruha (celo polbelega) in testenin, ki se – kot je znano – v procesu prebave pretvarjajo v sladkor. V skupino teh škodljivcev pa sodi tudi (v)kuhano sadje in vsi mogoči brezalkoholni napitki, predvsem umetni, ki jih na trgu vse več in več.

Pozor! Obarvan rjavi sladkor ni nič boljši kot beli sladkor

Sladkor danes pridobivajo z ekstrakcijo iz takoimenovanih sladkornih rastlin; sladkorne repe in sladkornega trsa. Rafinirani ali beli sladkor gre skozi proces popolne obdelave, medtem ko rjavi sladkor ne gre skozi celoten proces rafinacije, zato ostanejo rastlinski pigmenti, minerali in drugi rastlinski ostanki.
Kadar govorimo o dobrem ali zdravem sladkorju, mislimo na nerafinirani sladkor. Na tržišču se pod imenom rjavi sladkor najpogosteje pojavlja navaden beli sladkor, obarvan z melaso. Takšen sladkor nima nobenih ugodnih vplivov na zdravje v primerjavi z belim sladkorjem oziroma je enak kot beli sladkor.

Etiketa odkriva bolj zdravi sladkor

Eden od načinov, kako lahko potrošnik ve, da kupuje zdravi sladkor je, da preveri sestavine na deklaraciji. Rjavi sladkor se pridobiva iz sladkornega trsa, saj je ljudem melasa iz trske boljšega okusa in vonja, kar za melaso iz sladkorne repe ne velja. To pomeni, da naj bo zmeraj prvi korak pri nakupu sladkorja preverba etikete, ali je ta iz sladkornega trsa.

WordPress Themes