CODEX ALIMENTARIUS – kaj to je

Petek, 17 Junij 2011

Verjetno vas ni prav veliko slišalo za Codex Alimentarius, kajne? Če niste zanj slišali, je cilj elite dosežen, saj jim točno to najbolj odgovarja. Če bi vedeli kaj Codex je, bi bil njegov obstoj ogrožen. in točno to želim doseči s tem blogom, saj Codex prihaja. V veljavo pride 31. decembra letos.

To vam morda v tem trenutku prav nič ne pove in nič ne pomeni, ampak v kratkem vam bo več jasno, ko vam obrazložim kaj Codex sploh je. Če boste potem začeli razmišljat o njem in vas bo zaskrbelo, pa bo moj cilj dosežen. saj nas vse lahko skrbi njegova uvedba.

Kaj Codex sploh je?

Codex Alimentarius je skupek pravil za regulacijo poljedelstva in popolno kontrolo hrane od semena do končnega pridelka. Pa bom čisto na enostaven način skušal napisat kaj njegova uvedba pomeni. Pod Codexom ni več potrebno označevat živila, ki so genetsko spremenjena, kar je sedaj obvezno.

Zelenjava in sadje bosta izpostavljena sevanju. Trenutno se to dela samo pri sadju in zelenjavi, ki mora dolgo potovati. da ostane dlje sveža. Pod Codexom bo to obvezno za vsa živila. Po uvedbi Codexa bodo vse živali, ki se redijo za hrano ali mleko, morale dobivati Monsanto rasni hormon in Monsanto antibiotike. Naj vam ob tem še povem, da je Monsanto največji proizvajalec genetsko spremenjenih živil na svetu.

Ljudje bodo zbolevali zaradi uživanja genetsko spremenjene hrane, tukaj pa vskoči farmacija, ki jim bo nudila pomoč v obliki svojih zdravil. Praktično vsa naravna zdravila postanejo prepovedana in označena kot strupena in nevarna, dovoljeni bodo samo farmacevtski produkti. Pa naj mi še kdo reče, da je kemija bolj zdrava od naravnih zadev. Ampak ravno v tem je problem. naravna zdravila so konkurenca farmaciji, zato jih želijo prepovedat. Vse vitaminske dodatke bo možno dobit samo še na recept.

Codex v osnovi preprečuje in celo prepoveduje naravno organsko kmetovanje.

Naj še enkrat povzamem vse. Codex Alimentarius bo vso kontrolo nad hrano potisnil v roke farmaciji in Monsantu kot naj večjemu proizvajalcu genetsko predelane prehrane. Če se vse črne slutnje uresničijo, bomo v roku 10 let na policah v trgovinah imeli le še genetsko spremenjeno prehrano, organske, ekološke in biološke ne bo več. Kmetje bodo morali semena kupovat od Monsanta vsako leto, saj imajo njihova semena vgrajen gen, ki preprečuje nadaljnje razmnoževanje.

Z drugimi besedami povedano, ne proizvajajo semen, zato mora kmet vsako leto znova kupiti semena. od Monsanta seveda. Ironija je v tem, da bomo morda v povprečju dlje živeli, ampak kvaliteta življenja bo precej slabša, saj bo prehrana nekvalitetna. Veliko bo bolezni, tukaj pa nam bo farmacija prodajala svoje izdelke in nas zdravila, tako da
bodo še oni dobili svoj kos pogače.

Zdaj pa tisto najstrašnejše. zaradi posledic uvedbe Codexa naj bi po celem svetu umrlo okrog 3 milijarde ljudi. da, res je. 3 milijarde!!! Zakaj? Zaradi pomanjkanja hrane, nekvalitetne hrane, celo zaradi ozdravljivih bolezni, ker bodo naravna zdravila seveda prepovedana, imunski sistem pa oslabljen zaradi nekvalitetne genetsko spremenjene hrane.

Kakšna je rešitev in kaj se lahko naredi?

Å irite novico še naprej. povejte vsem prijateljem, znancem, sošolcem, sodelavcem, družini in nasploh vsem, ki jih poznate. pišite bloge, pošiljajte maile, govorite o tem. Časa je zelo malo, ampak ni še prepozno. Codex naj bi stopil v veljavo 31. decembra 2011, zato je treba pohiteti.

Za Codex je zadolžena posebna Codex Alimentarius komisija. Leta 1994 so poskušali uvesti Codex v ZDA, ampak ljudje so spregledali in množično pisali lokalnim politikom, kongresnikom, trgovskim verigam je postalo jasno, da bodo propadle, če se Codex uvede in so tudi same lobirale za njegovo preprečitev. in skupaj so dosegli, da se Codex na koncu ni uvedel. Nato pa se je komisija spravila nad Evropo in kot vse kaže jim bo tukaj uspelo.

Računajo na večjo razbitost trga in slabšo komunikacijo med državami. kar oboje drži.
31. december je dan D. ni še prepozno, zato vas res naprošam, da širite to novico naprej.

Kaj pa če se Codex res uvede?

V tem primeru pa vam toplo priporočam, da jest čim več doma vzgojene in pridelane hrane. In pa še nekaj pomembnega. hranite semena!!! Ob uvedbi Codexa bo namreč težko ali pa celo nemogoče kupiti gensko nespremenjena semena, zato jih obvezno hranite doma za naprej. Če imate to možnost, razširite svoj vrt in poskušajte narediti čim večje zaloge ozimnice, da boste tudi čez zimo jedli čim več zdrave hrane. Bodite pozorni na to kaj kupujete. Največkrat so ravno pridelki večjih in bolj reklamiranih podjetij v bistvu najslabši za zdravje.

OKUSNI IN ZDRAVI PRIGRIZKI, KI KORISTIJO ZDRAVJU

9. junij, 2011
Written by BC

Pokovka vsebuje polifenole
Pokovka je zdrav prigrizek

Si tudi vi nezadržno zaželite kakšnega prgrizka? In ne veste kaj bi si privoščili, da ne bi preveč škodovali svojemu telesu?

Zdravju prijazni prigrizki, po katerih hrepeni vaše telo, so lahko zdravju zelo koristni, samo pametno jih moramo izbirati.

Dr. Deborah Shulman pravi, da so primerni prigrizki na vsake tri do štiri ure odlični za nadzor apetita. Z njimi v telo vnašamo potrebna hranila, še posebej, če smo fizično zelo aktivni.

Seveda pa je potrebno biti zelo previden glede količine teh prigrizkov. Saj veste, če vnešene energije ne bomo potrošili, bomo hitro pridobili dodatne kilograme.

Seveda pa se moramo tudi pri prigrizkih izogniti pakirani slabi hrani in uživati sveže pripravljeno.

POKOVKA

Ob večjih fizičnih naporih se močno potimo in telo izgublja sol, zato jo moramo vnesti v telo. Odličen prigrizek v tem primeru je lahko pokovka.

Vsebuje ogromno vlaknin, malo kalorij, in kar je malo manj znano: je zdrava hrana za vaše srce.

Ameriška univerza Scranton je predstavila raziskavo v kateri so preizkušali večje število žit glede na vsebnost antioksidanta polifenola.

Polifenol ščiti telo pred poškodbani celic in tkiva, pred rakom in tudi pred boleznimi srca. Odkrili so, da med vsemi prigrizki, pokovka vsebuje največ polifenola.

TEMNA ČOKOLADA

Stresno in hitro življenje je naporno za telo in lahko povzroči srčno žilna obolenja. Glede na različne raziskave lahko v teh primerih temna čokolada precej pomaga.

Sodelujoči v raziskavi so v štirinajstih dne vsak dan enkrat zaužili po 5dag temne čokolade. Temna čokolada je znižala stopnjo stresnega hormona pri sodeljujočih, ki so kazali znake tesnobe.

Temna čokolada tudi znižuje povišan krvni pritisk, kar je še dodatna stvar za zmanšanje rizika za srčno žilne bolezni, je povedala dr. Shulman.

Vendar moramo paziti na kalorije in uživati zmerne količine te sladke dobrote 🙂

PRAŽENI ARAŠIDI

V študiji, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Food Chemistry, je bilo ugotovljeno da se z daljšanjem časa praženja arašidov poveča vsebnost antioksidantov.

Zelo dolgo praženje arašidov ohranja precej večje količine mangana in vitamina E (ki pomaga pri ohranjanju kosti in rdečih krvnih celic), kot pa kratkotrajno praženje.

Arašidi vsebujejo tudi veliko proteinov, vlaken in zdravih nenasičenih maščobnih kislin. To so tri snovi, ki nas nasitijo.

Vedno imejte pri roki oreščke in ko začutite lahkoto pojete kakšnega.

VIÅ NJEV SOK

Višnjev sok lajšal bolečine in celo pomagal pri ohranjanju zdravega srca.

V raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Journal of Nutrition, so sodelujoči štirinajst dni dvakrat na dan dobivali višnjev sok ali placebo napitek. Raziskovalci so ugotovili, da je višnjev sok znižal poškodbe na srcu zaradi oksidacije, ki lahko prispevajo k boleznim srca.

Glavna koristna vrednost višnjevega soka je v visoki vsebnosti antioksidantov. Naše telo proizvaja antioksidante, vendar je zelo pomembno, da jih vnašamo v telo tudi preko hrane in pijače, pravi dr. Schumanova. Kjub temu, da sok ne vsebuje vlaknin, ki jih vsebujejo celi sadeži, je odličen vir ogljikohidratov, zato je odlična izbira za regeneracijo po fizičnih naporih.

ŽITARICE IN MLEKO

Iskazalo se je, da zajtrk šampijonov pomaga pri hitri regeneraciji po hujšem fizičnem naporu.

V raziskavi, ki je bila objavljane 2009 v reviji Jurnal of the International Society of Sport Nutrition, so kolesarji kolesarili dVe uri in nato jedli žitarice in polnomastno mleko ali pili športni napitek z ogljikohidrati. Po nekaj dneh so ponovili test.

Raziskovalci so ugotovili, da so žitarice in mleko napolnili zaloge energije enako kvalitetno kot športni napitek.

Mleko vsebuje tudi kakovostne protein, ki so idealni za regeneracijo mišic. Glede na to raziskavo so žitarice in mleko odličen prikrizek za regeneracijo, ki je poceni in naraven.

Å e nekaj nasvetov kako kupiti kvalitetnejše prigrizke:

Pokovka:

– Narediti si jo sami (Sveža pokovka brez dodatkov je najboljša. Lahko dodate začimbe ali oreščke).
– Pazite na maščobe (Izberite pokovko z malo maščobami)

Temna čokolada:

– Visoka vsebnost kakava (več kot vsebuje kakava, več vsebuje antioksidantov)
– Izognite se maščobam (Čokoladne tablice, ki vsebujejo rastlinsko ali hidrogenizirano maščobo so slabe kvalitete)

Praženi oreščki:

– Izberite suho pražene (pri drugih načinih praženja dodajo maščobe in sladkorje)
– Izberite arašide z lupinico (lupinica je bogata z antioksidanti)
– Izognite se soli (slanim arašidom običajno dodajo tudi maščobe)

Višnjev sok:

– Izberite sok iz samih višenj (višnjev sok običajno mešajo z ostalim sadjem. Za najvišjo vsebnost antioksidantov izberite sok brez ostalega sadja)
– Izogibajte se sladkorju (Kupite 100% naravni sok, da se izognete dodanemu sladkorju)

Žitarice:

– Veliko vlaknin (vsebovati morajo vsaj 3 do 5g vlaknin na porcijo)
– Izognite se dodanim sladkorjem (izberite žitarice s čim nižjo vsebnostjo dodanega sladkorja)

Želim vam čim več užitkov ob uživanju prigrizkov. Za še več zanimivih nasvetov in novic mi sledite na Twitterju @daviduspeh in se prijavite na prejemanje novic.

Lep pozdrav

OZKOLISTNI TRPOTEC

Ozkolistni trpotec nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica, raste po travnikih in ob poteh ter je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih čim hitreje posušimo sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje.

Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela. Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.

Iz trpotca si pripravimo čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.

HEARTBEAT- ENRICO IGLESIAS

Mr MARTIN SOLVEIG & Dragonette – Hello (Out Now)

KAT DELUNA – PARTY O’ CLOCK

BOROVNICE RAZSTRUPLJAJO IN OBNAVLJAJO

Borovnice vsebujejo vitamina C in E, več različnih vrst rastlinskih in drugih hranilnih snovi, polifenole (antocian, elagična kislina, kvercetin, katehini), salicilno kislino, karotine, prehransko vlaknino, folate, kalij, mangan, magnezij, železo, riboflavin, niacin, fitoestrogene in malo kalorij. Borovnice vsebujejo dobrih 5 % sladkorjev in pektin.

Borovnice izjemno zdravilno vplivajo na želodčno in črevesno sluznico, saj njihova visoka vsebnost karotinov, vitamina C in čreslovin telesne sluznice ne samo ščiti, ampak tudi pospešuje njihovo obnavljanje. Taninska kislina v borovnicah uspešno odpravlja črevesna vnetja, medtem ko elagična kislina spodbuja izločanje razstrupljevalnih encimov iz črevesne stene in je hkrati tudi učinkovito varovalno sredstvo samih črevesnih celic.

IZRAZITO VAROVALNO ŽIVILO ZA SRCE IN OŽILJE

Z uživanjem borovnic lahko preprečujemo, da bi kri vsebovala prevelike količine holesterola. Tako borovnice predstavljajo izrazito varovalno živilo za srce in ožilje, saj zavirajo strjevanje krvi in nastajanje krvnih strdkov. Poleg izrednih zdravilnih učinkov in učinkov proti staranju (Alzheimerjeva bolezen in demenca) zmanjšujejo tudi tveganje za nastanek raka.

Borovnice vsebujejo toliko antioksidantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk.

Borovnice blažijo vnetja. Z njihovo pomočjo lahko izboljšamo koordinacijo, ravnotežje, koristne so celo pri multipli sklerozi. Blagodejno vplivajo tudi na kožo, saj jo ohranjajo zdravo in zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči.

SKRIVNOST BOROVNIC JE V ANTOCIANINu

Magična moč borovnic je skrita v antocianinu iz družine flavonoidov, ki ga je največ v njihovi povrhnjici. Divje borovnice namreč vsebujejo najmanj pet različnih vrst antocianina. Le – ti omogočajo borovnicam, da delujejo kot močni antioksidanti, hkrati pa blažijo vnetja. Spodbujajo nastanek kakovostnega kolagena, ki je sestavni del tkiv, hkrati pa spodbujajo tudi širjenje krvnih žil in podobno kot aspirin zavirajo strjevanje krvi in nastanek krvnih strdkov.

V zadnjem času se mnoge raziskave osredotočajo na moč antioksidantov in nekaterih vrst flavonoidov v borovnicah, saj prva spoznanja kažejo, da borovnice zavirajo številne degenerativne bolezni, povezane s staranjem možganov.

BOROVNICE V BOJU PROTI RAKU

Borovnice vsebujejo tudi elagično kislino, ki je prav tako antioksidant. Ta kislina ovira nastajanje tistih reakcij v metabolizmu, ki povzročajo raka, zato imajo ljudje, ki uživajo sadje z veliko elagične kisline, trikrat manj možnosti za nastanek raka kot tisti, ki uživajo malo ali nič elagične kisline.

POMAGAJO TUDI PRI ZAPRTJU

Ker borovnice vsebujejo tudi pektin, nam lahko pomagajo pri zaprtju in diareji. Blagodejne so tudi pri napenjanju in delujejo antibakterijsko.

Iz borovnic lahko pripravimo okusne shake, marmelade, nadeve za palačinke, torte, kolače in narastke ali pa jih globoko zamrznemo.

Borovnice so priporočljive za ostrejši vid in čiščenje sečnih poti, skrbijo pa tudi za zdrava prebavila, saj preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov v debelem črevesu.

PRIVOÅ ČITE SI JIH NA STO IN EN NAČIN

Borovnice lahko uživamo samostojno ali skupaj z drugimi vrstami sadja, zelenjave, žitaric, mlečnih izdelkov.

MED – VEÄŒ KOT SLADILO

V »knjigi življenja« starih Indijancev je bilo zapisano, da se dolžina življenja podaljšuje, če vsakodnevno v svojo prehrano vključujemo med in mleko. Med je resnično svet v malem; ne samo da je odličen vir energije, mineralnih snovi in da omogoča boljše izkoriščanje drugih snovi iz hrane, je še veliko več. Je povsem naravno živilo, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane uporabno, prav tako svoje lastnosti ohrani brez dodatkov konzervansov.

Med proizvajajo čebele

Med proizvajajo čebele. Na rastlinah nabirajo nektar ali medičino, ki jo izločajo rastline v nektarjih ali pa pobirajo mano. Mana je izloček posebnih žuželk, ki sesajo rastlinski sok, izločajo pa sladko tekočino, ki jo poberejo čebele. Tako glede na izvor ločimo med iz nektarja in med iz mane. Med iz nektarja je svetlejše barve, med iz mane pa temnejše.

Čebele osnovno surovino v medenem želodčku prinesejo v panj, jo obdelajo, zgostijo, dodajo izločke svojih žlez in shranjujejo v satju. Osnovna surovina medu v veliki meri vsebuje sestavljene sladkorje, predvsem saharozo. Čebele ji dodajajo encime iz svojih žlez, ki sestavljene sladkorje razgrajujejo do glukoze in fruktoze, ki sta enostavna sladkorja, zato ju naš organizem lahko takoj uporabi kot vir energije. To je tudi vzrok, da je med boljši vir energije kot konzumni sladkor. Med tako vsebuje največ fruktoze, nekaj manj glukoze in malo saharoze, v manjši meri pa lahko med iz mane vsebuje tudi polisaharide. Razmerje sladkorjev je odvisno od vrste medu pa tudi od učinkovitosti encimov. Ker je fruktoza bolje topna v vodi kot glukoza, med z več fruktoze počasneje kristalizira, tisti z več glukoze pa hitreje. Tako bo med iz nektarja kristaliziral veliko prej kot npr. akacijev. Če vam je med kristaliziral, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Kristalizacija medu je namreč popolnoma naraven pojav, ki se pri medu zgodi prej ali slej in ne povzroča nobenih kemičnih sprememb medu in ne vpliva na njegovo kakovost.

Kristaliziran med lahko utekočinimo v vodni kopeli, s tem da temperatura medu ne sme presegati več kot 40 °C. V nasprotnem primeru se bodo v medu poškodovale ali celo uničile nekatere njegove sestavine, kot so: encimi, hormoni, vitamini … Med bo izgubil biološko vrednost, še vedno pa bo uporaben kot sladilo. Zato ga tudi, če želimo, da se bo ohranila njegova biološka vrednost, ne damo v vroč čaj. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo, kuhamo, ga dodamo predvsem zato, ker bodo dobile posebno svojevrstno aromo.

Med v manjši meri vsebuje tudi rudninske snovi, ki so za človeško telo življenjskega pomena. Ker je mana precej bolj bogata s temi snovmi kot nektar, tudi med iz mane vsebujejo več teh snovi.

Poleg tega pa med v manjši meri vsebuje tudi vitamine, aminokisline, hormone, aromatske snovi ter cvetni prah, na katerem so čebele nabirale osnovno surovino, pa tudi cvetni prah drugih rastlin, ki so prišle v med na posreden način, tj. med čebelarskimi opravili, cvetni prah vetrocvetk pa lahko pride v med tudi s tokom vetra.

Med ni enak medu

Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Pri nas so najpogostejše: akacija, lipa, smreka, kostanj, hoja, oljna ogrščica, hrast … Najpogostejše vrste vrstnih slovenskega medu so: akacijev, lipov, kostanjev, smrekov, hojev, v zadnjem času pa postaja čedalje pogostejši tudi med oljne ogrščice.

Med določene vrste ima senzorične in fizikalno-kemijske lastnosti, značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste, za katero ga označimo, razen med iz mane, ki v večji meri kot med iz nektarja vsebujejo elemente mane, to so hife gliv, alge … Čebele nikoli ne nabirajo surovine samo na eni rastlini in kadar surovina ene rastline ne prevladuje, med nima tipičnih značilnosti določene vrste; takšnega lahko, če je nektarnega izvora, označimo kot cvetlični med, med, ki je iz mane, pa navadno označimo kot gozdni med.

Akacijev med je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damski med. Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju. Če vam je všeč bolj močen, grenek okus, je za vas pravi kostanjev med. Ta je rjave, jantarne barve, vonj je oster, trpek. Grenko aromo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost. Hojev in smrekov med sta zelo temne barve in vsebujeta veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za normalen obstoj.

Uživajmo slovenski med

Z uživanjem čebeljih pridelkov si pomagamo krepiti in ohranjati svoje zdravje. Å e več pa za svoje zdravje storimo, če uživamo čim bolj sveže čebelje pridelke, takšne, ki pridejo tako rekoč iz čebeljega panja neposredno v naše roke. Takšni čebelji pridelki vsebujejo več vitaminov, encimov, hormonov … Pomembno je tudi, da uživamo živila iz okolja, v katerem živimo, v nasprotnem primeru vnašamo v telo snovi, ki so mu tuje, zato je veliko več možnosti, da se pojavijo različne alergije. Uživajmo torej čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, saj nas bo poleg koristnosti, ki jih ti pridelki prinašajo, grela tudi zavest, da smo nekaj storili za ohranjanje naravnega ravnovesja v okolju, v katerem živimo. Glavni pomen čebelarstva namreč ni v čebeljih pridelkih, ampak v opraševanju. Ko čebele letajo s cveta na cvet, prenašajo cvetni prah in s tem oprašujejo rastline. Tako poleg tega, da pomagajo pri ohranjanju ravnovesja v naravi, povečujejo tudi pridelek v kmetijstvu, posebno v sadjarstvu.

Slovenski čebelarji se še posebno trudimo, da ohranjamo kakovost medu, zato smo se združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije odločili uvesti kolektivno blagovno znamko »SLOVENSKI MED KONTROLIRANE KAKOVOSTI«. Ta med je pridelan skladno z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pripravljena na osnovi načel HACCP, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Varnost pa je dopolnjena še s kriteriji za kakovost, ki so višji kot kriteriji državnega pravilnika. Poiščite med pri slovenskih čebelarjih, ki je označen s prelepko, v kateri je v glavi narisan starinski čebelnjak s kranjiči in na kateri piše slovenski med kontrolirane kakovosti; tako boste vedeli, da ste kupili slovenski med najvišje kakovosti. Pridobivamo tudi znamko Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ki bo nadgradila zdajšnjo blagovno znamko in bo uveljavljena na državni in tudi na evropski ravni.

Slovenski čebelarji smo v letu 2008 dobili tudi svoj tipiziran kozarec za slovenski med, ki naš med že na prvi pogled loči od tujega medu. Kozarce uporabljamo samo za med, pridelan v Sloveniji, in tako med že na prvi pogled ločimo od uvoženega.

DRUGI ČEBELJI PRIDELKI

Na obisku pri čebelarju pa boste našli tudi druge dobrote iz čebeljega panja. Cvetni prah, propolis, matični mleček in izdelki iz čebeljih pridelkov: medica, medeni liker, mešanice osnovnih čebeljih pridelkov, vam bodo popestrili vsak dan in vam pomagali lajšati vsakdanje tegobe.

Cvetni prah čebele nabirajo na rastlinah, pri tem pa ga obogatijo z različnimi fermenti, hormoni, antibiotičnimi snovmi. V ljudskem zdravilstvu se uporablja pri boleznih prostate, izgubi teka, uravnavanju prebave, slabokrvnosti … Zmešamo ga lahko z medom, z jogurtom ali ga namočimo v malo tekočine. Lahko pa ga tudi kar zmeljemo med zobmi, zadržimo v ustih in poplaknemo s tekočino.

Matični mleček je izloček mladih čebele delavk. Z njimi čebele dojilje krmijo do tri dni stare čebelje ličinke, matico pa vse življenje. Ravno drugačna hrana je odločilna, da se iz ličinke razvije matica in ne delavka. Ko je v celicah največ matičnega mlečka, ga čebelar pobere. Pridobivanje je zelo zahtevno. Uporablja se za pomoč pri zniževanje krvnega tlaka, težavah s kožo, sladkorni bolezni, pri menstrualnih težavah in še in še. Uživa se ga v majhnih količinah.

Tudi propolis je prav poseben zaklad iz panja, je naravni antibiotik čebel. Čebele nabirajo na živih delih rastlin smolnate snovi. Dodajo še izbljuvek smolnatih kožic cvetnega prahu, ko hranijo zalego. Tako nastane propolis, ki je rjave do rjavo-zelene barve. V njem so določili že več kot 360 sestavin.

Deluje proti plesnim, bakterijam, kvasovkam in proti virusom, zato se uporablja pri blaženju ogromno težav. Pri obolenjih dihalnih organov, boleznih prebavnega trakta, motnjah delovanja žlez z notranjim izločanjem, tudi pri različnih kožnih obolenjih.

Sklep

Čebelji pridelki so torej živila, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje in nam pomagajo lajšati vsakodnevne tegobe. Å e bolj kot čebelji pridelki pa je za človeka pomembna naloga opraševanja, ki jo v veliki meri opravljajo prav medonosne čebele. V Sloveniji ima čebelarstvo bogato tradicijo, smo pravi čebelarski narod. Stari rek, da je čebelarstvo poezija kmetijstva, je nastal na naših tleh, pa tudi novejše geslo, da je slovensko biti čebelar. Med tisočimi prebivalci Slovenije so kar štirje čebelarji, kar je edinstven primer v svetu. Imamo prek sto trideset let staro organizacijo, strokovno revijo Slovenski čebelar enake častitljive starosti, čudovit čebelarski dom na Brdu pri Lukovici, več kot sto petdeset čebelarskih praporov, lastno čebelarsko uniformo, svojo himno in še bi kaj našli.

Ponašamo pa se tudi s tem, da je Slovenija izvorno območje podvrste medonosne čebele, ki ji čebelarji rečemo kranjska sivka zaradi sivih dlačicah na obročkih zadka. Kranjska sivka slovi po krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo. Ta čebelja rasa se je tisočletja prilagajala našim podnebnim in pašnim razmeram. Odlično prenaša hladne, snežne zime, pogosta deževna in vetrovna poletja ter dobro izrabi paše, kadar ji to omogoča vreme. Zlasti se je specializirala za odkrivanje in nabiranje mane na smreki in jelki, tako da v tem pogledu preseže preostale rase. Priljubljena je tako tudi drugod po svetu. Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras.

Če želite o čebelarstvu, še posebej pa o uporabi čebeljih pridelkov v apiterapiji izvedeti še kaj več, se 10. ali 11. oktobra oglasite na dnevih apiterapije v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici 8. Apiterapija je alternativna veja medicine in se ukvarja z uporabo čebeljih pridelkov v medicinske namene. Predavanja na temo apiterapije bodo spremljale tudi različne delavnice, razstava, domačo lekarno pa si boste lahko izpopolnili tudi na stojnicah, na katerih bodo čebelarji nudili svoje pridelke. Program dogajanja lahko najdete na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije: www.czs.si.

Povzeto po:
Senegačnik, J., Božnar, M. in sod. (1998). Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas.
Pedrotti, W. (2003). Med, cvetni prah, matični mleček, propolis in strup. Ljubljana: Pisanica, Delo revije.
Meglič, M. (2004). Čebelji pridelki, pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.
Kapš, F. (1998). Med in zdravje. Novo mesto: Založba erro Novo mesto.
Zakladi iz čebeljega panja. Veletrgovina Vema.
Pridelava medu v okviru KBZ za slovenski med. Ljubljana, ČZS,1999.

Å ivic, F. s sod. (2007). Zbornik o čebelarskem turizmu. Čebelarska zveza Slovenije.

Andreja Kandolf
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane

Arhiv Dnevnika – ponedeljek, 13.06.2011

PRIDI SONCE

Daj no sonce, zbudi se,
da spet mal’ pogreješ me,
ne tam gor oblake gret,
ko je spodaj hladen svet.

Pridi in posveti zdaj,
da bo spet življenja kaj,
radi bi veseli b’li
in s teboj uživali.

Je brez tebe žalostno,
nočemo, da je tako,
hočemo toplejši svet,
pridi sonce nas pogret.

WAIKIKI MAN

WordPress Themes