ÄŒESEN JE ZDRAV ZA SRCE

Ljudska modrost že dolgo ve, da je česen zdrav za srce. Zdaj se je tudi uradna znanost „dokopala“ do spoznanja, katere sestavina česna zdravilno vplivajo na delovanje srca. Ključ se skriva v alicinu.

Česen je zdrav za srce, ne znižuje pa holesterola v krvi.

Å tudija, ki so jo izvedli znanstveniki iz Birminghama, je pokazala, da alicin pri presnavljanju česna razpade v sestavine, ki povzročajo značilni vonj. Ko se veže na rdele krvničke, nastane hidrogen sulfid, ki širi krvne žile in s tem omogoča normalni pretok krvi po njih. Uživanje česna je zdravo, so zaključili britanski znanstveniki, vendar ima njegovo pretirano uživanje lahko stranske učinke.

Hidrogen sulfid sicer uporabljajo pri izdelavi smrdečih bomb. Vonj ima po pokvarjenih jajcih, v majhnih količinah pa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju normalne komunikacije med telesnimi celicami. Stimulira tudi širjenje krvnih žil, kar zaradi boljšega pretoka pomaga k boljši preskrbljenosti notranjih organov s kisikom in zmanjša pritisk na srce.

Å tudijo so izvedli tako, da so v kopel, v kateri je bil alicin, potopili žile laboratorijskih pogan. Ugotovili so, da se je njihova napetost zmanjšala za osupljivih 72 odstotkov. Če so v raztopino dali rdeče krvničke, so slednje takoj začele oddajati hidrogen sulfid.

Znanstveniki se bodo zdaj posvetili vprašanju, kako bi lahko „reakcijo“ med rdečini krvničkami in česnom „spravili“ v obliko, ki bi jo lahko uporabljali za zdravljenje.

TEMNA ÄŒOKOLADA ZNIŽUJE KRVNI TLAK – Lifestyl

Visok krvni pritisk je zelo nevaren za naše zdravje, saj bistveno poveča možnost za nastanek obolenj srca in ožilja, kot tudi možganske kapi.

Zaradi stresa, slabe prehrane in nezdravega življenjskega sloga, encimi v našem telesu začnejo tvoriti substanco angiotenzin II, ki povzroči zožanje žil in posledično dvig krvnega pritiska. Zato ljudem z visokim krvnim pritiskom običajno predpišejo zdravila, ki upočasnijo delovanje omenjenih encimov, a imajo ta prepogosto hude stranske učinke.

Namesto zdravil temna čokolada

Raziskave pa kažejo, da povsem naravna snov, ki jo najdemo v kakavu in posledično tudi čokoladi, prav tako učinkovito znižuje krvni pritisk. Gre za flavonole, katerih vsebnost je najvišja v grenkem kakavu in temni čokoladi. Flavonoli izničijo učinek angiotenzina na ravnovesje tekočin v telesu in učinkovito uravnavajo krvni pritisk.

Znanstveniki so raziskavo izvedli na skupini mlajših žensk, ki so dnevno zaužile 75 gramov čokolade z 72 odstotki kakavovih delcev. Presenečeni so ugotovili, da se je aktivnost encimov zmanjšala za 18 odstotkov, krvni pritisk pa je bil enak ali celo nižji, kot če bi ženske uživale zdravila za nižanje pritiska.

Flavonoli sprostijo krvne žile

Å tevilne raziskave prav tako dokazujejo pozitiven učinek flavonolov iz čokolade na ožilje. Že uživanje manjše količine temne čokolade povzroči občutno znižanje krvnega pritiska, obenem pa se poveča naravna sinteza dušikovega oksida, ki ima sproščujoč učinek na stene žil. Zaradi omenjenega so žile bistveno manj obremenjene, možnosti za obolenja pa manjše.

Izberite kakovostno čokolado

Pozitivne učinke na naše zdravje, kot je nižanje krvnega pritiska, imajo le kakovostne temne čokolade, kot so čokolade Rajska ptica s kar 75 odstotki kakava. Če grenke čokolade niste vajeni, poskusite čokolade z dodanimi oreščki in sadjem, da se boste okusa lažje navadili.

NEKAJ JEDI ZA PREMAGOVANJE RAKA (Marija Merljak)

1. Napitek: borovnice, limona, rdeča pomaranča med in kefir. Zmešamo v mešalniku in dodamo nekaj vode.

2. Namaz: pečeni ribi dodamo limonin sok, žlico kisle smetane ali skuto, drobnjak in po potrebi sol.

3. Obrok: špinačne testenine skuhamo, posebej prepražimo koščke puranjega mesa na čebuli in česnu skupaj s paradižnikom. Začinimo z baziliko, origanom, črnim poprom, soljo, pekočo papriko in janežem.

4. Solata: sestavimo solato iz motovilca, rukole, mlade špinače, cvetov svežega ali blanširanega brokolija, sesekljanega rdečega zelja, koščkov paprike in kuhane koruze. Prelijemo z jogurtovim prelivom.

5. Pesto s špinačo: pinjole, mandlje, česen, parmezan, oljčno olje in liste mlade špinače na drobno sesekljamo. Ponudimo na kosu kruha ali s testeninami.

KAJ JESTI ZA ZDRAVJE – Marija Merljak

Marija Merljak je svetovalka na področju zdrave prehrane.

Tokrat svetuje predvsem o zaščiti pred rakom s pravilno prehrano.

V Sloveniji zadnja leta narašča število bolnikov z rakom, in sicer je teh za dobro petino več kot pred desetletjem, pri zdravljenju pa močno zaostajamo za zahodnoevropskimi državami, saj pri nas umre vsak drugi bolnik z rakom. Ali obstaja povezava med rakom in prehrano?

“Večina ljudi je prepričanih, da uživa dobro hrano in se ustrezno prehranjuje. Vendar so raziskovalci ugotovili, da je kar 35 odstotkov raka posledica neustrezne prehrane. Nekateri znanstveniki menijo, da je slaba prehrana kriva za 70 odstotkov rakavih obolenj. Dednost, ki ji mnogi pripisujejo odločilen pomen, vpliva na razvoj raka v 10 odstotkih. Torej je hrana nekajkrat večji in odločilnejši faktor od dednosti. Prehranska onkologija si prizadeva, da bi bil nutricionist aktiven sodelavec onkologa tudi med zdravljenjem raka. Razvija se novo področje znanosti – nutrigenomika, ki raziskuje molekularne povezave, prek katerih hranila vplivajo na razmerje med zdravjem in boleznijo. V tej zvezi se spreminja opredelitev pojma hranilo, saj ni pomembna le količina, ampak vpliv hranila na zdravje ali bolezen.. Prehranska piramida, ki jo večina pozna, določa razmerje med posameznimi hranili. Njena ”napaka” je v tem, da ne upošteva razlik med posamezniki, ko je hrana namenjena normalni rasti posameznika ali preventivi pred rakom.”

Zakaj zbolimo za rakom?

“Včasih je veljalo, da je rak predvsem bolezen starostnikov, danes pa vemo, da zbolevajo vedno mlajši. Ker tumor lahko nastane iz ene same spremenjene celice, je jasno, da je prvi pogoj za kopičenje izrojenih celic njihovo ”dedovanje” v naslednjih generacijah celic. Proces, v katerem se normalna celica spremeni v rakasto, se imenuje karcinogeneza ali onkogeneza. Ta proces je dolgotrajen in zapleten. Na splošno govorimo o treh osnovnih stopnjah: iniciacija, ki traja od enega do dveh dni, nato promocija, v kateri se celica deli in razmnožuje in traja lahko več kot deset let, ter progresija, ki traja od enega do dveh let.”

Ne vem, če so ti podatki točni, ampak nekje sem prebrala, da je odstotek rakavih bolnikov najmanjši na Okinavi na Japonskem in v Sredozemlju. Ali tam jedo bolj zdravo?

“Lahko bi tako rekli. Več znanstvenih virov namreč navaja, da je tradicionalna prehrana na Kreti ena najbolj zdravih na svetu. Tamkajšnji prebivalci uživajo veliko rastlin z varovalnimi snovmi: selen, glutation in resveratrol. Prav tako imajo ustrezno razmerje med maščobami omega 3 in omega 6, uživajo veliko vlaknin ter folne kisline, antioksidantov, karotenoidnih in flavonoidnih snovi, citrusov in oreškov, bogatih z vitaminom E. Podobno jedo tudi na Okinavi na Japonskem.”

Kako se lahko obvarujemo pred rakom?

“Prvo načelo, ki se ga moramo držati, je polnovredna hrana! To je hrana, ki ni predelana oziroma njena hranilna značilnost ni spremenjena. Včasih je sicer opredelitev težje določljiva. Poznana pa je tudi izjema. Karotenoidne snovi iz predvsem rdeče obarvanega sadja in zelenjave telo lažje izkoristi, če je bilo tako živilo toplotno obdelano oz. predelano. Na primer: vložen paradižnik in mezga sta predelana. Pri tem sta sicer izgubila vitamin C, vendar sta pridobila večjo vrednost likopena in sta zato polnovredna. Hrana, ki jo štejemo za polnovredno, mora biti tudi kompleksna. Lep primer so zopet karotenoidi, ki se medsebojno sinergično dopolnjujejo. Telo zna iz hrane počrpati različne snovi, ki so v naravi že same po sebi uravnovešene med seboj. Dober primer sinergije teh snovi je špinača. Ta vsebuje ogromno hranil, kot so lutein, zeaksantin, betakaroten, rastlinske maščobne kisline omega 3, antioksidant glutation, alfalipoično kislino, vitamine C, E, B1, B2, B6, B9 in K ter minerale: kalcij, železo, magnezij, mangan, cink in tudi klorofil, ki je pomembno barvilo za preprečevanje raka. Pri izbiri hrane velja, da ”sveže” v trgovini ne pomeni vedno najboljše; enako tudi sveže z domačega ali sosedovega vrta, kjer ni prepotrebne kontrole samega pridelovanja. Zamrznjena in pravilno konzervirana hrana ima v sebi več kot ”sveža”, ki je prepotovala velike razdalje z ladjami ali tovornjaki oz. je pridelana z veliko neznanja. Sama vidim prihodnost v ekološkem kmetovanju.

Kaj naj uživamo, da se obvarujemo pred rakom?

1) Pravilno razmerje med maščobnimi kislinami

“Izogibajmo se nasičenim maščobam ter uravnajmo razmerje med rastlinskimi nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 in dodajmo posebne ribje maščobne kisline omega 3 iz negojenega (divjega) lososa. Raziskave so pokazale, da teh nenasičenih maščobnih kislin omega 3 nimamo dovolj v naši prehrani, saj bi morali vsak dan uživati ribe, bogate z omega 3, in dopolnjevati prehrano s kapsulami ribjega olja, najbolje olja lososa. Bolj kot količina sta pomembni kakovost rib ter sledljivost, saj ni vseeno, ali je riba onesnažena z živim srebrom in drugimi težkimi kovinami. Vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem najdemo nenasičene maščobne kisline tudi v rdečem mesu. Govedo, ki se pase, ima celo pravilno razmerje med nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Za malenkost zaostaja divjačina, med perutnino pa je najboljši puran. Če imamo v svoji prehrani premalo omega 3, telo ne more zgraditi celičnih membran in ne more vzdrževati celičnega zdravja. Posledica je lahko rakasto obolenje. Če uživamo ribe vsaj štirikrat na teden, potem bomo dobili tudi vitamin D, ki preprečuje raka na dojki. Omeniti moram še oreščke. Uživati jih moramo vsaj petkrat na teden. Orehi, mandlji, arašidi in pistacije imajo snovi, ki obnavljajo celice, poškodovane zaradi raka. Za mandlje in arašide je pomembno, da uživamo tudi rjavo kožico, ki obdaja plod, saj je v njej največ zdravilnih snovi proti raku.”

2) Soja

“Soja je izredno učinkovito živilo proti raku. Vsebuje fitosterole, fitinsko kislino, izoflavone, saponine, karbolno kislino in genistin. Prav ta deluje kot šibek estrogen, kar preprečuje raka na dojkah in prostati. Veže se namreč na tiste dele celičnih membran, na katere bi se lahko hormoni, ki bi lahko povzročili rast tumorjev. Znanstveniki priporočajo pitje sojinega napitka v kombinaciji s sirotko. Soja vsebuje lignine, ki vežejo rakotvorne snovi v črevesju, te nato izločimo iz telesa. Fitinska kislina iz soje pa se veže na težke kovine, da jih tudi lahko izločimo iz telesa.”

3) Stročnice

“Grah, stročji fižol, leča, čičerika ter temni rjavi in rdeči fižol imajovelike koncentracije polifenolnih snovi, ki so uspešne proti raku trebušne slinavke, debelega črevesja, dojk in prostate. V stročnicah so tudi lignini, ki delujejo kemopreventivno proti raku mod in moških spolnih organov. Ko kupujemo stročnice v pločevinkah, pa preverimo, da vsebujejo malo ali najbolje nič soli. Sicer moramo vsebino sprati.”

4) Česen in čebula

“V kuhinji ne bi smelo nikdar manjkati česna in rdeče čebule. Česen vsebuje kar 30 protikancerogenih snovi in uničuje raka podobno kot citostatiki, posebno pri raku želodca in debelega črevesja.”

5) Probiotične bakterije

“Probiotične bakterije, ki so v jogurtih in dopolnilih, zmanjšujejo možnost nastanka raka, zavirajo rast črevesnih mikroorganizmov, ki povzročajo raka, in odstranjujejo bakterijo Helicobakter pylori, ki je ena poglavitnih krivcev za raka na želodcu. Ko kupujemo jogurt, pa je dobro vedeti, da ima količinsko čim več bakterij in vseh pet vrst, a to je za zdaj še nemogoče; dobimo jih samo v dopolnilih.”

6) Flavonoidne snovi

“Flavonoidne snovi so v borovnicah, brusnicah, robidnicah, malinah, češnjah, slivah, rdečem grozdju in drugem jagodičju, v zelenem čaju, rdeči pesi in jajčevcih. Å tudija je pokazala, da imajo ljudje, ki vsak dan pojedo skodelico borovnic, višjo raven antioksidantov v krvi in s tem veliko obrambo proti raku. Flavonoidi v čaju (katehini) delujejo kot antioksidanti in kot preprečevalci škodljivih mutacij celičnega jedra, saj deaktivirajo rakotvorne snovi in zavirajo nastajanje novih krvnih žilic, ki jih tumor potrebuje za svojo rast. Flavonoidi absorbirajo ultraviolično svetlobo in s tem varujejo DNK. V pomarančah, mandarinah, limonah in limetah so prisotni še pektini, ki močno zavirajo rast tumorjev.”

7) Križnice

“Križnice (brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, repa, cvetača, kitajsko zelje in artičoka) so eno najmočnejših varoval pred rakom. Å e zlasti naj bi to veljalo za brokoli. Ugotovili so, da je brokoli kar za 60 odstotkov zmanjšal tveganje za rakavo obolenje, pri že obstoječih pa se je za 75 odstotkov zmanjšala velikost tumorjev. Že pri uživanju dveh porcij križnic na dan se tveganje za nastanek raka zmanjša za 50 odstotkov. Najbolj aktivne substance v križnicah so sulforafan in indoli. Sulforafan poveča število encimov, ki pomagajo, da se telo kar najhitreje znebi rakastih snovi. Uniči tudi bakterije Helicobakter pylori ter sumljive celice in omeji škodljivo oksidacijo celic. Indoli pa vplivajo na hormon estrogen tako, da blokirajo njegove receptorje v rakastih celicah na dojkah. Brokolijevi kalčki so še močnejši, saj vsebujejo še višje koncentracije teh zaščitnih snovi. Križnice delujejo razstrupljevalno, saj nevtralizirajo kemikalije, ki povzročajo raka.”

8. Karotenoidne snovi

“Znanstveniki so doslej odkrili okrog 600 različnih vrst teh karotenoidnih snovi v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, bučkah, špinači, blitvi, rdeči čebuli, melonah, lubenicah, marelicah, mangu, kakijih … Najpomembnejše karotenoidne snovi so betakaroten, kapsaicin, likopen, lutein, kvercetin, kriptoksantin in drugi, ki ščitijo pred prostimi radikali, uravnavajo imunski sistem in spodbujajo komunikacije med celicami. Imajo tudi veliko vlogo pri zaščiti kože pred ultravioličnimi žarki. Čim temnejša in intenzivnejše obarvana je zelenjava, tem več ima karotenoidnih snovi proti raku. Ko uživamo tako zelenjavo ali sadje, moramo paziti, da jih je več vrst skupaj, kajti prav te snovi skupaj imajo nenavadno velik blagodejni sinergični učinek na telo. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v raziskavi, ki jo je objavilo v The American Journal of Clinical Nutrition, ugotovilo, da imajo karotenoidi, če jih uživamo skupaj, torej v obilki ”carotenoid complexa”, močan sinergični učinek na dvig imunskega sistema. Že samo v 20 dneh rednega uživanja skupka karotenoidnih snovi se imunski sistem okrepi za 37 odstotkov in poveča število tako imenovanih ubijalskih celic za 20 odstotkov. Raziskava na Finskem pa je pokazala, da ima izolirano uživanje na primer samo betakarotena celo škodljiv učinek, saj se poruši ravnovesje snovi v telesu. Å pinača ima poleg karotenoidnih tudi flavonoidne snovi ter glutation in alfalipoično kislino. Tvorba glutationa se s starostjo zmanjšuje, zato je pomembno, da z leti uživamo vse več špinače, saj glutation popravlja poškodbe DNK in spodbuja nastajanje novih celic. Likopen v paradižniku pa ne zavira samo raka, marveč je močan antioksidant v boju pred sončnimi žarki. Karotenoidi so topni v maščobah in jih lahko skladiščimo, razen likopena. Zato je treba paradižnike uživati veliko in vsak dan. Pa ne le paradižnike, pač pa poskusimo izbrati različne vrste sadja in zelenjave, saj je že prej omenjenih karotenoidov neverjetnih 600 vrst. ”

Nekaj jedi za premagovanje raka:

1. Napitek: borovnice, limona, rdeča pomaranča med in kefir. Zmešamo v mešalniku in dodamo nekaj vode.
2. Namaz: pečeni ribi dodamo limonin sok, žlico kisle smetane ali skuto, drobnjak in po potrebi sol.
3. Obrok: špinačne testenine skuhamo, posebej prepražimo koščke puranjega mesa na čebuli in česnu skupaj s paradižnikom. Začinimo z baziliko, origanom, črnim poprom, soljo, pekočo papriko in janežem.
4. Solata: sestavimo solato iz motovilca, rukole, mlade špinače, cvetov svežega ali blanširanega brokolija, sesekljanega rdečega zelja, koščkov paprike in kuhane koruze. Prelijemo z jogurtovim prelivom.
5. Pesto s špinačo: pinjole, mandlje, česen, parmezan, oljčno olje in liste mlade špinače na drobno sesekljamo. Ponudimo na kosu kruha ali s testeninami.

Avtor: Mojca Dolinšek

WordPress Themes