PRAV NIČ SE NE ČUDIM ODSTOPU G. MILENE IN G. VITE

Milena Zupančič in Vita Mavrič nočeta več biti ambasadorki dobre volje
Govorice o domnevnih nepravilnostih in nezakonitostih v delovanju slovenskega Unicefa, ki so se tudi z anonimnim dopisom razširile v javnosti, očitno niso popolnoma izmišljene. Da je v humanitarni organizaciji nekaj narobe, potrjujeta tudi odstopni izjavi Unicefovih ambasadork dobre volje Milene Zupančič in Vite Mavrič.
Iva Ropac, kronika; Samo Petančič, Ljubljana | čet, 13.01.2011 23:30
[natisni] | [pošlji] | A A

*

Milena Zupančič, foto: Ljubo Vukelič/Dela

3 / 3
StartStop(1)

* [Unicef, foto: Dokumentacija Dela]
* [Vita Mavrič, foto: Igor Zaplatil/Delo]
* [Milena Zupančič, foto: Ljubo Vukelič/Dela]

*

Ljubljana – Organizacija je že več kot pol leta brez zakonitega zastopnika, omenjajo se nepravilnosti v finančnih poročilih, proti Unicefu Slovenije so na delovno in socialno sodišče vložene štiri tožbe zaradi domnevno nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi in tri tožbe za plačilo odškodnine zaradi mobinga.

Kot rečeno, je na sporno delovanje slovenskega Unicefa pred kratkim opozoril tudi anonimni dopis, ki je organizaciji očital številne sporne poteze. Navedbe ogorčenega poznavalca razmer v človekoljubni organizaciji so se sicer nanašale predvsem na zaostrene odnose znotraj organizacije med nekdanjo direktorico Majo Vojnovič in tamkajšnjimi zaposlenimi, odgovore o navedbah, ki bi jih bilo mogoče preveriti s podatki, smo poskušali dobiti tudi od Unicefa Slovenija.

Vprašanja brez odgovorov

Kot so zapisali, nam na naša vprašanja v roku dveh dni od naše prošnje ne morejo odgovoriti, temveč nam jih bodo poslali v zakonsko določenem roku sedmih delovnih dni, kar jim je vodilo v medijski odzivnosti. Vzrok za to je po njihovih besedah tudi smrt v ožji družini zdajšnje vršilke dolžnosti direktorice Alenke Jež Heinc.

Prav Jež Heinčeva pa je ena tistih, ki ji dopis očita nepravilnosti – med drugim prenizko stopnjo izobrazbe za tovrstno delovno mesto. O izobrazbenih kvalifikacijah vršilke dolžnosti direktorice smo sicer vprašali tudi v našem dopisu slovenskemu Unicefu. Med drugim so zaradi poizvedovanja po izobrazbenih kvalifikacijah omenjene ter zaradi opozarjanj na nepravilnosti v društvu menda odpustili tri uslužbenke, četrti uslužbenec pa je domnevno zaradi pritiskov, poniževanj in trpinčenja dal odpoved. V Odvetniški družbi Grobelnik so nam potrdili, da na delovnem sodišču zastopajo nekdanje uslužbence Unicefa. Decembra so na inšpektorat za delo vložili prijavo zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje in predlagali uvedbo inšpekcijskega nadzora, a se inšpektorat po naših podatkih doslej še ni odzval. Zaradi več domnevnih kršitev kazenskopravne zakonodaje bo odvetniška družba v kratkem na pristojno tožilstvo podala tudi kazenske ovadbe.

Ali je sporno tudi plačevanje številnih svetovalnih in marketinških agencij, ki ga slovenskemu Unicefu očita dopis, bi sicer lahko presodil le poznavalec tovrstnih organizacij. Kot dokazuje poslovno poročilo za predlani (za leto 2010 ga nam z Ajpesa še niso mogli posredovati), so stroški administracije takrat znašali 167.150 evrov oziroma malo manj kot pet odstotkov vseh sredstev organizacije, stroški zbiranja sredstev, prodaje in delovanja pa skupaj 788.631 evrov oziroma približno 22 odstotkov vseh sredstev. Odgovori na vprašanje o številu zaposlenih pa bi pojasnili domneve o čezmernem zaposlovanju dodatnih kadrov, ki naj bi se, sodeč po navedbah dopisa, začelo po letu 2003.

Nepojasnjeno ostaja tudi vprašanje, ali je bila organizacija preoblikovana v fundacijo, ker želi, kot namiguje dopis, matična organizacija v Ženevi boljši nadzor nad slovenskim delom Unicefa. Prav tako smo ostali brez odgovora na vprašanje, kdaj bo sklicana nova skupščina, zakaj ta še ni bila sklicana in kdaj bi pravzaprav morala biti ter koliko bo znašala odpravnina nekdanji direktorici Vojnovičevi.

Brez zakonitega zastopnika?

Poleg tega da lani ni bila sklicana skupščina, ki bi obravnavala zaključno poročilo o finančnem poslovanju za leto 2009, je društvo že več kot pol leta brez zakonitega zastopnika. Zadnja sprememba v register društev je bila vpisana septembra 2009, s katero je bil kot zakoniti zastopnik vpisan takratni predsednik Miran Boštic. Decembra lani je odvetniška družba v zvezi z zahtevo za vpis zakonitega zastopnika v register društev na upravno enoto naslovila dopis, s katero je priglasila odpuščene delavke kot stranskega udeleženca za udeležbo v postopku. Predlagajo tudi, naj upravna enota preveri vse postopke, akte in sklepe, na podlagi katerih bo odločila o zahtevi društva o vpisu zakonitega zastopnika. Unicef Slovenija je konec oktobra za vpis spremembe zastopnika menda predlagal v. d. izvršne direktorice Jež Heinčevo, postopek pa po naših podatkih še ni končan.

Maja Vojnovič je navedene očitke, ki jih omenja tudi anonimka, zavrnila že januarja 2009 v pismu (takratni) predsednici društva in izvršilnemu odboru. Pol milijona dolarjev razlike med letnim poročilom slovenskega Unicefa in podatkom, ki je v letnem poročilu Unicefa zaveden kot prispevek slovenskega Unicefa za 2007, je pojasnila z različnim sistemom poročanja oziroma drugačnim načinom obračunavanja in poročanja dohodkov. Preveč plačan znesek Pošti Slovenije je bil vrnjen, povečani stroški v oddelku zbiranja sredstev pa so posledica povečanega števila zaposlenih in spremenjene sistematizacije delovnih mest. Izvršilni odbor je njene razlage sprejel in ugotovil, da ni šlo za malverzacije ali oškodovanje organizacije.

Objavljamo odstopni izjavi Vite Mavrič in Milene Zupanič.

Povezani dokumenti

*
*

Odstopna izjava Vite Mavrič
*

Odstopna izjava Milene Zupančič

PRTIÄŒEK ZA LEP POGRINJEK

NAREDITE DARILNO PENTLJO

JOTA (Gurman)

domov » recepti » juhe » enolončnice in ragu juhe » enolončnice
jota
vipavska jota
lahkotna in elegantna enolončnica s kislim zeljem ali/in repo, fižolom, krompirjem in prekajenim mesom

* 500 g kislega zelja
* 300 g rjavega fižola
* 300 g krompirja
* 1 čebula
* 300 g prekajenga svinjskega vratu
* 100 g suhe slanine
* 2 žlici olja
* 30 g moke
* 1 žlica paradižnikove mezge
* sol
* črni poper v zrnu
* majhen šopek peteršilja
* 2 stroka česna
* 1 lovorov list

Bistevna poraba časa za pripravo jote gre na račun namakanja fižola.
Jota je stara tradicionalna jed, ki je z nekaterimi posodobitvami prispela celo na protokolarna omizja.
Hrvaški viri prištevajo joto med istrske specialitete!?
predpriprava
â–  Fižol čez noč namočimo v hladni vodi.
â–  Naslednji dan fižol v isti vodi pristavimo, zavremo in skuhamo do tričetrt.
â–  Kislo zelje (gl. nadomestek, različice) stresemo v posodo. Dodamo prekajeno vratovino (gl. različice), lovorov list in nekaj zrn popra; solimo po potrebi. Prelijemo s hladno vodo, pristavimo, zavremo in kuhamo približno 45 minut. Gl. pojasnila.
â–  Krompir olupimo in narežemo na koščke. Prelijemo ga z vodo, posolimo, pristavimo in zavremo. Kuhamo ga slabih 15 minut.
â–  Slanino narežemo na kockice.

priprava
â–  Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
â–  V večjem loncu sestavimo glavna živila: fižol z vodo, odcejeno kislo zelje (po potrebi dodamo malo vode od kuhanja) in odcejen krompir (gl. različice). Dodamo paradižnikovo mezgo, posolimo, zavremo in počasi kuhamo slabih 10 minut.
â–  Takoj ko sestavine v loncu zavrejo, pripravimo prežganje. Čebulo in česen olupimo in ločeno drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo olje, na katerem prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo slanino (gl. ideje) in med mešanjem prepražimo tudi to. Pomokamo, na hitro prepražimo, da moka ne spremeni barve, in dodamo česen. Ko zadiši, prilijemo malo zavrelice od kuhanja fižola, da se moka razpusti. Vse skupaj vsaj 5 minut pred koncem kuhanja primešamo joti.

serviranje
â–  Jota naj pred serviranjem stoji 5 do 10 minut. Nato jo razdelimo v segrete skodelice ali krožnike. Če pripravimo joto brez mesa, lahko k jedi ponudimo ocvirkovko.

nadomestek
â–  Kislo zelje nadomestimo ali kombiniramo s kislo repo.
â–  Nezdravo prežganje nadomestimo s podmetom.
â–  Prekajeno vratovino lahko nadomestijo prekajena svinjska rebra ali prekajena svinjska krača.

izboljšanje
â–  Vodi, v kateri (s)kuhamo fižol, dodamo 2 žlici (olivnega) olja.
â–  Na vsako porcijo jote pred serviranjem položimo žličko do žlico kisle smetane.
â–  Pogreta jota je okusnejša od pravkar kuhane. V tem primeru priporočamo, da joti ne dodamo kuhanega krompirja. Sveže kuhanega dodamo joti vsakič med pogrevanjem.
â–  gl. ideje in okvirček

nasveti
â–  Če je slanina bolj mastna, jo prepražimo v lastni maščobi ali pa količino olja zmanjšamo na žličko do žlico.
â–  Gostoto jote reguliramo s količino krompirja.
â–  Krompir za joto (oziroma v njej) ponavadi nekoliko razkuhamo.
â–  Suh fižol solimo, ko je že kuhan, saj sol še upočasnjuje že sicer dolgotrajnejše kuhanje.

pojasnila
â–  Če pripravljamo joto z domačo vratovino, le-to kuhamo 60 do 75 minut.
â–  Jedi po dodajanju prežganja kuhamo vsaj še 5 minut, da izgubijo priokus moke.

različice
â–  500 g kislega zelja, 500 g krompirja, 150 g rjavega fižola, 50 g olja, 2 stroka česna, žlica moke, sol, črni poper, kumina.
â–  600 g kisle repe ali zelja, 500 g krompirja, 120 g kuhanega fižola, 350 g svinjine, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 korenček, 5 strokov česna, olje, moka, sol, črni poper.
â–  300 g kislega zelja ali kisle repe, 300 g rjavega fižola, 500 g krompirja, 100 g pršuta ali pancete, 1 strok česna, sol, črni poper, lovorov list, olje, pol žlice moke.
â–  Večina receptov navaja približno enaki količini zelja/repe in krompirja, fižola po za pol manj kot krompirja. Znane pa so tudi različice, v katerih je razmerje med temi tremi sestavinami (skoraj) enako.
â–  Prekajeno meso lahko skuhamo posebej. Kuhanega poberemo iz posode, v isti tekočini pa lahko skuhamo narezan krompir.
â–  Ponekod dodajo zelju in fižolu grobo pretlačen krompir, da se v joti čutijo drobni koščki krompirja. V tem primeru krompir kuhamo 25 minut. Posamezni avtorji trdijo, da daje prav pretlačen krompir joti značilno strukturo in poln okus. Spet drugje pretlačijo polovico kuhanega fižola.
■ Joto lahko pripravimo tudi s sladkim zeljem oziroma s sladko repo. Na Krasu pravijo tej jedi jota pr’silenka.
â–  gl. istrska jota (brez krompirja)
â–  gl. nadomestek

ideje
â–  Slanino lahko prepražimo, kakor je zapisano v receptu, ali pa nakockano skuhamo skupaj s krompirjem.
â–  Improvizirajmo. Kislo zelje se lepo ujame tudi z brinovimi jagodami, klinčki, kumino in pimentom.
â–  gl. enolončnica

opombe
â–  Jota je enolončnica, če pripravimo redkejšo različico, pa jo lahko ponudimo tudi kot vipavsko juho.
â–  Če joti dodamo nakockano slanino, lahko prekajeno meso opustimo. Ali pa oboje nadomestimo s segretimi ocvirki, ki jih po jedi potresemo pred serviranjem.
â–  Kadar kislo zelje nadomestimo s kislo repo, le-to skuhamo v soljeni vodi z nekaj zrni črnega popra.

opozorila
â–  Z dolgim kuhanjem uničimo značilen, prijeten okus kislega zelja. Ja, kaj hočemo? Pogosto moramo žrtvovati prvinski okus, pa kakšen vitamin in mineral, da pridemo do okusne jedi.
â–  Kislo zelje vsebuje veliko tiramina, ki lahko sproži migrenski glavobol.
â–  Stročnice pri večini jedcev povzročajo vetrove.

zdravilni učinki (domnevni)
â–  Čebulo, česen, kislo zelje, peteršilj in stročnice (gl. opozorila) uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
â–  Če bi dnevno zaužili 85 gramov kuhanega fižola, bi raven negativnega holesterola v krvi znižali za približno 10 %.
â–  Po sestavi spominjajo stročnice na žita, le da vsebujejo še enkrat več beljakovin.

zanimivosti
â–  Obrt pridelovanja kislega zelja je bila v ljubljanskem Trnovem razvita že leta 1840.
â–  Včasih so v redkejšo joto nadrobili kruh. Hlapci so se med iskanjem dela najprej pozanimali, kako pri hiši hladijo repo. Če so vanjo pihali, so šli naprej, če pa so jo hladili s kruhom, so delo sprejeli. Kruh je jamčil, da se bodo do sitega najedli.
â–  V Kostanjevici na Krasu joto zgostijo s podmetom iz koruzne moke.
â–  V 18. stoletju so poznali kakih 10 sort krompirja, danes pa je znanih več kot 2.000 sort. (2005)

viri
â–  številni različni viri
â–  foto Dimc, Iztok; postavitev Wraber, Meta, v Gostišču Trojane, februarja 2006

spletne povezave
česen; enolončnica; fižol; kisla repa; kislo zelje; krompir; lovorov list; paradižnikova mezga; prekajeno meso; slanina; slovenska kuhinja
komentar

UPAM, DA BO KRVNI TEST ZA ODKRIVANJE RAKA ÄŒIMPREJ TUDI PRI NAS. (Lifestyle)

Domov Zdravje Medicina in zdravilstvo Se obeta enostaven krvni test za odkrivanje raka?
Se obeta enostaven krvni test za odkrivanje raka?
Torek, 04 Januar 2011 09:09 Zdravje – Medicina in zdravilstvo

krvni_test_040111
V prihodnosti naj bi enostaven krvni test nadomestil neprijetne preglede za odkrivanje rakavih obolenj, kot so mamogrami, kolonoskopije in punkcije tkiv.

Zdravniki test preverjajo in beležijo, kako se pacienti odzivajo na predpisana zdravila in kakšna oblika zdravljenja je zanje najprimernejša. Novi test bi hitreje odkrival, kako se posamezni bolniki odzivajo na določena zdravljenje in preprečil predčasno smrt zaradi napačnih postopkov.

“S testom so lani odkrili, da se mi je bolezen poslabšala in mi takoj prilagodili zdravljenje,” je povedal Greg Vrettos, ki je dobil pljučnega raka pred sedmimi leti. Novi test uporablja mikročip, ki je pokrit s 78 tisoč mikroskopskimi ščetinami, ki so obložene s protitelesi. Rakave celice se vežejo na ta protitelesa, zato jih lahko zdravniki pregledajo in preštejejo.

Preden bo ta test prišel v redno uporabo bo minilo še kar nekaj let, vendar vsi upajo, da bo cena primerna za vse bolnike za rakom – ne samo za tiste z bogato denarnico…

Poglejte še:

* 11 najboljših živil, ki zmanjšajo tveganje za nastanek raka!
* Znanstveno dokazano: Nikotin vzpodbuja rast in nastanek raka na dojki!
* 7 simptomov raka, ki jih ženske rade spregledajo

TRENDI LIČENJA 2011

http://www.youtube.com/watch?v=0zS7IUJlQt8&NR=1

TAKOLE SI ŽELIM PLESATI

TAKOLE POKOJNINSKO REFORMO NAM MISLIJO PODTAKNITI

Tole pa morate prebrati in se odpraviti na upravno enoto podpisati podporo referendumu in
potem seveda iti tudi na referendum, kjer bomo glasovali proti novemu Zakonu ZPIZ-a .
Če tokrat ne bomo pokazali tem nadutežem, da nismo ovce, potem ……… pa ne jamrat ko bo prepozno!!!

16. december 2010 ob 14:29:15
V zvezi z novim zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se govori samo o povišanju starostne meje. Vendar je to ena od manjših zaostritev; bolj strupene so druge spremembe, ki so jih tovarišice iz nekakšne objestnosti ali hudobije prešvercale v zakon. Tu naštevam samo najbolj grobe, skritih je še kar nekaj.

1. Pravico do obveznega zavarovanja na stroške države so z novim zakonom vzeli;
-vrhunskim športnikom in šahistom, ki niso zavarovani na drugi podlagi,
-brezposelnim, ki jim do upokojitve manjka do pet let;
-staršu otroka do prvega leta starosti.

2.Ukinja se možnost zavarovanja za ožji obseg pravic, po kateri je študentu ali drugemu prostovoljnemu zavarovancu tekla zavarovalna doba, če je mesečno plačeval prispevke v višini 58 evrov (24,35% od osnove v višini zajamčene plače oziroma 237,73?). Mali kmetje so plačevali samo prispevek zavarovanca po 37? na mesec.

Po novem zakonu se tudi prostovoljnim zavarovancem obračunavajo prispevki najmanj od osnove v višini polovice povprečne plače v državi kar trenutno znese 744?. Najnižji prispevek bo znašal 24,35% od te osnove oziroma 181?.

Butasti oziroma pokvarjeni kmetavzarji iz SLS so svoje glasove za zakon prodali za izjemo, da bo tudi za kmete, ki so prostovoljno zavarovani, država še naprej plačevala prispevke delodajalca. Vendar bodo tudi samo prispevki zavarovanca po novem znašali za takšne kmete po 115 ? na mesec, po starem zakonu pa samo 37 ? na mesec.

Prostovoljni zavarovanci, ki že itak nimajo denarja, več kot dvakratne podražitve zavarovanja pač ne bodo mogli prenesti. S tem bo iz zavarovanja črtanih 21.500 zavarovancev, praktično vsi kmetje, brezposelni, študentje in druge osebe brez znatnih dohodkov.

3.Osebam, ki opravljajo samostojne dejavnosti, se ukinja možnost izvzema iz obveznega zavarovanja v primerih, ko so na šolanju, ali ko imajo zanemarljive dohodke, ki ne dosegajo niti minimalne plače. Praktično to pomeni, da bodo morali odjaviti samostojno dejavnost, saj jih bo davkarija sicer obremenila s prispevki, ki presegajo vse njihove dohodke iz takšne samostojne dejavnosti. Ker davkarija enotno tretira celotno socialno zavarovanje, bodo ti reveži morali poleg najnižjega prispevka za obvezno PIZ, ki bo znašal najmanj 181? na mesec, bodo morali plačevati še podobne prispevke za zdravstveno zavarovanje.

4.Lastniki ali družbeniki podjetja se ne bodo nič več mogli zavarovati kot zaposleni, temveč samo še kot samozaposleni zavarovanci.

5.Po sedanjem zakonu lahko samostojni obrtnik ali podjetnik prejema pokojnino in mu ni treba plačevati prispevkov, če je že izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja. To se z novim zakonom ukinja.

Do 1.1.2012 bodo morali stari obrtniki oziroma samozaposleni zapreti obratovalnice ali pa se jim bodo pokojnine nehale izplačevati in bodo namesto tega morali plačevati prispevke za socialno zavarovanje. Lovila jih bo davkarija.

6.Po novem se bodo prispevki v višini 24,35% (15,5% + 8,85%) plačevali tudi od zneska jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi, solidarnostne pomoči, povračil stroškov, zneska bonitet in zneska odpravnine zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, od zneska premije dodatnega zavarovanja, ki jo plačuje delodajalec v korist delavca v in od zneska regresa za letni dopust. To pomeni, da se bodo vsi navedeni prejemki znižali za 24,35%. Najbolj nora je določba, da se bodo prispevki za pokojninsko zavarovanje plačevali celo od odpravnine ob upokojitvi, ki se nikakor ne more šteti v pokojninsko osnovo.

7.Ne glede na naravne nesreče, bolezni, kugo, lakoto in vojsko, ki bi zadela zavarovanca, se mu prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne odpisujejo, ne odlagajo niti ne plačujejo v obrokih.

8.Z novim zakonom se ukinja pravica do dodane dobe za čas rednega študija na višji ali visokih šolah oziroma fakultetah, za čas registrirane brezposelnosti in za čas služenja vojaškega roka.

9.Cene za dokup zavarovalne dobe so izredno visoke, pa vendar se dokupljena doba ne bo več upoštevala za ugotovitev pogojev za redno upokojitev pri nižji starostni meji. To je goljufija, saj je prispevek za dokup enak prispevku za redno zavarovanje za vse rizike pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi zavarovanci, ki so doslej dokupili pokojninsko dobo, so plačali visoke prispevke zato, da bi lahko prej šli v pokoj.

10.Ukinja se možnost ugodnega dokupa zavarovalne dobe za čas skrbi za otroka do treh let starosti.

11.Po veljavnem zakonu se zavarovanki ali zavarovancu zniža starostna meja za upokojitev za osem mesecev za enega otroka, za 20 mesecev za dva otroka, in za 36 mesecev za tri otroke. Za vsakega nadaljnjega otroka se znižanje starostne meje poveča za 20 mesecev. Na račun otrok se lahko zavarovanki zniža starostna meja za upokojitev največ na 56 let, zavarovancu pa do 58 let.

Po novem zakonu se očetom praktično ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok.
Verjetno se iz rasističnih ali evgeničnih razlogov ukinja pravica do znižanja starostne meje na račun otrok tudi vsem zavarovankam, ki niso hodile na višje ali visoke šole, in so zato dopolnile 38 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe že pred dopolnitvijo visoke starosti, saj se jim ta meja zniža največ do starosti, pri kateri se lahko že itak upokojijo. Za otroke bodo odslej nagrajene samo visoko ali višje šolane tovarišice.

12.Nešolanim delavkam se tudi ukinja sedaj veljavna pravica do znižanja starostne meje za ves čas trajanja obveznega zavarovanja pred dopolnjenim 18. letom starosti, vendar največ do 55 let.
13. Pri vdovskih pokojninah je mogoče še lahko razumeti povišanje minimalnih starostnih pogojev za pet let; težko pa je razumeti, zakaj so zakonodajci vdovam povišali obvezen celibat od sedanje starosti 53 let, kar na 60 let. Po novem bodo namreč izgubile pravico do vdovske pokojnine, če bodo sklenile novo zakonsko zvezo preden bodo dopolnile 60 let. Tudi intimnega prijatelja ne bodo smele imeti. Ali bo ovajanja!

14.Zdaj je lahko vsak zavarovanec izstopil iz kolektivnega zavarovanja in dvignil vplačane premije, po novem pa bo to lahko storil šele, ko se bo upokojil, in če bo vseh vplačanih premij manj kot za 3000 ?.

15.Kot osnova za odmero pokojnine so doslej veljale cele (100%) valorizirane plače, ki jih je zavarovanec prejel v najugodnejših zaporednih 18 letih zavarovanja; po novem pa se bo za zavarovalno dobo upoštevalo le tričetrt plače (75,513%) iz najugodnejših 27 od 30 zaporednih let zavarovanja.

S fiksiranjem faktorja za redukcijo pokojninske osnove na 75% valoriziranega povprečja plač, so v novem zakonu ukinili doslej veljaven mehanizem za odpravljanje razlik med prej in kasneje odmerjenimi pokojninami. Če bo novi zakon veljal dlje, kot je tega vreden, bo to pripeljalo do velikih anomalij.

16. Lestvica za odmero pokojnine glede na pokojninsko dobo je izjemno zakomplicirana in bo oškodovala zavarovance, ki so do 1.1.2000 dopolnili več kot 25 let pokojninske dobe.

17.Ukinja se bonus na delovno dobo v obliki višjih odmernih stopenj (višjih od 1,5%) za delovno dobo daljšo od polne delovne dobe. Zdaj je dobil moški za 41. leto, ženska za 39. leto zavarovalne dobe 3%, po novem pa le 1,5%.

18. Ukinjajo se bonusi za odložitev pokojnine po dopolnjenem 63. (moški) oz. 61. (ženska) letu starosti, ki so doslej znašali po 0,3% za vsak mesec odložitve.

19.Izplačevanje 20% odmerjene predčasne pokojnine zavarovancem, ki še naprej ostanejo v zavarovanju, je lari fari, saj se jim v tem letu čas takšnega zavarovanja ne bo upošteval za novo odmero pokojnine. Če se bodo kasneje upokojili, pa magari pri 70 letih, se jim bo vseeno izplačevala predčasna pokojnina z vsemi odbitki, kot so bili določeni takrat, ko je bila prvič odmerjena.

20.Z novim zakonom se bistveno večajo kazni zaradi predčasne upokojitve, saj se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in osnovo, za vsak mesec manjkajoče starosti do dopolnitve 65 let starosti trajno zmanjša za 0,3 %. Po sedaj veljavnem zakonu se v določenih primerih pokojnina za vsak manjkajoči mesec zniža samo za 01%.

21. Po novem zakonu bodo z malusi po 0,3% za vsak mesec, ki jim manjka do starosti za polno pokojnino, kaznovani tudi delavci, ki se morajo predčasno upokojiti zaradi brezposelnosti ali invalidnosti. Po veljavnem zakonu v teh primerih ni odbitkov.

22.Sistem usklajevanja pokojnin je trapast in nepregleden. Upokojenci so ogoljufani za rast plač v januarju, saj bodo vsakoletne valorizacije veljale samo od februarja dalje.

23. Ukinja se pravica do invalidnine za telesno okvaro, ki so jo doslej lahko pridobili slepi, gluhi, ali drugače prizadeti invalidi, in je znašala do 100 ? na mesec. Starim prejemnikom se zamrzne.

24.Ukinja se pravica do odpravnine za vdove zavarovancev ali upokojencev, ki po njihovi smrti niso upravičene ali ne izberejo pravice do vdovske pokojnine.

25.Ukinja se pravica do posmrtnine po smrti zavarovanca ali upokojenca;

26.Ukinja se pravica do državne pokojnine za nove upravičence, starim prejemnikom se državne pokojnine zamrznejo;

Marija Ribič

TLE SE PA VID, DA MA J*J*A



SPOMNIM SE, KAKO SMO NA TOLE PLESALI, SUPER JE BILO – VČASIH.