JOTA (Gurman)
domov » recepti » juhe » enolončnice in ragu juhe » enolončnice
jota
vipavska jota
lahkotna in elegantna enolončnica s kislim zeljem ali/in repo, fižolom, krompirjem in prekajenim mesom
* 500 g kislega zelja
* 300 g rjavega fižola
* 300 g krompirja
* 1 čebula
* 300 g prekajenga svinjskega vratu
* 100 g suhe slanine
* 2 žlici olja
* 30 g moke
* 1 žlica paradižnikove mezge
* sol
* črni poper v zrnu
* majhen šopek peteršilja
* 2 stroka česna
* 1 lovorov list
Bistevna poraba časa za pripravo jote gre na račun namakanja fižola.
Jota je stara tradicionalna jed, ki je z nekaterimi posodobitvami prispela celo na protokolarna omizja.
Hrvaški viri prištevajo joto med istrske specialitete!?
predpriprava
â– Fižol čez noč namočimo v hladni vodi.
â– Naslednji dan fižol v isti vodi pristavimo, zavremo in skuhamo do tričetrt.
â– Kislo zelje (gl. nadomestek, različice) stresemo v posodo. Dodamo prekajeno vratovino (gl. različice), lovorov list in nekaj zrn popra; solimo po potrebi. Prelijemo s hladno vodo, pristavimo, zavremo in kuhamo približno 45 minut. Gl. pojasnila.
â– Krompir olupimo in narežemo na koščke. Prelijemo ga z vodo, posolimo, pristavimo in zavremo. Kuhamo ga slabih 15 minut.
â– Slanino narežemo na kockice.
priprava
â– Čebulo olupimo in drobno sesekljamo.
â– V večjem loncu sestavimo glavna živila: fižol z vodo, odcejeno kislo zelje (po potrebi dodamo malo vode od kuhanja) in odcejen krompir (gl. različice). Dodamo paradižnikovo mezgo, posolimo, zavremo in počasi kuhamo slabih 10 minut.
â– Takoj ko sestavine v loncu zavrejo, pripravimo prežganje. Čebulo in česen olupimo in ločeno drobno sesekljamo. V ponvi segrejemo olje, na katerem prepražimo sesekljano čebulo. Dodamo slanino (gl. ideje) in med mešanjem prepražimo tudi to. Pomokamo, na hitro prepražimo, da moka ne spremeni barve, in dodamo česen. Ko zadiši, prilijemo malo zavrelice od kuhanja fižola, da se moka razpusti. Vse skupaj vsaj 5 minut pred koncem kuhanja primešamo joti.
serviranje
â– Jota naj pred serviranjem stoji 5 do 10 minut. Nato jo razdelimo v segrete skodelice ali krožnike. Če pripravimo joto brez mesa, lahko k jedi ponudimo ocvirkovko.
nadomestek
â– Kislo zelje nadomestimo ali kombiniramo s kislo repo.
â– Nezdravo prežganje nadomestimo s podmetom.
â– Prekajeno vratovino lahko nadomestijo prekajena svinjska rebra ali prekajena svinjska krača.
izboljšanje
â– Vodi, v kateri (s)kuhamo fižol, dodamo 2 žlici (olivnega) olja.
â– Na vsako porcijo jote pred serviranjem položimo žličko do žlico kisle smetane.
â– Pogreta jota je okusnejša od pravkar kuhane. V tem primeru priporočamo, da joti ne dodamo kuhanega krompirja. Sveže kuhanega dodamo joti vsakič med pogrevanjem.
â– gl. ideje in okvirček
nasveti
â– Če je slanina bolj mastna, jo prepražimo v lastni maščobi ali pa količino olja zmanjšamo na žličko do žlico.
â– Gostoto jote reguliramo s količino krompirja.
â– Krompir za joto (oziroma v njej) ponavadi nekoliko razkuhamo.
â– Suh fižol solimo, ko je že kuhan, saj sol še upočasnjuje že sicer dolgotrajnejše kuhanje.
pojasnila
â– Če pripravljamo joto z domačo vratovino, le-to kuhamo 60 do 75 minut.
â– Jedi po dodajanju prežganja kuhamo vsaj še 5 minut, da izgubijo priokus moke.
različice
â– 500 g kislega zelja, 500 g krompirja, 150 g rjavega fižola, 50 g olja, 2 stroka česna, žlica moke, sol, črni poper, kumina.
â– 600 g kisle repe ali zelja, 500 g krompirja, 120 g kuhanega fižola, 350 g svinjine, 1 žlica paradižnikove mezge, 1 korenček, 5 strokov česna, olje, moka, sol, črni poper.
â– 300 g kislega zelja ali kisle repe, 300 g rjavega fižola, 500 g krompirja, 100 g pršuta ali pancete, 1 strok česna, sol, črni poper, lovorov list, olje, pol žlice moke.
â– Večina receptov navaja približno enaki količini zelja/repe in krompirja, fižola po za pol manj kot krompirja. Znane pa so tudi različice, v katerih je razmerje med temi tremi sestavinami (skoraj) enako.
â– Prekajeno meso lahko skuhamo posebej. Kuhanega poberemo iz posode, v isti tekočini pa lahko skuhamo narezan krompir.
â– Ponekod dodajo zelju in fižolu grobo pretlačen krompir, da se v joti čutijo drobni koščki krompirja. V tem primeru krompir kuhamo 25 minut. Posamezni avtorji trdijo, da daje prav pretlačen krompir joti značilno strukturo in poln okus. Spet drugje pretlačijo polovico kuhanega fižola.
■Joto lahko pripravimo tudi s sladkim zeljem oziroma s sladko repo. Na Krasu pravijo tej jedi jota pr’silenka.
â– gl. istrska jota (brez krompirja)
â– gl. nadomestek
ideje
â– Slanino lahko prepražimo, kakor je zapisano v receptu, ali pa nakockano skuhamo skupaj s krompirjem.
â– Improvizirajmo. Kislo zelje se lepo ujame tudi z brinovimi jagodami, klinčki, kumino in pimentom.
â– gl. enolončnica
opombe
â– Jota je enolončnica, če pripravimo redkejšo različico, pa jo lahko ponudimo tudi kot vipavsko juho.
â– Če joti dodamo nakockano slanino, lahko prekajeno meso opustimo. Ali pa oboje nadomestimo s segretimi ocvirki, ki jih po jedi potresemo pred serviranjem.
â– Kadar kislo zelje nadomestimo s kislo repo, le-to skuhamo v soljeni vodi z nekaj zrni črnega popra.
opozorila
â– Z dolgim kuhanjem uničimo značilen, prijeten okus kislega zelja. Ja, kaj hočemo? Pogosto moramo žrtvovati prvinski okus, pa kakšen vitamin in mineral, da pridemo do okusne jedi.
â– Kislo zelje vsebuje veliko tiramina, ki lahko sproži migrenski glavobol.
â– Stročnice pri večini jedcev povzročajo vetrove.
zdravilni učinki (domnevni)
â– Čebulo, česen, kislo zelje, peteršilj in stročnice (gl. opozorila) uvrščamo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.
â– Če bi dnevno zaužili 85 gramov kuhanega fižola, bi raven negativnega holesterola v krvi znižali za približno 10 %.
â– Po sestavi spominjajo stročnice na žita, le da vsebujejo še enkrat več beljakovin.
zanimivosti
â– Obrt pridelovanja kislega zelja je bila v ljubljanskem Trnovem razvita že leta 1840.
â– Včasih so v redkejšo joto nadrobili kruh. Hlapci so se med iskanjem dela najprej pozanimali, kako pri hiši hladijo repo. Če so vanjo pihali, so šli naprej, če pa so jo hladili s kruhom, so delo sprejeli. Kruh je jamčil, da se bodo do sitega najedli.
â– V Kostanjevici na Krasu joto zgostijo s podmetom iz koruzne moke.
â– V 18. stoletju so poznali kakih 10 sort krompirja, danes pa je znanih več kot 2.000 sort. (2005)
viri
â– številni različni viri
â– foto Dimc, Iztok; postavitev Wraber, Meta, v Gostišču Trojane, februarja 2006
spletne povezave
česen; enolončnica; fižol; kisla repa; kislo zelje; krompir; lovorov list; paradižnikova mezga; prekajeno meso; slanina; slovenska kuhinja
komentar