STRES
Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje.
Stres je del našega vsakdanjika, naj bo psihični oziroma čustveni ali telesni. Medicina dolgo ni mogla potrditi ali zanikati povezave med stresom in srčnimi boleznimi. Danes strokovnjaki potrjujejo, da stres v resnici negativno vpliva na človekovo zdravje. Toda ker smo si ljudje različni, se na stres različno odzovemo. Nekatere vrste so za nas celo koristne, kadar pa se stres nenehno ponavlja in ga ne obvladujemo več, je resno ogroženo naše zdravje.
Poslovneži sredi štiridesetih let, ki skrbijo za svoje zdravje, jedo zdravo hrano in celo redno telovadijo, se lahko nenadoma spopadejo s srčno boleznijo, ko jih zadene infarkt. Navadno slišimo, da tak človek živi napeto, stresno, da je stalno pod pritiskom, od njega veliko zahtevajo (ali pa zahteva sam od sebe). V stresnih okoliščinah se človeško telo nemudoma odzove z alarmom. Vse telo, vsi procesi v njem se prilagodijo stanju, da stres obvladajo ali se mu izognejo. Zaradi stresa začne žleza hipotalamus sproščati hormone, predvsem adrenalin in kortizol. Ta hormona vplivata na nekatere presnovne procese v telesu, da se telo lahko pripravi na spopad.
Pri tem začne srce pospešeno utripati, poviša se krvni tlak in poveča sproščanje glukoze, da telo dobi dodatno energijo. Sistemi, ki trenutno niso bistvenega pomena, so začasno »izključeni« (na primer imunski ali prebavni sistem). Telo se le počasi vrača v normalno stanje. Enkraten stres človeku ne bo škodoval, toda če je nenehen in se sproščanje adrenalina in koritzola ponavlja, lahko to telesu škoduje. Najprej nastanejo prebavne motnje (prebavni sistem je med stresom »izključen«) in poveča se občutljivost za bolezni (ker je »izključen« tudi imunski sistem). Ljudje, ki so v nenehnem stresu, so pogosteje bolni, nalezejo se vsakega virusa ali bakterije.
Neopazen sovražnik zdravja
Največ škode daljši ali nenehno ponavljajoči se stres naredi srcu in žilam. Stalno povišan adrenalin povzroči povišanje krvnega tlaka in srčnega utripa, srce pospešeno in z večjo silo črpa in pošilja kri po telesu, kar poškoduje tudi žile. To so tudi glavni vzroki za nastanek bolezni srca in ožilja. Dlje časa povišana raven kortizola vpliva na višjo vsebnost glukoze v krvi in posledica je lahko sladkorna bolezen. Sladkorni bolniki pa so v precej večji nevarnosti za bolezni srca in ožilja oziroma za možgansko kap.
Težava je, da ljudje niti ne opazijo, da so v stresu. Hitijo naprej opravljat svoje delo, čutijo nadležen pritisk (dostikrat so to časovni roki) in imajo navsezadnje celo vrsto zdravstvenih težav, a jih ne povezujejo s stresom. Ne morejo spati (in to nadlogo odpravljajo z uspavali, kar pomeni zdravljenje posledice in ne vzroka), so zaprti ali imajo drisko, bolita jih trebuh in glava, so utrujeni, depresivni in tudi jezni. Veliko ljudi v stresu plane po hrani in poje več, kot bi potrebovali. Drugi spet kadijo cigareto za cigareto. Izogibajo se družbi, so zlovoljni in vedno pripravljeni na prepir.
Najlaže je reči, da naj se stresu izogibamo, pa bomo zdravi. Na žalost življenje v moderni dobi tega ne dopušča. Namesto tega se je treba naučiti obvladati stres s katero od mnogih tehnik. Nekateri imajo sistem obrambe pri stresu vgrajen v svoj značaj, so po naravi bolj potrpežljivi, vzamejo si čas za razmislek, ne reagirajo kar »na prvo žogo« in niso tekmovalni. Drugi so nasprotje tega in razumljivo je, da so dojemljivejši za škodljive posledice ponavljajočega se stresa. Mnogokrat stres tudi sami povzročijo. Dovolj bo, če se zapeljete na cesto, in videli boste, kaj vse ljudje počno za volanom.
Zanimivo je, da so nekatere raziskave pokazale, da ljudje, ki nimajo življenjskega partnerja, umrejo prej kot tisti, ki živijo v bolj ali manj ljubeči zvezi. To dokazuje, da nekaj čustvenega stresa (kajti v vsaki zvezi pride do prepirov) navsezadnje koristi zdravju. Partner pomeni tudi čustveno podporo, pomoč, kar zagotavlja čustveno stabilnost. Druge raziskave pa so pokazale večjo smrtnost med ljudmi, ki so doživeli kakšno večjo spremembo v življenju (na primer smrt v družini, ločitev, izguba službe ali selitev, nosečnost, upokojitev, finančne težave). Ljudje, ki se hitro razjezijo in so velikokrat sovražno naravnani, pogosteje zbolijo za srčno-žilnimi boleznimi.
Boljše obvladovanje, manj infarktov
Na univerzi Duke v ameriški zvezni državi Severna Karolina so izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali bolniki s koronarno boleznijo. Naučili so jih nekaj tehnik obvladovanja stresa, poleg tega so opravili shujševalni program, nadzorovali so jim kri (predvsem raven maščob), kadilci pa so imeli še poseben program odvajanja od kajenja. Ugotovili so, da je te srčne bolnike prizadelo bistveno manj srčnih infarktov kot njihove sotrpine, ki se tega programa niso udeležili.
Tudi kardiologi, zdravniki, ki se ukvarjajo z zdravljenjem srčnih bolnikov, pravijo, da tehnike obvladovanja stresa dobrodejno vplivajo na zdravje bolnikov in zmanjšujejo nevarnost srčnega infarkta. Med najpriporočljivejšimi načini za obvladovanje stresa je redna telovadba, ki ne le odpravlja nenehno ponavljajoči se stres, temveč tudi krepi srce in v celoti izboljša človekovo zdravje. Seveda je tehnik, kako se spopasti z napetostmi in s pritiski današnjega življenja, zelo veliko.
Zanimiv predlog je pisanje dnevnika. Pišemo lahko v zvezek ali na računalnik, pravijo psihologi. Toda tak dnevnik ni zgolj posnetek dogodkov. Zapisovali naj bi si svoje misli, občutke, pa tudi svoje sanje, želje, strahove, predvsem pa vse dobro, tudi to, za kaj vse smo hvaležni. Tako človek razišče svoj miselni svet ter prečisti svoje misli in čustva. To mu da možnost poglobljenega poznavanja sebe in svojih odzivov, kar v travmatičnem trenutku pripomore, da se lažje spopade s položajem, v katerem se je znašel. V raziskavi so dokazali, da pisanje dnevnika zmanjša pogostost napadov astme, artritisa in marsikatere druge bolezni, zbistri misli, krepi imunski sistem in odpravlja negativne učinke stresa.
Jana, št. 30, 28.7. 2009
Morda koga zanima, SporoÄam, Zdravje | Sonja | 
januar 29, 2011 5:30 popoldne | 
Comments Off on STRES
Kosilo po moje: PEÄŒENI SVINJSKI KOTLETI Z OMAKO, PIRE KROMPIR, SOLATA IZ JAJC IN PARADIŽNIKA – za 3 osebe
V ponev sem nalila olivno olje, da je prekrilo dno in dala peč 3 kotlete. Solila sem in popoprala ter jih na srednji vročini pekla do zlatorjave barve. Medtem sem olupila krompir za pire. Okoli 1kg sem ga oprala in celega dala kuhat v slano vodo. Cel kuhan krompir lažje pretlačim v pire kot narezanega na drobne koščke. Ko se je krompir kuhal, sem nadaljevala z mesom, ki sem ga preložila iz ponve na krožnik, da sem lahko naredila omako. Po ostali maščobi od pečenja sem potresla 2 jušni žlici moke in jo prepražila do svetlorjave barve nato pa dodala pasiran paradižnik ter premešala. Zalila sem z mrzlo vodo in pustila zavreti. Kuhala sem nekaj časa in dodala gorčico ter govejo jušno kocko. Ker je nastalo nekaj grudic, sem omako nalila v visoko posodo in jo zmiksala s paličnim mešalnikom. Zlila sem jo nazaj v ponev in dodala kotlete, da so se pokuhali. Omako sem pokusila. Ker ni bila dovolj slana, sem jo dosolila. Dala sem kuhat 4 jajca. Kuhane sem polila z mrzlo vodo in jih olupila in narezala. Narezala sem tudi 2 paradižnika in ju dala k jajcem za solato. Krompir sem pretlačila, prej sem ga še malo solila, dodala maslo in mleko, da je pire postal kremast. Tako je bilo kosilo gotovo. Začinila sem še solato in družinica se je zbrala h kosiilu.
VEÄŒERNI BOWLING
Včeraj popoldne me je bivša sodelavka poklicala in me povabila na bowling. Dovolj ji je bilo posedanja doma, zato se je odločila, da bo šla na rekreacijo in se spomnila name, da ne bi bila sama. Malo pred 19h sva se že peljali na bowlanje. Kmalu sva bili na stezi, kjer me ni bilo že od poletja. Sigurno bom slabo metala, mi je rojilo po glavi. Za začetek strike, nadaljevanje tako-tako. Prvo serijo metov sem bila boljša. Moram povedati, da že dolgo nisem bila premagana. Res pa je, da sami še nikoli nisva metali. Vedno smo bili štirje, ki smo se dobro zabavali ob podiranju kegljev. Meni se je zmeraj zdelo vredno potruditi, zato sem velikokrat zmagala. Danes pa je sodelavka tako dobro nadaljevala, da sem se skoraj že sprijaznila s porazom. Nekje globoko v meni pa je tlela iskrica upanja na zmago, če si je bom le želela. Zato sem se trudila. Ko pa se enkrat zavestno trudiš zmagati, stanje samo poslabšaš. To se mi je dogajalo na začetku tretje serije metov. Ustavilo pa se je tudi njej. Ob koncu sem ostala neporažena, a le za las. Zmenili sva se, da se kmalu zberemo v stari zasedbi, ker je bilo danes bolj klavrno vzdušje.
PIRE KROMPIR (kul-slo)
3 srednje veliki krompirji na osebo
sol
1 žlica surovega masla
1 žlica kisle smetane
3 žlice mleka
POSTOPEK
Olupljen krompir razrežemo na štiri kose in ga skuhamo v osoljeni vodi do mehkega. Vodo odlijemo, krompir pretlačimo, dodamo surovo maslo, kislo smetano in mlačno mleko ter ga s kuhovnico (!) penasto umešamo.
Postrežemo ga takoj (!) npr. k mesu z omako.
VSAKODNEVNO GIBANJE NAJ NAM PRIDE V KRI
BOLJE 10 MINUT GIBANJA VSAK DAN KOT ENO URO EN DAN
Pozimi se ponavadi tudi resni rekreativci polenimo. Resda je ogromno omejitev pri izbiri dejavnosti na prostem, vendar se ob primernem vremenu vseeno lahko podamo v naravo. Obstaja veliko različnih oblik rekreacije. Potrudite se in poiščite svojo, tisto pravo, ki vam je všeč in ne zato, ker nekateri trdijo, da boste shujšali ali postali bolj zdravi.
Pogosto se pojavljajo priporočila kot so: najboljša vadba je pol ure na dan ali trikrat na teden. To je tako, kot če bi trdili da imajo vse ženske na svet 55 kg in vsi moški 75 kg. Verjetno bi res zadeli večino, vsekakor pa ne bi bili vsi zadovoljni. Nekdo potrebuje več aktivnosti, drugi manj. Najpomembneje je, da je vadba redna in sistematična. Bolje vsak dan 10 minut kot konec tedna eno uro. Občasna telovadba ne zaleže.
Å e nekaj – prednosti gibanja na prostem: nadihamo se svežega zraka, se oskrbimo s kisikom, okrepimo kondicijo in dobro počutje ter – kar je najpomembneje . napovemo vojno bacilom.
Subscribe