Å E NEKAJ O RAKITOVCU

Navadni rakitovec (Hippophae rhamnoides) je drevo iz družine oljčičevk. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da se plodovi razvijejo samo na ženski rastlini, za kar je potrebno imeti tudi moško rastlino. Na nekem vrtičkarskem portalu sem prebrala nasvet, da če imamo pet ženskih rastlin, potrebujemo eno moško, če želimo imeti plodove. Rastline oprašuje veter.

Navadni rakitovec (ima nekaj podvrsti) je razširjen od Evrope do Azije (prvotna rastlina izvira iz Nepala), lahko pa ga posadimo tudi kot okrasno rastlino. Nekateri sicer odsvetujejo navadni rakitovec v vrtovih, ker ima močno razvejan koreninski sistem in lahko kmalu izpodrine sosednje rastline.

Plodovi rakitovca zorijo od začetka avgusta do začetka decembra in vsebujejo ogromno zdravilnih učinkovin. Plodovi so izredno bogati z vitaminom C (vsebujejo ga lahko od 200 do 900 mg na 100g, odvisno od podvrste; povprečno pa 650 mg na 100g), kar je nekajkrat več kot ga je v limonah ali pomarančah. Menda so do sedaj samo v šipku našli več vitamina C. Poleg vitamina C so plodovi rakitovca bogati tudi z eteričnimi olji, več vrstami vitamina B (vsebujejo tudi vitamin B12, ki je v rastlinah redek), vitamin E, provitamin A, grenčine, aminokisline, kvercetin. Plodovi so tudi odličen antioksidant. Zaradi tega se rakitovec uporablja v medicinske namene: krepi imunski sistem, pospešuje krvni obtok, vzpodbuja tek. Pomembno pri rakitovcu pa je tudi to, da ne vsebuje strupenih snovi.

Kozmetična industrija pa uporablja semena rakitovca in sicer za izdelovanje krem.

Rakitovec se uporablja tudi v kulinariki, predvsem za sokove, marmelade, v Indiji pa tudi za čaj. Pozimi pa so plodovi pomembna hrana za ptice.

Ker je plodove težko obirati (trnje) in ker prvi plodovi dozorijo šele po šestih do osmih letih, je rakitovec na žalost zelo draga surovina.
Å e majhno opozorilo za konec. Na nekaterih spletnih straneh piše, da sta navadni rakitovec in volčja češnja ista rastlina. To nikakor ne drži, volčja češnja je izredno strupena rastlina in nima z rakitovcem nobene veze. Do te zmede je prišlo menda zaradi napake v prevodu.

ZDRAVILNE RASTLINE ZA LAJÅ ANJE STRESA

* Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

* Navadna melisa (Melissa officinalis)

* Poprova meta (Mentha piperita)

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

Baldrijan je trajnica, ki zraste do 1,2 m visoko. Ima pernato deljene liste in belo-rožnate cvetove. Rastlina izvira iz Evrope in severne Azije, kjer raste na bolj vlažnih rastiščih.
Zdravilna dela rastline sta korenina in korenika, ki vsebujeta do 1,4 % eteričnega olja, katerega sestavine so pomembne za delovanje baldrijana.
Ime rastline izhaja iz latinščine: “valere” pomeni biti zdrav oziroma močen. Drugi viri navajajo, da naj bi bilo ime povezano z rimskih cesarjem Publiusom Liciniusom Valerianusom.
Baldrijanove zdravilne učinke so odkrili že v 1. stoletju našega štetja, saj ga je grški zdravnik Dioscorides priporočal za množico medicinskih težav: za težave s prebavo, slabost, težave z jetri in okužbe sečil, pomagal pa naj bi celo pri epilepsiji. Indijska ajurvedska medicina in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata pri zdravljenju nespečnosti in nervoze.
Baldrijan je danes najbolj uporabljan sedativ v Evropi. Dokazano je, da deluje pomirjevalno, umirja tesnobo, spodbuja apetit in znižuje zvišan krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti, predvsem zaradi živčnosti, in je učinkovito zdravilo pri spopadanju s stresom, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, razdražljivosti, tesnobi in motnjah zbranosti.
Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih spojin, slovi pa po svoji izjemni varnosti.
Zato ga je tudi Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji (EMEA) za zdravila uvrstila med zdravila za lajšanje blagih stanj napetosti and motenj spanj.

Navadna melisa (Melissa officinalis)

Navadna melisaMelisa zraste do meter in pol visoko. Prepoznamo jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih listih, ki so svetlo zelene barve in imajo izrazit vonj po limoni. Cveti od julija do septembra. Raste predvsem v vzhodnem Sredozemlju in zahodni Aziji.
Ime rastline izhaja iz grške besede “melissa”, kar pomeni čebela, kajti čebele na tej rastlini rade nabirajo med.
Melisa se uporablja že stoletja. Rimljani in Grki so jo uporabljali za obvezovanje ran in zdravljenje strupenih pikov ali ugrizov. Arabci so jo uporabljali za zdravljenje depresije in anksioznosti, Angleži pa so jo dodajali v pripravke za loščenje pohištva.
Melisa deluje pomirjevalno in se zato uporablja v pripravkih za pomirjanje, predvsem v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami. Pomirjevalno deluje eterično olje. V njem sta najučinkovitejša citral in citronelal. Uporablja se tudi pri prebavnih težavah, saj deluje karminativno (preprečuje nastajanje črevesnih plinov) in spazmolitično (blaži krče gladkih mišic).
Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji za zdravila (EMEA) je uvrstila meliso med tradicionalna zdravila za lajšanje blagih simpotmov mentalnega stresa in kot pomoč pri spanju in za simptomatsko zdravljene blagih želodčno-črevesnih težav stanj, vključno z napihnjenostjo in napenjanjem.

Poprova meta (Mentha piperita)

Poprova metaPoprova meta zraste do 80 cm visoko. Divje raste po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je naravni hibrid med vodno meto (Mentha aquatica) in klasasto meto (Mentha Spicata). Ima štirirobo steblo in nazobčane liste, ki so zdravilni del rastline.
Ime rastline Mentha piperita izhaja iz grške besede “Mintha”, kakor je bilo ime mitološki nimfi, ki se je spremenila v to rastlino.
Posušene metine liste so našli že v egipčanskih piramidah, ki so bile zgrajene okoli leta 1000 pred našim štetjem. Uporabljali so jo tudi stari Grki in Rimljani.
Poprova meta deluje karminativno, sprošča mišične krče, pospešuje znojenje in je antiseptik. Glavni nosilec protibakterijskega delovanja je eterično olje z mentolom in mentonom. Rastlina spodbuja izločanje žolča in prebavnih sokov. Uporablja se v kombinaciji z baldrijanom in meliso. Mešanica namreč pomirja, pomaga pri nervozi, stresu in nespečnosti. Poprova meta s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku.

KAKO NEVAREN JE SLADKOR

V vsaki vrsti hrane, ki se je ni dotaknila človeška roka, so njene sestavine v medsebojnem ravnovesju. To je najbolj pomembno za prebavo, saj je v procesu presnove ena sestavina neizogibno potrebna drugi. Tako so pri pšeničnem zrnu, na primer, otrobi nenadomestljivi za ustrezen izkoristek škroba, ki se nahaja v notranjosti zrna (bela moka). Otrobi med drugim vsebujejo več vitaminov skupine B in kalcija, ki so nujni za pravilno presnovo škroba in sladkorja.
Če teh elementov ni ali pa jih je premalo, jih mora telo samo priskrbeti, s čimer slabi in ravnovesje v organizmu se poruši. Zato eden od naravnih zakonov zahteva, da hrano uživamo nerafinirano in da ji ne zmanjšujemo vrednost s segrevanjem, poleg tega pa jo moramo zaužiti celo, ne pa njenih posameznih „izvlečkov”. Ta naravni zakon posebej drastično teptajo v procesu proizvodnje belega sladkorja. Po rafiniranju beli sladkor skoraj v celoti tvori zgolj ogljik. Tak proizvod je osiromašen za tistih nekaj deset sestavin, ki tvorijo sladkorni trs ali sladkorno repo. Med presnovo mora telo primanjkljaj nadomestiti in pri tem slabi.

Narava kaznuje

Takoj ko sladkor pride v krvni obtok, v njem povzroči kaos. Ker ne ostane dolgo v črevesju in hitro preide v kri, njegova vsebnost v krvi naglo narase, kar ustvari nerealni občutek napolnjenosti z energijo. Čudovito bi bilo, ko bi tako tudi ostalo, vendar pa že kmalu sledi protiudarec, ki je odvisen od količine sladkorja. Pomeni, da nastopita toliko večja utrujenost in onemoglost, v primeru prevelike doze sladkorja pa lahko celo vrtoglavica. Narava ne bo nekaznovano dovolila nezdravo in umetno stimuliranje. V primeru prevelike količine sladkorja predvsem trebušno slinavko prizadene šok in zato odda preveč insulina, kar pripelje do naglega znižanja vsebnosti krvnega sladkorja pod normalno mero in temu ustreznega občutka utrujenosti. Podoben učinek nastane ob kombinaciji cigarete in skodelice kave – jetra prejmejo močan stimulans in v trenutku pošljejo v kri rezervne količine sladkorja.
Nemalokrat organizem precej dolgo zdrži takšno maltretiranje, dokler narava slednjič na brutalen način na izstavi račun za tisto, kar smo se pri njej zadolžili.

Podobno kot droge

Kdor uživa beli sladkor, se bo zavoljo njegove izjemno velike kaloričnosti kmalu počutil sitega. Toda kaj se medtem dogaja s „pomočniki” v procesu prebave? Beli sladkor, kot rečeno, nobenega med njimi ne prinese s seboj, zato veliko bolj škodi kot koristi. Ob tem telo izgublja predvsem tiste prvine, ki jih nujno potrebuje za hrano živcev, žlez in krvi. Na tak način sladkor nanese udarec organizmu v samem njegovem središču, prav tako, kot to storijo droge. Posledica se lahko kažejo v boleznih živcev, tudi v živčnem zlomu, nespečnosti, obolelosti žlez, artritisu in mnogih drugih tegobah, zato nekatere avtoritete s tega področja – med drugim tudi znameniti guru sokovnih diet dr. Norman Walker – menijo, da bi beli sladkor morali obravnavati enako kot droge.

Sladkor ubija

Nekdo bo ob tem morda dejal, da uživa le zelo malo sladkorja. Vendar pri tem „pozabi”, da malodane vse vrste rafinirane, industrijsko pripravljene hrane vsebujejo beli sladkor. V zahodnih državah se dnevno porabi – v povprečju – okrog 250 gramov sladkorja na prebivalca! Se razume, da zato ne morejo biti „krivi” samo otroci, ki resnici na ljubo zaužijejo posebej veliko sladkarij – v glavnem zaradi nespametnosti nepoučenih staršev, babic, dedkov, tet in stricev… Tudi starejšim osebam ni primerno podarjati torte s sladkorjem, kar je povsem neustrezen način izražanja „ljubezni” in „pozornosti”, saj jim zagotovo pomaga k hitrejšemu odhodu v grob.

Boter pri skoraj vseh bolezni

Po verodostojnih ocenah zdravstvenih oblasti 9 do 10 odstotkov ljudi na Zahodu trpi zaradi pomanjkanja mineralov, predvsem kalcija, kar je predvsem posledica čezmerne porabe sladkorja in zanemarjanja presne zelenjavne in sadne hrane. Konzumiranje sladkorja spodbuja nastajanje tegob, kot so glavobol, utrujenost, razdražljivost, težave s hrbtenico, nagnjenost k depresiji, brezvoljnost, pozabljivost, zaprtje, impotenca, zobne bolezni, artritis, nevroze, duševne bolezni in celo s tem povezane samomore.
Nasploh je čezmerna količina sladkorja prisotna pri nastanku tako rekoč vseh bolezni, trebušni slinavki pa škodi celo bolj kot alkohol, kar so potrdile številne znanstvene raziskave. Nerazumljivo je, da sladkor uživa podporo in celo subvencije na vseh nivojih, namesto da bi ga visoko obdavčili. Tudi spričo verodostojnih strokovnih poročil, ki trdijo, da je srčni infarkt predvsem posledica nekaj desetletij dolge porabe sladkorja (mišljen je sladkor v vseh svojih umetnih oblikah) kot tudi belega kruha (celo polbelega) in testenin, ki se – kot je znano – v procesu prebave pretvarjajo v sladkor. V skupino teh škodljivcev pa sodi tudi (v)kuhano sadje in vsi mogoči brezalkoholni napitki, predvsem umetni, ki jih na trgu vse več in več.

Pozor! Obarvan rjavi sladkor ni nič boljši kot beli sladkor

Sladkor danes pridobivajo z ekstrakcijo iz takoimenovanih sladkornih rastlin; sladkorne repe in sladkornega trsa. Rafinirani ali beli sladkor gre skozi proces popolne obdelave, medtem ko rjavi sladkor ne gre skozi celoten proces rafinacije, zato ostanejo rastlinski pigmenti, minerali in drugi rastlinski ostanki.
Kadar govorimo o dobrem ali zdravem sladkorju, mislimo na nerafinirani sladkor. Na tržišču se pod imenom rjavi sladkor najpogosteje pojavlja navaden beli sladkor, obarvan z melaso. Takšen sladkor nima nobenih ugodnih vplivov na zdravje v primerjavi z belim sladkorjem oziroma je enak kot beli sladkor.

Etiketa odkriva bolj zdravi sladkor

Eden od načinov, kako lahko potrošnik ve, da kupuje zdravi sladkor je, da preveri sestavine na deklaraciji. Rjavi sladkor se pridobiva iz sladkornega trsa, saj je ljudem melasa iz trske boljšega okusa in vonja, kar za melaso iz sladkorne repe ne velja. To pomeni, da naj bo zmeraj prvi korak pri nakupu sladkorja preverba etikete, ali je ta iz sladkornega trsa.

KAJ JE AYURVEDA – googlov prevod iz angleščine

Ayurveda, sanskrtski izraz, sestavljen iz dveh besed, ayus, ki pomeni “življenje” in veda, ki pomeni “znanost”, s čimer se ayurveda v dobesednem pomenu pomeni “znanost življenja”. To je sistem tradicionalne medicine, z izvorom v indijski podcelini. To je bil priljubljen in vpliven sistema medicine v celotni južni Aziji. Najstarejši literat tega tradicionalnega sistema medicine je dejal, da so se pojavili v vedskem obdobju v Indiji. Najvplivnejših teh literatur Ayurveda je Sushruta Samhita in Charaka Samhita. Ayurveda je dejal, da je treba v celoti razviti zdravilo umetnosti z več edinstvene in ekskluzivne zdravilnih terapij in kirurških posegov za zdravljenje različnih bolezni.

OSem Podružnice Ayurveda

Ayurveda, je pa velika znanost razdeljena na osem podružnic, ki so skupaj imenovani kot Ashtang Ayurveda. Kot vsaka druga sodobnih medicinskih terapij, Ayurveda verjame v vrstah zdravljenja za različne dele telesa. Tako so zdravila art razvrščeni v panoge, ki se ukvarjajo s psihiatrije, interne medicine, zdravljenje oči, ušesa, nos, grlo in glava, toksikologije in gerentorology ločeno. Ayurveda je prvo zdravilo, sistem za kategorizacijo pediatrije, aphrodisiacs in kirurgija kot podružnicam katere koli zdravil znanosti.

Seznam osem izpostav

* Kayachikitsa-interna medicina
* Shalya Chikitsa-Surgery
* Bala Chikitsa-Pediatrics
* Graha Chikitsa-Bhoot Vidya – Psihiatrija
* Urdhvanga Chikitsa-Zdravljenje oči, ušesa, nos, grlo in glava
* Damstra Chikitsa-Agad Tantra-toksikologijo
* Jara Chikitsa-Rasayana-Gerentorology
* Vrishya Chikitsa-vajikarana-afrodiziakov

Agada Tantra

Ayurveda je najstarejša medicinska znanost je znano, da človeštvo in je namenjen predvsem zdravo življenje in dolgo življenjsko dobo za razliko od drugih medicinskih znanosti, ki osredotočiti le na zdravljenje bolezni in bolezni. Po znanosti Ayurvedic, je treba ustrezno ravnotežje med notranjimi sestavne dele telesa za zdravo življenje.

Kaumara Bhritya

Ayurveda je zelo podrobno in veliko zdravil znanosti. Ukvarja se z več vrst kompleksnih bolezni in operacijah. Znanost Ayurveda je razdeljena na osem različnih kategorij, da bi jasno razmejila zdravljenje enega bolezen od drugega. To je razlog, zakaj je znanost o Ayurveda pogosto sklicuje kot Astang Ayurveda tj znanosti o življenju z osmimi podružnicami.

Graha Chikitsa

Ayurveda je starodavno zdravilo znanosti. Nastal je na indijski podcelini približno 5000 leti in velja za enega najbolj vnaprej zdravstvenih terapij, ki obstajajo v svetu do sedaj. V sodobnem času, je prav tako pridobil popularnost v zahodnem svetu in se šteje za obliko komplementarne in alternativne medicine (CAM).

Rasayana Chikitsa

Rasayana Chikitsa je veja znanosti Ayurvedic, ki se ukvarja z različnimi vidiki preventivnega zdravstvenega varstva. Ta veja Ashtang Ayurveda namerava doseči dolgo in zdravo življenje. Vključuje dolgoživost, izboljšanje spomina, zdravje, mladost, sijaj, polti, velikodušnost, moč telesa in čutov.

Kayachikitsa

Ayurveda je celovit pristop, ki se v glavnem ukvarja z zdravljenjem telesa. V procesu, oseba opravi spremembe v načinu življenja, ki vključuje spremembe v hrano, obleko in včasih celo prebivališče. Ayam in vyayam, yogasadhana in Gati so nekateri od ključnih komponent, ki so vključeni v ajurvedsko zdravljenje.

Shalakya Tantra

Ena od osmih vej Ayurveda, Shalakya Tantra ukvarja z etiologijo, diagnozo, prognozo, preprečevanje in zdravljenje bolezni, ki se nahajajo nad vratom regiji, kot so glava, ušesa, nos, oči in grlo. Odgovoren je za vse vrste težav v in okoli glave.

Shalya Chikitsa

V starodavni Indiji, operacija je bila predvsem začetnik je Ayurveda. Shalya Chikitsa je pomembna veja Ayurvedic znanosti. Ime sage-zdravnika, Susruta, je sinonim za operacijo. Iz njegove razprave Susruta Samhita, smo začeli zavedati tisoč let nazaj prefinjene metode kirurgije, ki so prakticirali v Indiji.

Vrishya Chikitsa

Vrishya Chtikitsa je podružnica Ayurveda, ki pojasnjuje umetnost pridelavo zdrave potomce za oblikovanje boljše družbe. Ukvarja se z različnimi boleznimi, kot so neplodnost in pogoje v zvezi s šibko dhatu Shukra ali bistveno razmnoževanje tekočine v telesu. Vrishya Chtikitsa je znana tudi kot Vajikarana, kar pomeni, zdravila ali zdravljenje, s katerim človek postane sposoben kopulirajoči z žensko.

MAÄŒJA META VZNEMIRJA IN POMIRJA – GORENJSKI GLAS

Mačke se na mačjo meto odzovejo z vznemirjenjem in evforijo, ljudje, ki srkajo njen čaj, pa se nasprotno povsem pomirijo. Kosmatim prijateljem privoščimo grizljanje suhih listov mačje mete za spodbujanje igrivosti, sami pa si iz njih pripravimo čaj za boljši spanec.

Mačja meta za mačje užitke

Mačja meta (Nepeta cataria) izvira iz vzhodnih delov Sredozemlja, srečamo pa jo po vsej stari celini. Če ste ljubitelj met, jo gotovo že dobro poznate. Za vse tiste, ki ne veste, o kateri rastlini je govor, pa hiter opis – listi so srčasti, nagubani, z nazobčanim robom in značilne sivkasto zelene barve zaradi drobnih dlačic na površini. Cvetovi so ustnati in združeni v socvetja na koncu vrhnjih poganjkov. Njihova barva je različna – od bele, rahlo rožnate do modre. Mačja meta cveti od junija do septembra. Tik pred ali med cvetenjem nabiramo zelišče, ga posušimo in shranimo za pripravo zdravilnih čajev ali pa kot sredstvo za igro in razvedrilo naših mačk.

Pomoč pri prebavnih motnjah

Že ime današnje rastlinice nakazuje na povezanost omenjene mete z mačkami, zato se bomo za spremembo bolj kot učinkom mačje mete na ljudi posvetili njenemu neverjetnemu vplivu na mačke. A najprej poglejmo, kako ta trajnica iz družine met vpliva na ljudi. Navadno mačjo meto so v zdravilne namene uporabljali že stari Rimljani. Tudi v srednjeveškem zdravilstvu je imela velik pomen, na kar kažejo mnogi stari zapisi. Iz nje so pripravljali čaje, izdelovali tinkture in olje ali pa so njene posušene liste kadili. Posušeno listje so svoj čas mešali tudi tobaku, imelo pa naj bi rahlo omamen učinek. Mačja meta deluje podobno kot druge vrste met, denimo poprova ali klasasta – blaži krče in vetrove v črevesju, ureja želodčne in črevesne težave ter preprečuje napenjanje. Lajša bolezni dihal, kot so bronhitis, katar, prehladi … Ker deluje pomirjevalno, je dobrodošla pomoč pri nespečnosti, razdražljivosti in stresu. V obliki obkladka jo polagamo na rane, praske in otekline. Olje, pridobljeno iz mačje mete, učinkovito odganja komarje.

Ko mačke padejo v trans …

Če opazujemo mačke, ki so prišle v stik z mačjo meto, bi lahko rekli, da so videti, kot bi bile zadete. In res, eterično olje mačje mete vsebuje snovi, ki na mačke deluje podobno kot marihuana na nekatere ljudi. Desmond Morris v knjigi Zakaj mačka prede – Resnice in zmote o vedenju mačk opisuje, da ko mačka na vrtu odkrije in poje to rastlino, doživi desetminuten narkotični »trip«, med katerim je videti, kakor bi padla v ekstazo, je omamljena oz. zamaknjena. Mačkino soočenje z rastlino lahko opišemo tudi takole: mačka se približa omenjeni rastlini in jo začne ovohavati, potem pa jo v naraščajočem zanosu liže, grizlja, žveči, se znova in znova drgne ob njo, otresa z glavo in glasno prede, grči in mijavka, se valja po tleh ter tu in tam celo narahlo poskakuje v zrak. Celo najbolj umirjene mačke, ki se sicer vedejo povsem zadržano, v primeru, ko pridejo v stik s to rastlino, kažejo popolno neobrzdanost. Valjanje v stanju, podobnem transu, je podobno kretnjam in vedenju goneče se mačke med ovulacijo, zato nekateri strokovnjaki domnevajo, da mačja meta deluje na mačke kot nekakšen mačji afrodiziak.

Tudi igrače in priboljški z dodatkom mačje mete

Če smo vas malce prej prestrašili z izjavo, da mačja meta deluje na mačke podobno kot marihuana na ljudi, naj vas pomirimo. Mačji zasvojenci imajo srečo. Drugače od mnogih drog, ki jih uporabljajo ljudje, kemična snov v mačji meti mačkam ne povzroča odvisnosti in trajnih negativnih posledic. Po desetminutnem transu oz. užitku se mačka vrne v normalno stanje brez vsakršnih škodljivih učinkov. Grizljanje suhih listov zatorej mački ne škodi. Nasprotno, spodbuja igro, telesno dejavnost in boljše počutje. Če jih nimate na zalogi, lahko svoji mijavkajoči ljubljenki v trgovini enostavno kupite igračo ali blazino, ki vsebuje mačjo meto. Z njo so polnjeni tudi nekateri mačji priboljški. No, lahko jo spustite tudi v domači vrt, ampak v tem primeru bo z nebrzdanim valjanjem nasad mačje mete močno poškodovala. Pa še to. Vse vrste iz družine mačk, tudi tigri in levi, se na mačjo meto odzivajo na enak način. Čisto lahko pa se zgodi, da je vaša mačka povsem ravnodušna do mačje mete. Obstajajo namreč tudi mačke, ki jih mačja meta ne vzdraži. Pravijo, da se mačke že rodijo kot »zasvojenke« ali pa ne. Mačja meta pa ni edina rastlina, ki pri mačkah povzroča zanesenost in nenavadne reakcije. Takšnih je vsaj še deset, najbolj znan med njimi pa je baldrijan, ki mu ljudski jezik upravičeno reče tudi mačja trava.

MELISA ZDRAVI VSE BOLEZNI – GORENJSKI GLAS

Melisa (Melissa officinalis) je njega dni veljala za panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje. Kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.
Pred časom me je sosed čebelar prosil za vrečko čebeloperke, kot so ji nekoč pravili. Z njo natira panje, da jih čebele ne bi zapustile. Pogosto jim pripravlja tudi čaj, zato mu je kaj hitro pošla domača zaloga. Sploh, ker ga tudi sam rad pije. Kaj lahko se zgodi, da boste še pridni kot čebele, če boste pili pripravke iz te vrtne zeli z vonjem po limonah in okusom, ki človeka osveži in je kot nalašč za poletne dni.

Melisa obnovi mladost

Meliso v zdravilstvu uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci prek Å panije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je zelo znano postalo melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Å e dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Klosterfrau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci, ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila se je tudi pri nas. Stari padarji so pisali: »Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!«

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje. Denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek: dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Å e posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam. Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus) ali šentjanževko (Hypericum perforatum). Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem (Tilia cordata), za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico (Matricaria chamomilla) ali poprovo meto (Mentha piperita). Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se laže pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk. Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto (Mentha piperita) in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

http://www.youtube.com/watch?v=hHml6CDRY8E&feature=list_related&playnext=1&list=AV4oVf-d_DwKCc6d2al38qCS6neJUZ_xQd

http://www.youtube.com/watch?v=pojhYlEXJP8&feature=related

ZAKISANOST TELESA

Zakisani?

Imate težave, kot so akne, vznemirjenje in tresenje, pomanjkanje energije, zgaga, močni glavoboli? Ste morda utrpeli depresijo, astmo, glivične okužbe, gastritis, ali morda celo hujše bolezni, kot so motnje učenja, levkemija, rak?

Če prepoznate katero od težav kot svojo, potem je odgovor na vprašanje, ali imate težave z zakisanjem ali acidozo, pritrdilen.

Acidoza je stanje prevelikih količin odpadnih kislin v telesu, ki nastajajo v tkivih in so glavni vzrok za nastanek vseh bolezni v telesu. Telesne tekočine stalno prehajajo skozi tkiva in odnašajo presežene količine odpadnih kislin. Naš organizem deluje tako, da odpadne kisline, ki jih ne more izločiti, ponovno vsrkava iz debelega črevesa, od koder jih preko jeter pošlje nazaj v krvni obtok in odloži v tkivih. In te, v tkivih odložene odpadne kisline določajo, ali bo naš organizem zdrav ali bolan.

Na človekovo biokemično stanje vpliva vse, to je vsa zaužita hrana in vsa doživljanja; fizična, čustvena ali duševna. To pomeni, da je lahko oseba, ki se pravilno prehranjuje prav tako zakisana, če se počuti kot kotel, ki vre in ga bo razneslo.

Kako pa lahko preprečimo acidozo?

Nasprotje zakisanosti je alkalnost. Ta pomaga h kreposti telesa, dobrega počutja in odličnega zdravja. Dosegamo jo s hrano, ki je bazična oz. alkalna, torej takšna, ki ne izloča odpadnih kislin, in z dobrim notranjim počutjem. Bazičnost s hrano dosežemo z razmerjem 80:20, kar pomeni, da moramo zaužiti 80 odstotkov živil, ki ustvarjajo bazičnost in samo 20 odstotkov takih, ki ustvarjajo kislost.

Bazičnost v telesu zahtevajo vsi naši notranji organi in žleze.

* Če smo zakisani, srce spremeni pravilen srčni utrip in zmanjša se nasičenost kisika v krvi, kar posledično vodi v degeneracijo srca. Bazično okolje omogoča normalno delovanje tega organa.
* Pljuča so organ, ki ima za osnovno nalogo, da vzdržuje ustrezno bazičnost v telesu. Ta poteka z izmenjavo plinov pri dihanju in z izločanjem odpadnih kislin iz krvnega obtoka. Že rahlo kisla kri lahko povrzoči veliko težav.
* Želodec igra glavno vlogo. Njegovo nepravilno delovanje je posledica kislinsko-bazičnega neravnovesja. Posebno težavo lahko povzroča ukleščeni vagusni živec, zaradi katerega se močno zmanjša izločanje želodčne kisline. Pomanjkanje želodčne kisline povzroča, da se hrana ne razgradi popolnoma in postane preveč kisla, kar seveda vodi v številne bolezni in težave.
* Jetra s pomočjo številnih encimov presnavljajo kisle strupene snovi iz krvi in predstavljajo obrambo pred strupi. Vse hranljive snovi iz gastrointestinalnega trakta po jetrni veni pridejo najprej prav do tega organa. Seveda je obremenjenost tega organa tem večja, če odpadne kisline neprenehoma krožijo po krvi. Če jih preobremenimo s kislimi produkti presnove beljakovin, je smrt neizogibna!
* Delovanje trebušne slinavke je zelo odvisno od pravilne prehrane. Tukaj nastajajo prebavni encimi, ima pa slinavka tudi ključno vlogo pri zmanjševanju presežene kislosti.
* Tanko črevo in njegove Peyerjeve ploščice so življenjskega pomena, saj so odgovorne za absorbcijo hranljivih snovi in proizvajajo limfocite, ki so del limfnega sistema. Poleg tega v njih nastajajo velike količine encimskega soka, ki je verjetno najpomembnejša bazična snov v našem telesu.
* Ledvice proizvajajo in izločajo seč ter presežne kisline. Skozi ta organ odrasle osebe v eni minuti preteče približno liter krvi. Ledvice ohranjajo kri bazično in izločajo kisle beljakovine, zato je jasno, zakaj jih ne smemo preobremeniti s kislinami.
* Å čitnica je težava marsikoga. Bazično okolje je za ščitnično žlezo zelo pomembno, prav tako tudi za možgane.
* Vranica se v kislem okolju zelo poveča ali pa upočasni svoje delovanje in tako zastruplja celotno telo.
* Nadledvični žlezi proizvedeta mnogo hormonov, ki ustvarjajo predvsem bazično okolje in sodelujeta pri vzdrževanju ustreznih vrednosti krvnega sladkorja.
* Debelo črevo je prostor, kjer se ne smejo kopičiti odpadne kisline! Strupi se namreč ustavljajo ob steni debelega črevesa in se pri driski ali zaprtju naberejo v večjih količinah ter ponovno absorbirajo v krvni obtok! Če blata ne odvajate vsaj do dvakrat na dan, si pomagajte z zeliščnimi odvajali ali pa v lekarni kupite napravo za domače klistiranje. Rak debelega črevesa je ena najpogostejših bolezni, saj se večina bolezenskih stanj začne prav v debelem črevesu kot posledica neustreznega prehranjevanja ter slabe prebave in izločanja.
* Limfni sistem zelo upočasni svoje delovanje, kadar je telo preveč zakisano. Lahko pride celo do nevarnega stanja, to je, da se začne limfa postopno sušiti in ustvarjati majhne in velike strdke v tkivih. Ti strdki ne ovirajo le pretoka limfne tekočine, temveč tudi krvi!

Bazična (alkalna) hrana

Pa poglejmo, katera je prava hrana, s katero boste osvežili svoje telo in organe in se tako izognili odpadnim kislinam. Preden napolnite svojo prenovljeno zalogo živil, velja opozorilo, da kuhana, zamrznjena hrana izgubi na bazični vrednosti, zato naj bo vaš jedilnik sestavljen iz čimveč svežih sestavin. Enako je pri hrani, ki vsebuje konzervanse.

\”melone\”

Bolj sveža in slajša je hrana, večjo bazičnost ustvarja!

Sadje, zelenjava & žitarice

Sadje

Sadje, ki ustvarja bazičnost/alkalnost:

* ananas
* avokado
* banane (zrele, sicer ustvarjajo kislost)
* breskve
* citrusi
* češnje
* dateljni
* fige
* granatno jabolko
* grenivka
* grozdje
* hruške
* jabolka
* jagode
* kaki
* kivi
* kosmulje
* kutine
* lubenica
* maline
* mandarine
* mango
* marelice
* melone (ustvarjajo največjo bazičnost)
* papaja
* pomaranče
* rozine
* rožič.

Sadje, ki ustvarja kislost:

* borovnice
* brusnice
* slive
* suhe slive

Zelenjava

Zelenjava, ki ustvarja alkalnost:

* artičoke
* bambusovi vršički
* beluši
* blitva
* brokoli
* brstični ohrovt
* buč(k)e
* cvetača
* čebula (tudi mlada in šalotka)
* escarole
* gobe
* hren
* ingver (svež)
* jajčevec
* koleraba
* korenje
* koruza, sladka
* krompir, neolupljen (olupljen ustvarja kislost)
* kumare
* ohrovt
* paradižnik
* paprika
* pesa
* peteršilj
* por
* radič
* redkev
* regrat
* repa
* špinača
* zelena
* zelena solata
* zelje, sveže, kislo

Žitarice

Žitarice, ki ustvarjajo alkalnost:

* amarant
* kvinoja
* proso

Žitarice, ki ustvarjajo kislost:

* ajda
* ječmen
* koruzni zdrob
* oves
* pira
* pšenica, beljena (ustvarja zelo močno kislost)
* pšenica, polnozrnata
* riž, basmati, beli, rjavi, predelan (izogibajte se ga)
* riž, beli, predelan (izogibajte se ga)
* rž.

Stročnice, oreški, meso, olja & sladila
Stročnice

Stročnice, ki ustvarjajo alkalnost:

* grah, svež
* lima fižol, svež
* izdelki iz soje:
o suha zrna
o sojin sir (tofu)
o sojino mleko
o sojin strok
o tempeh

Stročnice, ki ustvarjajo kislost:

* bob
* čičerika
* leča
* fižol (beli, črni, rdeči, mornariški, stročji, adzuki, mung, pinto).

Oreški

Oreški, ki ustvarjajo alkalnost:

* mandlji
* kostanj (pečen)
* kokos, svež
* pinjole

Oreški, ki ustvarjajo kislost:

* arašidi
* brazilski orešek
* indijski oreški
* kokos, posušen
* lešniki
* makadamije
* ameriški oreh
* pistacija
* orehi

Meso

Meso je kislo! Nobena vrsta mesa in ribe ne ustvarja v telesu alkalnosti. Prav tako ustvarjajo kislost maslo, siri, kravje mleko, smetana, jajca, sirotka, jogurti in vse živalske maščobe.

Olja

Olja, ki ustvarjajo alkalnost:

* avokadovo olje
* kokosovo olje
* koruzno olje
* mandljevo olje
* olivno olje
* repično olje
* ricinusovo olje
* sezamovo olje
* sojino olje
* sončnično olje
* žafrankino olje

Sladila

Sladila, ki ustvarjajo alkalnost:

* rjavi rižev sirup
* posušen sok iz trsnega sladkorja
* med
* agava

Sladila, ki ustvarjajo kislost:

* fruktoza
* ječmenov sirup
* med, predelan, pasteriziran
* javorjev sirup
* melasa
* mlečni sladkor
* sladkor iz sladkorne pese
* umetna sladila

Vsi sveže iztisnjeni sadni in zelenjavni sokovi delujejo bazično. Prav tako zeliščni čaji.
So pa škodljivi in ustvarjajo kislost žgane pijače, vino, pivo, kava, kavni nadomestki, črni čaj, gazirane pijače.
Prav tako ustvarjajo kislost začimbe/dodatki kot so­ želatina, kečap, majoneza, gorčica, sol, sojina omaka, muškatni orešček, kis-beli, predelan.
Kislost ustvarjajo tudi kozmetični izdelki, zdravila, tobak.

Jejte uravnoteženo, po načelu 80:20. Uživajte sveže sadje, posebej melono, ki je priporočljiva 20 minut pred vsakim obrokom. Pravilno dihajte, uživajte in razgibavajte se v naravi. Predvsem pa ne varčujte s smehom in dobro voljo!

Vsebina je zaščitena z zakonom.
Članek je del portala www.planet-lepote.com