MED – VEÄŒ KOT SLADILO

V »knjigi življenja« starih Indijancev je bilo zapisano, da se dolžina življenja podaljšuje, če vsakodnevno v svojo prehrano vključujemo med in mleko. Med je resnično svet v malem; ne samo da je odličen vir energije, mineralnih snovi in da omogoča boljše izkoriščanje drugih snovi iz hrane, je še veliko več. Je povsem naravno živilo, ki ne potrebuje postopkov predelave, da postane uporabno, prav tako svoje lastnosti ohrani brez dodatkov konzervansov.

Med proizvajajo čebele

Med proizvajajo čebele. Na rastlinah nabirajo nektar ali medičino, ki jo izločajo rastline v nektarjih ali pa pobirajo mano. Mana je izloček posebnih žuželk, ki sesajo rastlinski sok, izločajo pa sladko tekočino, ki jo poberejo čebele. Tako glede na izvor ločimo med iz nektarja in med iz mane. Med iz nektarja je svetlejše barve, med iz mane pa temnejše.

Čebele osnovno surovino v medenem želodčku prinesejo v panj, jo obdelajo, zgostijo, dodajo izločke svojih žlez in shranjujejo v satju. Osnovna surovina medu v veliki meri vsebuje sestavljene sladkorje, predvsem saharozo. Čebele ji dodajajo encime iz svojih žlez, ki sestavljene sladkorje razgrajujejo do glukoze in fruktoze, ki sta enostavna sladkorja, zato ju naš organizem lahko takoj uporabi kot vir energije. To je tudi vzrok, da je med boljši vir energije kot konzumni sladkor. Med tako vsebuje največ fruktoze, nekaj manj glukoze in malo saharoze, v manjši meri pa lahko med iz mane vsebuje tudi polisaharide. Razmerje sladkorjev je odvisno od vrste medu pa tudi od učinkovitosti encimov. Ker je fruktoza bolje topna v vodi kot glukoza, med z več fruktoze počasneje kristalizira, tisti z več glukoze pa hitreje. Tako bo med iz nektarja kristaliziral veliko prej kot npr. akacijev. Če vam je med kristaliziral, nikar ne bodite nejevoljni. Lahko ste prepričani, da ste kupili naraven, kakovosten med. Kristalizacija medu je namreč popolnoma naraven pojav, ki se pri medu zgodi prej ali slej in ne povzroča nobenih kemičnih sprememb medu in ne vpliva na njegovo kakovost.

Kristaliziran med lahko utekočinimo v vodni kopeli, s tem da temperatura medu ne sme presegati več kot 40 °C. V nasprotnem primeru se bodo v medu poškodovale ali celo uničile nekatere njegove sestavine, kot so: encimi, hormoni, vitamini … Med bo izgubil biološko vrednost, še vedno pa bo uporaben kot sladilo. Zato ga tudi, če želimo, da se bo ohranila njegova biološka vrednost, ne damo v vroč čaj. K različnim jedem (omakam, zelenjavi, mesnim jedem), ki jih pečemo, kuhamo, ga dodamo predvsem zato, ker bodo dobile posebno svojevrstno aromo.

Med v manjši meri vsebuje tudi rudninske snovi, ki so za človeško telo življenjskega pomena. Ker je mana precej bolj bogata s temi snovmi kot nektar, tudi med iz mane vsebujejo več teh snovi.

Poleg tega pa med v manjši meri vsebuje tudi vitamine, aminokisline, hormone, aromatske snovi ter cvetni prah, na katerem so čebele nabirale osnovno surovino, pa tudi cvetni prah drugih rastlin, ki so prišle v med na posreden način, tj. med čebelarskimi opravili, cvetni prah vetrocvetk pa lahko pride v med tudi s tokom vetra.

Med ni enak medu

Vrste medu so dobile imena po rastlinah, na katerih čebele nabirajo medičino oz. sladke sokove. Pri nas so najpogostejše: akacija, lipa, smreka, kostanj, hoja, oljna ogrščica, hrast … Najpogostejše vrste vrstnih slovenskega medu so: akacijev, lipov, kostanjev, smrekov, hojev, v zadnjem času pa postaja čedalje pogostejši tudi med oljne ogrščice.

Med določene vrste ima senzorične in fizikalno-kemijske lastnosti, značilne za to vrsto, vsebuje pa tudi zadostno količino cvetnega prahu vrste, za katero ga označimo, razen med iz mane, ki v večji meri kot med iz nektarja vsebujejo elemente mane, to so hife gliv, alge … Čebele nikoli ne nabirajo surovine samo na eni rastlini in kadar surovina ene rastline ne prevladuje, med nima tipičnih značilnosti določene vrste; takšnega lahko, če je nektarnega izvora, označimo kot cvetlični med, med, ki je iz mane, pa navadno označimo kot gozdni med.

Akacijev med je milega okusa in ga zato nekateri imenujejo tudi damski med. Lipov med prijetno diši po lipovem cvetju. Če vam je všeč bolj močen, grenek okus, je za vas pravi kostanjev med. Ta je rjave, jantarne barve, vonj je oster, trpek. Grenko aromo mu daje velika količina kostanjevega cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost. Hojev in smrekov med sta zelo temne barve in vsebujeta veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za normalen obstoj.

Uživajmo slovenski med

Z uživanjem čebeljih pridelkov si pomagamo krepiti in ohranjati svoje zdravje. Å e več pa za svoje zdravje storimo, če uživamo čim bolj sveže čebelje pridelke, takšne, ki pridejo tako rekoč iz čebeljega panja neposredno v naše roke. Takšni čebelji pridelki vsebujejo več vitaminov, encimov, hormonov … Pomembno je tudi, da uživamo živila iz okolja, v katerem živimo, v nasprotnem primeru vnašamo v telo snovi, ki so mu tuje, zato je veliko več možnosti, da se pojavijo različne alergije. Uživajmo torej čebelje pridelke slovenskih čebelarjev, saj nas bo poleg koristnosti, ki jih ti pridelki prinašajo, grela tudi zavest, da smo nekaj storili za ohranjanje naravnega ravnovesja v okolju, v katerem živimo. Glavni pomen čebelarstva namreč ni v čebeljih pridelkih, ampak v opraševanju. Ko čebele letajo s cveta na cvet, prenašajo cvetni prah in s tem oprašujejo rastline. Tako poleg tega, da pomagajo pri ohranjanju ravnovesja v naravi, povečujejo tudi pridelek v kmetijstvu, posebno v sadjarstvu.

Slovenski čebelarji se še posebno trudimo, da ohranjamo kakovost medu, zato smo se združeni v Čebelarsko zvezo Slovenije odločili uvesti kolektivno blagovno znamko »SLOVENSKI MED KONTROLIRANE KAKOVOSTI«. Ta med je pridelan skladno z dobro čebelarsko prakso, ki je bila pripravljena na osnovi načel HACCP, s čimer je zagotovljeno, da je tako pridelan med varno živilo. Varnost pa je dopolnjena še s kriteriji za kakovost, ki so višji kot kriteriji državnega pravilnika. Poiščite med pri slovenskih čebelarjih, ki je označen s prelepko, v kateri je v glavi narisan starinski čebelnjak s kranjiči in na kateri piše slovenski med kontrolirane kakovosti; tako boste vedeli, da ste kupili slovenski med najvišje kakovosti. Pridobivamo tudi znamko Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo, ki bo nadgradila zdajšnjo blagovno znamko in bo uveljavljena na državni in tudi na evropski ravni.

Slovenski čebelarji smo v letu 2008 dobili tudi svoj tipiziran kozarec za slovenski med, ki naš med že na prvi pogled loči od tujega medu. Kozarce uporabljamo samo za med, pridelan v Sloveniji, in tako med že na prvi pogled ločimo od uvoženega.

DRUGI ČEBELJI PRIDELKI

Na obisku pri čebelarju pa boste našli tudi druge dobrote iz čebeljega panja. Cvetni prah, propolis, matični mleček in izdelki iz čebeljih pridelkov: medica, medeni liker, mešanice osnovnih čebeljih pridelkov, vam bodo popestrili vsak dan in vam pomagali lajšati vsakdanje tegobe.

Cvetni prah čebele nabirajo na rastlinah, pri tem pa ga obogatijo z različnimi fermenti, hormoni, antibiotičnimi snovmi. V ljudskem zdravilstvu se uporablja pri boleznih prostate, izgubi teka, uravnavanju prebave, slabokrvnosti … Zmešamo ga lahko z medom, z jogurtom ali ga namočimo v malo tekočine. Lahko pa ga tudi kar zmeljemo med zobmi, zadržimo v ustih in poplaknemo s tekočino.

Matični mleček je izloček mladih čebele delavk. Z njimi čebele dojilje krmijo do tri dni stare čebelje ličinke, matico pa vse življenje. Ravno drugačna hrana je odločilna, da se iz ličinke razvije matica in ne delavka. Ko je v celicah največ matičnega mlečka, ga čebelar pobere. Pridobivanje je zelo zahtevno. Uporablja se za pomoč pri zniževanje krvnega tlaka, težavah s kožo, sladkorni bolezni, pri menstrualnih težavah in še in še. Uživa se ga v majhnih količinah.

Tudi propolis je prav poseben zaklad iz panja, je naravni antibiotik čebel. Čebele nabirajo na živih delih rastlin smolnate snovi. Dodajo še izbljuvek smolnatih kožic cvetnega prahu, ko hranijo zalego. Tako nastane propolis, ki je rjave do rjavo-zelene barve. V njem so določili že več kot 360 sestavin.

Deluje proti plesnim, bakterijam, kvasovkam in proti virusom, zato se uporablja pri blaženju ogromno težav. Pri obolenjih dihalnih organov, boleznih prebavnega trakta, motnjah delovanja žlez z notranjim izločanjem, tudi pri različnih kožnih obolenjih.

Sklep

Čebelji pridelki so torej živila, ki blagodejno vplivajo na naše zdravje in nam pomagajo lajšati vsakodnevne tegobe. Å e bolj kot čebelji pridelki pa je za človeka pomembna naloga opraševanja, ki jo v veliki meri opravljajo prav medonosne čebele. V Sloveniji ima čebelarstvo bogato tradicijo, smo pravi čebelarski narod. Stari rek, da je čebelarstvo poezija kmetijstva, je nastal na naših tleh, pa tudi novejše geslo, da je slovensko biti čebelar. Med tisočimi prebivalci Slovenije so kar štirje čebelarji, kar je edinstven primer v svetu. Imamo prek sto trideset let staro organizacijo, strokovno revijo Slovenski čebelar enake častitljive starosti, čudovit čebelarski dom na Brdu pri Lukovici, več kot sto petdeset čebelarskih praporov, lastno čebelarsko uniformo, svojo himno in še bi kaj našli.

Ponašamo pa se tudi s tem, da je Slovenija izvorno območje podvrste medonosne čebele, ki ji čebelarji rečemo kranjska sivka zaradi sivih dlačicah na obročkih zadka. Kranjska sivka slovi po krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo. Ta čebelja rasa se je tisočletja prilagajala našim podnebnim in pašnim razmeram. Odlično prenaša hladne, snežne zime, pogosta deževna in vetrovna poletja ter dobro izrabi paše, kadar ji to omogoča vreme. Zlasti se je specializirala za odkrivanje in nabiranje mane na smreki in jelki, tako da v tem pogledu preseže preostale rase. Priljubljena je tako tudi drugod po svetu. Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je svojo avtohtono čebelo zaščitila, kar pomeni, da se pri nas ne sme gojiti čebel drugih ras.

Če želite o čebelarstvu, še posebej pa o uporabi čebeljih pridelkov v apiterapiji izvedeti še kaj več, se 10. ali 11. oktobra oglasite na dnevih apiterapije v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici 8. Apiterapija je alternativna veja medicine in se ukvarja z uporabo čebeljih pridelkov v medicinske namene. Predavanja na temo apiterapije bodo spremljale tudi različne delavnice, razstava, domačo lekarno pa si boste lahko izpopolnili tudi na stojnicah, na katerih bodo čebelarji nudili svoje pridelke. Program dogajanja lahko najdete na spletni strani Čebelarske zveze Slovenije: www.czs.si.

Povzeto po:
Senegačnik, J., Božnar, M. in sod. (1998). Od čebele do medu. Ljubljana: Kmečki glas.
Pedrotti, W. (2003). Med, cvetni prah, matični mleček, propolis in strup. Ljubljana: Pisanica, Delo revije.
Meglič, M. (2004). Čebelji pridelki, pridobivanje in trženje. Brdo pri Lukovici: Čebelarska zveza Slovenije.
Kapš, F. (1998). Med in zdravje. Novo mesto: Založba erro Novo mesto.
Zakladi iz čebeljega panja. Veletrgovina Vema.
Pridelava medu v okviru KBZ za slovenski med. Ljubljana, ČZS,1999.

Å ivic, F. s sod. (2007). Zbornik o čebelarskem turizmu. Čebelarska zveza Slovenije.

Andreja Kandolf
Svetovalka za zagotavljanje varne hrane

Arhiv Dnevnika – ponedeljek, 13.06.2011

PRIDI SONCE

Daj no sonce, zbudi se,
da spet mal’ pogreješ me,
ne tam gor oblake gret,
ko je spodaj hladen svet.

Pridi in posveti zdaj,
da bo spet življenja kaj,
radi bi veseli b’li
in s teboj uživali.

Je brez tebe žalostno,
nočemo, da je tako,
hočemo toplejši svet,
pridi sonce nas pogret.

WAIKIKI MAN

ÄŒAJ PROTI KAÅ LJU

Vzamemo srednje veliko čebulo, jo prerežemo in z olupki vred skuhamo v 1/4 litra vode. Vre naj par minut. Lahko sladkamo z žličko meda v ohlajen čaj toliko, da ga lahko pijemo. Tako izboljšamo okus. Ko se pa navadimo okusa, je čaj prav dober. To pijemo nekaj dni in uspeh je zagotovljen, pa tudi za čiščenje pljuč je čaj dober. Ta recept lahko zamenja zdravnika pri prehladnih obolenjih.

MRAVLJE – KAKO JIH PREGNATI

Povzročajo vam težave. Sprehajajo se po gredicah, kopljejo rove in raznašajo semena. Čim hitreje bi se jih želeli znebiti, vendar pozor! Mravlje so na vrtu izjemno koristne in za zdravje rastlin ključnega pomena. V naravnem ekosistemu vrta so namreč nepogrešljive!

Mnoge vrste mravelj se namreč prehranjujejo z drugimi žuželkami. Brez milijona mravelj na vašem vrtu bi bile vaše rastline v težavah, saj bi jih intenzivneje napadale gosenice, hrošči in kobilice.

Mravlje so hrana drugim plenilcem: rade jih imajo žolne, obožujejo jih kuščarji, večina običajnih ptic se prav tako kot z drugimi insekti hrani tudi z njimi. Če na vašem vrtu ni zdrave populacije mravelj, se mu bodo izogibale tudi druge koristne živali.

Mravlje so v pomoč rastlinam: z gradnjo podzemnih kanalov jim dovajajo zrak, mehčajo zemljo in jih oskrbujejo z vodo ter številnimi organskimi snovmi. Večina mravelj ni škodljiva. Nekatere sicer res v deblih dreves napravijo gnezdo, zaradi česar lahko drevo propade, rdečke pa gradijo velika mravljišča in njihov pik je izjemno boleč.

Posebna simbioza: mravlje in listne uši

Prav dejstvo, da mravlje in listne uši živijo v simbiozi, mnogim povzroča preglavice. Mravlje namreč uši tako rekoč molzejo: ko jih požgečkajo s tipalkami, uši izločijo nekakšno sladkorno raztopino, to pa mravlje popijejo. Poleg tega uši raznašajo na druge rastline in jim v zameno za sladko tekočino nudijo zaščito, saj napadajo sovražnike listnih uši, kot so pikapolonice in njihove ličinke.

Če začnejo mravlje na vrtu rušiti naravno ravnovesje, jih skušajte pregnati z močno dišečimi rastlinami. Ob rastlinah, ki jih mravlje obiskujejo zaradi kolonij uši, zasadite sivko, majaron in pelin. Mravljišča in poti, po katerih mravlje hodijo, posujte z zdrobljenimi listi teh rastlin, pomagajo pa tudi praprot, bezgovi in orehovi listi, brin in cimet. Uspešno jih je mogoče pregnati tudi z oljem sivke, kisom ali kavno usedlino. Ob pogledu na drobna marljiva bitja torej pozabite na kemijo, razmislite, ali vam resnično povzročajo škodo, in jih v tem primeru skušajte pregnati z načini, ki so povsem naravni in okolju neškodljivi!

ÄŒESEN JE ZDRAV ZA SRCE

Ljudska modrost že dolgo ve, da je česen zdrav za srce. Zdaj se je tudi uradna znanost „dokopala“ do spoznanja, katere sestavina česna zdravilno vplivajo na delovanje srca. Ključ se skriva v alicinu.

Česen je zdrav za srce, ne znižuje pa holesterola v krvi.

Å tudija, ki so jo izvedli znanstveniki iz Birminghama, je pokazala, da alicin pri presnavljanju česna razpade v sestavine, ki povzročajo značilni vonj. Ko se veže na rdele krvničke, nastane hidrogen sulfid, ki širi krvne žile in s tem omogoča normalni pretok krvi po njih. Uživanje česna je zdravo, so zaključili britanski znanstveniki, vendar ima njegovo pretirano uživanje lahko stranske učinke.

Hidrogen sulfid sicer uporabljajo pri izdelavi smrdečih bomb. Vonj ima po pokvarjenih jajcih, v majhnih količinah pa ima pomembno vlogo pri zagotavljanju normalne komunikacije med telesnimi celicami. Stimulira tudi širjenje krvnih žil, kar zaradi boljšega pretoka pomaga k boljši preskrbljenosti notranjih organov s kisikom in zmanjša pritisk na srce.

Å tudijo so izvedli tako, da so v kopel, v kateri je bil alicin, potopili žile laboratorijskih pogan. Ugotovili so, da se je njihova napetost zmanjšala za osupljivih 72 odstotkov. Če so v raztopino dali rdeče krvničke, so slednje takoj začele oddajati hidrogen sulfid.

Znanstveniki se bodo zdaj posvetili vprašanju, kako bi lahko „reakcijo“ med rdečini krvničkami in česnom „spravili“ v obliko, ki bi jo lahko uporabljali za zdravljenje.

TEMNA ÄŒOKOLADA ZNIŽUJE KRVNI TLAK – Lifestyl

Visok krvni pritisk je zelo nevaren za naše zdravje, saj bistveno poveča možnost za nastanek obolenj srca in ožilja, kot tudi možganske kapi.

Zaradi stresa, slabe prehrane in nezdravega življenjskega sloga, encimi v našem telesu začnejo tvoriti substanco angiotenzin II, ki povzroči zožanje žil in posledično dvig krvnega pritiska. Zato ljudem z visokim krvnim pritiskom običajno predpišejo zdravila, ki upočasnijo delovanje omenjenih encimov, a imajo ta prepogosto hude stranske učinke.

Namesto zdravil temna čokolada

Raziskave pa kažejo, da povsem naravna snov, ki jo najdemo v kakavu in posledično tudi čokoladi, prav tako učinkovito znižuje krvni pritisk. Gre za flavonole, katerih vsebnost je najvišja v grenkem kakavu in temni čokoladi. Flavonoli izničijo učinek angiotenzina na ravnovesje tekočin v telesu in učinkovito uravnavajo krvni pritisk.

Znanstveniki so raziskavo izvedli na skupini mlajših žensk, ki so dnevno zaužile 75 gramov čokolade z 72 odstotki kakavovih delcev. Presenečeni so ugotovili, da se je aktivnost encimov zmanjšala za 18 odstotkov, krvni pritisk pa je bil enak ali celo nižji, kot če bi ženske uživale zdravila za nižanje pritiska.

Flavonoli sprostijo krvne žile

Å tevilne raziskave prav tako dokazujejo pozitiven učinek flavonolov iz čokolade na ožilje. Že uživanje manjše količine temne čokolade povzroči občutno znižanje krvnega pritiska, obenem pa se poveča naravna sinteza dušikovega oksida, ki ima sproščujoč učinek na stene žil. Zaradi omenjenega so žile bistveno manj obremenjene, možnosti za obolenja pa manjše.

Izberite kakovostno čokolado

Pozitivne učinke na naše zdravje, kot je nižanje krvnega pritiska, imajo le kakovostne temne čokolade, kot so čokolade Rajska ptica s kar 75 odstotki kakava. Če grenke čokolade niste vajeni, poskusite čokolade z dodanimi oreščki in sadjem, da se boste okusa lažje navadili.

NEKAJ JEDI ZA PREMAGOVANJE RAKA (Marija Merljak)

1. Napitek: borovnice, limona, rdeča pomaranča med in kefir. Zmešamo v mešalniku in dodamo nekaj vode.

2. Namaz: pečeni ribi dodamo limonin sok, žlico kisle smetane ali skuto, drobnjak in po potrebi sol.

3. Obrok: špinačne testenine skuhamo, posebej prepražimo koščke puranjega mesa na čebuli in česnu skupaj s paradižnikom. Začinimo z baziliko, origanom, črnim poprom, soljo, pekočo papriko in janežem.

4. Solata: sestavimo solato iz motovilca, rukole, mlade špinače, cvetov svežega ali blanširanega brokolija, sesekljanega rdečega zelja, koščkov paprike in kuhane koruze. Prelijemo z jogurtovim prelivom.

5. Pesto s špinačo: pinjole, mandlje, česen, parmezan, oljčno olje in liste mlade špinače na drobno sesekljamo. Ponudimo na kosu kruha ali s testeninami.

KAJ JESTI ZA ZDRAVJE – Marija Merljak

Marija Merljak je svetovalka na področju zdrave prehrane.

Tokrat svetuje predvsem o zaščiti pred rakom s pravilno prehrano.

V Sloveniji zadnja leta narašča število bolnikov z rakom, in sicer je teh za dobro petino več kot pred desetletjem, pri zdravljenju pa močno zaostajamo za zahodnoevropskimi državami, saj pri nas umre vsak drugi bolnik z rakom. Ali obstaja povezava med rakom in prehrano?

“Večina ljudi je prepričanih, da uživa dobro hrano in se ustrezno prehranjuje. Vendar so raziskovalci ugotovili, da je kar 35 odstotkov raka posledica neustrezne prehrane. Nekateri znanstveniki menijo, da je slaba prehrana kriva za 70 odstotkov rakavih obolenj. Dednost, ki ji mnogi pripisujejo odločilen pomen, vpliva na razvoj raka v 10 odstotkih. Torej je hrana nekajkrat večji in odločilnejši faktor od dednosti. Prehranska onkologija si prizadeva, da bi bil nutricionist aktiven sodelavec onkologa tudi med zdravljenjem raka. Razvija se novo področje znanosti – nutrigenomika, ki raziskuje molekularne povezave, prek katerih hranila vplivajo na razmerje med zdravjem in boleznijo. V tej zvezi se spreminja opredelitev pojma hranilo, saj ni pomembna le količina, ampak vpliv hranila na zdravje ali bolezen.. Prehranska piramida, ki jo večina pozna, določa razmerje med posameznimi hranili. Njena ”napaka” je v tem, da ne upošteva razlik med posamezniki, ko je hrana namenjena normalni rasti posameznika ali preventivi pred rakom.”

Zakaj zbolimo za rakom?

“Včasih je veljalo, da je rak predvsem bolezen starostnikov, danes pa vemo, da zbolevajo vedno mlajši. Ker tumor lahko nastane iz ene same spremenjene celice, je jasno, da je prvi pogoj za kopičenje izrojenih celic njihovo ”dedovanje” v naslednjih generacijah celic. Proces, v katerem se normalna celica spremeni v rakasto, se imenuje karcinogeneza ali onkogeneza. Ta proces je dolgotrajen in zapleten. Na splošno govorimo o treh osnovnih stopnjah: iniciacija, ki traja od enega do dveh dni, nato promocija, v kateri se celica deli in razmnožuje in traja lahko več kot deset let, ter progresija, ki traja od enega do dveh let.”

Ne vem, če so ti podatki točni, ampak nekje sem prebrala, da je odstotek rakavih bolnikov najmanjši na Okinavi na Japonskem in v Sredozemlju. Ali tam jedo bolj zdravo?

“Lahko bi tako rekli. Več znanstvenih virov namreč navaja, da je tradicionalna prehrana na Kreti ena najbolj zdravih na svetu. Tamkajšnji prebivalci uživajo veliko rastlin z varovalnimi snovmi: selen, glutation in resveratrol. Prav tako imajo ustrezno razmerje med maščobami omega 3 in omega 6, uživajo veliko vlaknin ter folne kisline, antioksidantov, karotenoidnih in flavonoidnih snovi, citrusov in oreškov, bogatih z vitaminom E. Podobno jedo tudi na Okinavi na Japonskem.”

Kako se lahko obvarujemo pred rakom?

“Prvo načelo, ki se ga moramo držati, je polnovredna hrana! To je hrana, ki ni predelana oziroma njena hranilna značilnost ni spremenjena. Včasih je sicer opredelitev težje določljiva. Poznana pa je tudi izjema. Karotenoidne snovi iz predvsem rdeče obarvanega sadja in zelenjave telo lažje izkoristi, če je bilo tako živilo toplotno obdelano oz. predelano. Na primer: vložen paradižnik in mezga sta predelana. Pri tem sta sicer izgubila vitamin C, vendar sta pridobila večjo vrednost likopena in sta zato polnovredna. Hrana, ki jo štejemo za polnovredno, mora biti tudi kompleksna. Lep primer so zopet karotenoidi, ki se medsebojno sinergično dopolnjujejo. Telo zna iz hrane počrpati različne snovi, ki so v naravi že same po sebi uravnovešene med seboj. Dober primer sinergije teh snovi je špinača. Ta vsebuje ogromno hranil, kot so lutein, zeaksantin, betakaroten, rastlinske maščobne kisline omega 3, antioksidant glutation, alfalipoično kislino, vitamine C, E, B1, B2, B6, B9 in K ter minerale: kalcij, železo, magnezij, mangan, cink in tudi klorofil, ki je pomembno barvilo za preprečevanje raka. Pri izbiri hrane velja, da ”sveže” v trgovini ne pomeni vedno najboljše; enako tudi sveže z domačega ali sosedovega vrta, kjer ni prepotrebne kontrole samega pridelovanja. Zamrznjena in pravilno konzervirana hrana ima v sebi več kot ”sveža”, ki je prepotovala velike razdalje z ladjami ali tovornjaki oz. je pridelana z veliko neznanja. Sama vidim prihodnost v ekološkem kmetovanju.

Kaj naj uživamo, da se obvarujemo pred rakom?

1) Pravilno razmerje med maščobnimi kislinami

“Izogibajmo se nasičenim maščobam ter uravnajmo razmerje med rastlinskimi nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 in dodajmo posebne ribje maščobne kisline omega 3 iz negojenega (divjega) lososa. Raziskave so pokazale, da teh nenasičenih maščobnih kislin omega 3 nimamo dovolj v naši prehrani, saj bi morali vsak dan uživati ribe, bogate z omega 3, in dopolnjevati prehrano s kapsulami ribjega olja, najbolje olja lososa. Bolj kot količina sta pomembni kakovost rib ter sledljivost, saj ni vseeno, ali je riba onesnažena z živim srebrom in drugimi težkimi kovinami. Vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem najdemo nenasičene maščobne kisline tudi v rdečem mesu. Govedo, ki se pase, ima celo pravilno razmerje med nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Za malenkost zaostaja divjačina, med perutnino pa je najboljši puran. Če imamo v svoji prehrani premalo omega 3, telo ne more zgraditi celičnih membran in ne more vzdrževati celičnega zdravja. Posledica je lahko rakasto obolenje. Če uživamo ribe vsaj štirikrat na teden, potem bomo dobili tudi vitamin D, ki preprečuje raka na dojki. Omeniti moram še oreščke. Uživati jih moramo vsaj petkrat na teden. Orehi, mandlji, arašidi in pistacije imajo snovi, ki obnavljajo celice, poškodovane zaradi raka. Za mandlje in arašide je pomembno, da uživamo tudi rjavo kožico, ki obdaja plod, saj je v njej največ zdravilnih snovi proti raku.”

2) Soja

“Soja je izredno učinkovito živilo proti raku. Vsebuje fitosterole, fitinsko kislino, izoflavone, saponine, karbolno kislino in genistin. Prav ta deluje kot šibek estrogen, kar preprečuje raka na dojkah in prostati. Veže se namreč na tiste dele celičnih membran, na katere bi se lahko hormoni, ki bi lahko povzročili rast tumorjev. Znanstveniki priporočajo pitje sojinega napitka v kombinaciji s sirotko. Soja vsebuje lignine, ki vežejo rakotvorne snovi v črevesju, te nato izločimo iz telesa. Fitinska kislina iz soje pa se veže na težke kovine, da jih tudi lahko izločimo iz telesa.”

3) Stročnice

“Grah, stročji fižol, leča, čičerika ter temni rjavi in rdeči fižol imajovelike koncentracije polifenolnih snovi, ki so uspešne proti raku trebušne slinavke, debelega črevesja, dojk in prostate. V stročnicah so tudi lignini, ki delujejo kemopreventivno proti raku mod in moških spolnih organov. Ko kupujemo stročnice v pločevinkah, pa preverimo, da vsebujejo malo ali najbolje nič soli. Sicer moramo vsebino sprati.”

4) Česen in čebula

“V kuhinji ne bi smelo nikdar manjkati česna in rdeče čebule. Česen vsebuje kar 30 protikancerogenih snovi in uničuje raka podobno kot citostatiki, posebno pri raku želodca in debelega črevesja.”

5) Probiotične bakterije

“Probiotične bakterije, ki so v jogurtih in dopolnilih, zmanjšujejo možnost nastanka raka, zavirajo rast črevesnih mikroorganizmov, ki povzročajo raka, in odstranjujejo bakterijo Helicobakter pylori, ki je ena poglavitnih krivcev za raka na želodcu. Ko kupujemo jogurt, pa je dobro vedeti, da ima količinsko čim več bakterij in vseh pet vrst, a to je za zdaj še nemogoče; dobimo jih samo v dopolnilih.”

6) Flavonoidne snovi

“Flavonoidne snovi so v borovnicah, brusnicah, robidnicah, malinah, češnjah, slivah, rdečem grozdju in drugem jagodičju, v zelenem čaju, rdeči pesi in jajčevcih. Å tudija je pokazala, da imajo ljudje, ki vsak dan pojedo skodelico borovnic, višjo raven antioksidantov v krvi in s tem veliko obrambo proti raku. Flavonoidi v čaju (katehini) delujejo kot antioksidanti in kot preprečevalci škodljivih mutacij celičnega jedra, saj deaktivirajo rakotvorne snovi in zavirajo nastajanje novih krvnih žilic, ki jih tumor potrebuje za svojo rast. Flavonoidi absorbirajo ultraviolično svetlobo in s tem varujejo DNK. V pomarančah, mandarinah, limonah in limetah so prisotni še pektini, ki močno zavirajo rast tumorjev.”

7) Križnice

“Križnice (brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, repa, cvetača, kitajsko zelje in artičoka) so eno najmočnejših varoval pred rakom. Å e zlasti naj bi to veljalo za brokoli. Ugotovili so, da je brokoli kar za 60 odstotkov zmanjšal tveganje za rakavo obolenje, pri že obstoječih pa se je za 75 odstotkov zmanjšala velikost tumorjev. Že pri uživanju dveh porcij križnic na dan se tveganje za nastanek raka zmanjša za 50 odstotkov. Najbolj aktivne substance v križnicah so sulforafan in indoli. Sulforafan poveča število encimov, ki pomagajo, da se telo kar najhitreje znebi rakastih snovi. Uniči tudi bakterije Helicobakter pylori ter sumljive celice in omeji škodljivo oksidacijo celic. Indoli pa vplivajo na hormon estrogen tako, da blokirajo njegove receptorje v rakastih celicah na dojkah. Brokolijevi kalčki so še močnejši, saj vsebujejo še višje koncentracije teh zaščitnih snovi. Križnice delujejo razstrupljevalno, saj nevtralizirajo kemikalije, ki povzročajo raka.”

8. Karotenoidne snovi

“Znanstveniki so doslej odkrili okrog 600 različnih vrst teh karotenoidnih snovi v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, bučkah, špinači, blitvi, rdeči čebuli, melonah, lubenicah, marelicah, mangu, kakijih … Najpomembnejše karotenoidne snovi so betakaroten, kapsaicin, likopen, lutein, kvercetin, kriptoksantin in drugi, ki ščitijo pred prostimi radikali, uravnavajo imunski sistem in spodbujajo komunikacije med celicami. Imajo tudi veliko vlogo pri zaščiti kože pred ultravioličnimi žarki. Čim temnejša in intenzivnejše obarvana je zelenjava, tem več ima karotenoidnih snovi proti raku. Ko uživamo tako zelenjavo ali sadje, moramo paziti, da jih je več vrst skupaj, kajti prav te snovi skupaj imajo nenavadno velik blagodejni sinergični učinek na telo. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v raziskavi, ki jo je objavilo v The American Journal of Clinical Nutrition, ugotovilo, da imajo karotenoidi, če jih uživamo skupaj, torej v obilki ”carotenoid complexa”, močan sinergični učinek na dvig imunskega sistema. Že samo v 20 dneh rednega uživanja skupka karotenoidnih snovi se imunski sistem okrepi za 37 odstotkov in poveča število tako imenovanih ubijalskih celic za 20 odstotkov. Raziskava na Finskem pa je pokazala, da ima izolirano uživanje na primer samo betakarotena celo škodljiv učinek, saj se poruši ravnovesje snovi v telesu. Å pinača ima poleg karotenoidnih tudi flavonoidne snovi ter glutation in alfalipoično kislino. Tvorba glutationa se s starostjo zmanjšuje, zato je pomembno, da z leti uživamo vse več špinače, saj glutation popravlja poškodbe DNK in spodbuja nastajanje novih celic. Likopen v paradižniku pa ne zavira samo raka, marveč je močan antioksidant v boju pred sončnimi žarki. Karotenoidi so topni v maščobah in jih lahko skladiščimo, razen likopena. Zato je treba paradižnike uživati veliko in vsak dan. Pa ne le paradižnike, pač pa poskusimo izbrati različne vrste sadja in zelenjave, saj je že prej omenjenih karotenoidov neverjetnih 600 vrst. ”

Nekaj jedi za premagovanje raka:

1. Napitek: borovnice, limona, rdeča pomaranča med in kefir. Zmešamo v mešalniku in dodamo nekaj vode.
2. Namaz: pečeni ribi dodamo limonin sok, žlico kisle smetane ali skuto, drobnjak in po potrebi sol.
3. Obrok: špinačne testenine skuhamo, posebej prepražimo koščke puranjega mesa na čebuli in česnu skupaj s paradižnikom. Začinimo z baziliko, origanom, črnim poprom, soljo, pekočo papriko in janežem.
4. Solata: sestavimo solato iz motovilca, rukole, mlade špinače, cvetov svežega ali blanširanega brokolija, sesekljanega rdečega zelja, koščkov paprike in kuhane koruze. Prelijemo z jogurtovim prelivom.
5. Pesto s špinačo: pinjole, mandlje, česen, parmezan, oljčno olje in liste mlade špinače na drobno sesekljamo. Ponudimo na kosu kruha ali s testeninami.

Avtor: Mojca Dolinšek

RAKITOVEC

Druga imena: pasji trn
Družina: oljčičevke

Učinkovine: glikozid kvercetin, vitamin A, E, K, B skupine, in C v 100 g plodov 300 mg ali več, celo do 1000 mg , organske kisline, flavonoidi, titan.

Zdravilna lastnosti: za pospeševanje krvnega obtoka, proti davici, gripi, pljučnici, pomanjkanju teka, spominski utrujenosti in krvavečih dlesnih. Utrjuje žile, zmanjšuje odlaganje maščob v telesu, veča spolno moč. Raziskave so potrdile, da pripravki iz listov in plodov zavirajo nastanek prostih radikalov, je odličen antioksidant. V Rusiji z njim skušajo zdraviti nekatere vrste raka.

Septembra in oktobra dozorijo rdeče jagode rakitovca, ki jih previdno odrežemo z vej, da jih ne poškodujemo in izgubimo zdravilni sok. Sok stiskamo hladno, ga sploh ne segrevamo, da ne uničimo vitamina C. Vendar je najpomembnejša učinkovina rakitovca kvercetin, ki izboljšuje moč srečne mišice in s tem krvni obtok. Krvni tlak se zaradi zoženja žil poviša, poveča se izločanje urina. Uporabljamo svež sok, ki ga pijemo, redkeje pripravimo izvleček, ki ga uživamo po žličkah.

Jagode rakitovca tvorijo v ovoju semena, visoke vsebnosti vitamina B12, ki jih drugače poznamo samo v jetrih. Poleg vitamina B12 vsebuje tudi druge B vitamine – B1, B2, B3, B in B9. Druge vitalne sestavine pa so: vitamin C ( jagode rakitovca imajo 10 x več vitamina C kot limone ) provitamin A, vitamine E, kalij, fosfor, železo in minerale, v glavnem pa kalcij in magnezij.

Jagode rakitovca so naravni antioksidant. Lastnosti antioksidantov pa so:pomagajo, da ostanemo zdravi in v odlični kondiciji, ščitijo pred UV žarki, upočasnjujejo zmanjšanje mišične mase v teku staranja, krepijo imunski sistem, pospešujejo obnovo poškodovanih celic, zmanjšujejo gubanje kože, krepijo vezno tkivo, pomagajo pri športnih poškodbah, pomagajo pri oteklih nogah, pomagajo pri hladnih rokah in stopalih in še in še.

Danes dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah rakitovec v prahu iz ekološke pridelave, ki krepi celotno telo, posebej živce in je resnični vir moči. Rakitovec v prahu je prav tako naraven antioksidant.
Naravni multivitaminski sok:
Jagode rakitovca damo v posodo, jih prelijemo z vodo tako, da jih prekrijemo in pustimo stati pol ure. Precedimo jih skozi krpo in skušamo iztisniti čim več soka. Shranimo jih v manjših steklenicah v hladilniku. Zaradi naravnih sadnih kislin se ohrani več tednov brez konzervasnov. Po okusu ga razredčimo z vodo in sladimo z medom. če soku dodamo 17″ do 3/4 kg medu naredimo sirup.

OPOZORILO: Nosečnice naj v prvih mesecih jemljejo rakitovec v majhnih količinah. Obstaja celo nekaj raziskav, ki omenjajo strupenost plodov, a to število je neprimerno manjše kot število raziskav tistih, ki poročajo o pozitivnih učinkih. V Zdravilnih rastlinah na Slovenskem dr. Katje Galle-Toplak ni opozorila oz. nezaželeni učinki niso poznani. Rakitovca ne jemljite skupaj z zdravili proti strjevanju krvi. Soka ali sirupa ne pijte zvečer, ker močno poživljata.

Viri: http://www.biosi.si/product_info.php?products_id=386&osCsid=6a25edc325bb067c88f4e9c1e3c568a8
http://en.wikipedia.org/wiki/Hippophae_rhamnoides
Naravna zdravila, MK ; 2007
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

WordPress Themes