S PLESOM DO BOLJÅ EGA SPOMINA

Avtor: T.ko

Ples je lahko magičen in zdravilen, zato vsi ki radi plešete poskusite malo drugačen način treniranja možganov, v kolikor vam spomin že malo peša. Veliko raziskovalcev odkriva, da je ples odlična vadba za naše psihično zdravje, predvsem naše možgančke.

S tem je mišljena predvsem učena plesna vadba, pri kateri moramo uporabljati naše sive celice pri učenju plesnih korakov. Leta 2003 so v Angliji objavili raziskavo, kjer so ugotovili ta ”zdravilen” učinek plesa. Ljudje kateri so vsaj 2x tedensko obuli plesne čevlje, so bili manj podvrženi boleznim povezanimi z izgubljanjem spomina, kot so Alzhajmerjeva bolezen ter druge oblike demence.

Pri nekaterih bolnikih se je celo pokazalo, da so priklicali nekatere spomine, ob plesu na pesmi, ki so jih včasih poslušali. Ni važno torej kaj plešete, ali je to jazz, step, balet ali salsa, važno je samo to da ohranjate svoje psihične sposobnosti in ostajate v formi.

MAGNEZIJ

spada med najbolj osnovne minerale, ki pogojujejo naše zdravje. Predvsem je pomemben za živčni sistem in mišice. In ker je srce tudi mišica, je magnezij tisti, ki preprečuje nastanek srčnih obolenj, Ne samo, da preprečuje, ampak tudi zdravi!

Človeška kri (hemoglobin) in klorofil pri rastlinah, imata identično molekularno zgradbo s to razliko, da je Fe (železo) osrednji atom v molekuli hemoglobina, pri klorofilu pa je to Mg (magnezij). Torej večino prepotrebenega magnezija dobimo skozi hrano in največ ga imajo rastline. Bolj, ko je rastlina zelen, več ima klorofila. Več o magneziju in hrani…

In sedaj k osrednji temi.

V zadnjih 15-tih letih so se nakopičili dokazi, da intravenozna uporaba magnezija zviša možnost preživetja pacientov, ki imajo akutno koronarno trombozo, za 50- 82,5%, če prejmejo odmerek 32-66 mmol v prvih 24 urah! Zgolj ena študija pa je pokazala, da višji odmerek(80 mmol) stanje poslabša, medtem ko je druga raziskava pokazala, da manjši odmerki (10 mmol) nimajo nikakršnega učinka. Torej je lahko vsakemu razumnemu človeku popolnoma jasno, da se mora za zdravljenje uporabljati odmerek 32-66 mmol/24 ur.
In sedaj pridemo do še ene prevare, ki je značilna za zdravila, katera se ne da patentirati in posledično za farmacevstki kartel pomeni izgubo dobička. Namreč, ISIS4 (Fourth International Study on Infarct Survival – 4.Mednarodna študija o preživetju pri infarktu) je leta 1990/91 sklenila, da bo opravila raziskavo o uporabnosti magnezija v primerjavi z zdravilom Catopril, čeprav so že v preteklosti dobili dokaze o koristnosti Mg.
Nenavadno, toda povsem logično, so ISIS4 preiskovalci v študiji uporabljali 80 mmol dozo, za katero se je že davno prej vedelo, da je tak odmerek nevaren. Ugotovitev študije: magnezij je škodljiv!!!
Opravljena študija je stala 10 milijonov dolarjev in jo je financirala družba Bristol Myers Squibb, ki izdeluje prav tisto zdravilo Catopril !
Na podlagi teh ugotovitev, je veliko klinik in bolnišnic prenehalo z uporabo magnezija.

Magnezij in hrana

Znaki pomanjkanja magnezija

Količina tako pomembnega elementa, kot je magnezij, se v telesu načrtno uravnava. Če ga prične primanjkovati v celicah, ga telo nadomešča iz lastnih rezerv – iz kosti in jeter. Če so izgube večje kot nadomestila, se pojavijo znaki pomanjkanja. Hudo pomanjkanje se pokaže takrat, ko telo Mg ni več sposobno nadomeščati iz lastnih rezerv.

Pomanjkanje magnezija pogosto spremlja pomanjkanje kalija in fosfata, v hujših primerih tudi kalcija.

Hudi primeri pomanjkanja magnezija so redki.

Magnezij
Magnezij

Splošni znaki: zaprtost, izguba apetita, splošno slabo počutje, utrujenost, hitra utrudljivost, mišični krči, mravljinčenje, razdražljivost, motnje spanja, glavobol, slabša koncentracija in psihične spremembe.

Nevrološki simptomi

*

apatija, depresija, motnje spomina in koncentracije
*

težja pomanjkanja – razvije se zmedenost, halucinacije, paranoidne ideje in celo koma

Nevromuskularni simptomi

*

mišične fascikulacije (krči), zvonjenje v ušesih
*

težje pomanjkanje sproži tremor, mišične krče, mišično slabost, ataksijo nistagmusa in tetanijo

Gastrointestinalni simptomi

*

pomanjkanje apetita, bolečine v trebuhu, driska ali zaprtje

Kardiovaskularni simptomi

*

supraventrikularne tahikardne motnje srčnega ritma, ventrikularne ekstrasistole
*

ventrikularne tahikardije ali celo fibrilacija ventriklov pri težjih pomanjkanjih

Kristal magnezija

Kaj je lahko vzrok za pomanjkanje Mg?

Naša prehrana vsebuje manj magnezija kot nekoč. Če ni bolezenskih razlogov, so največji krivec za pomanjkanje slabe prehrambne navade. V vsakdanjem jedilniku je navadno premalo živil, ki vsebujejo dovolj magnezija, kot so npr. mandeljni, sojina moka, praženi arašidi, fižol, kakav, lešniki, orehi … Ljudje se jim tudi namerno izogibajo zaradi shujševalnih diet.

Sodobna pridelava hrane na zemljiščih, ki so umetno gnojena z kalijevimi in dušičnimi gnojili, izčrpava zemljo, v kateri začne primanjkovati magnezija; in tako ga je vedno manj tudi v živilih. Poleg tega pobere sodobna predelava sladkorja, žit in soli iz živil več kot 80 odstotkov magnezija in drugih oligoelementov.

Pri kuhanju izgubimo 38 do 67 odstotkov, pri zamrzovanju do 38 odstotkov, pri rafiniranju pa do 99 odstotkov magnezija.

Splošno pomanjkanje Mg lahko zasledimo tudi na območjih, na katerih je že sestava tal revna z magnezijem in ga je tako v pitni vodi in hrani manj.

Vzroki za pomanjkanje magnezija:

*

hujšanje z enostransko prehrano
*

premastna hrana
*

nepravilna prehrana (veliko sladkarij in živil iz bele moke, veliko kuhane in pečene hrane)
*

hrana, zelo bogata s kalcijem, oz. pomanjkanje vitaminov B1, B2 in B6
*

alkoholizem, kajenje, hranjenje po sondah in infuzijah (dalj časa)
*

nezadostna resorbcija magnezija ali pretirana izguba magnezija pri resekciji črevesja, uporabi odvajal in vnetnih črevesnih boleznih z diarejami (Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis)
*

endokrini vzroki so sladkorna bolezen, nekatere bolezni ščitnice in obščitnice, bolezni ledvic in nadledvične žleze
*

jemanje diuretikov in nekaterih antibiotikov
*

ekstremni športi, nosečnost, dojenje,
*

stresne situacije

Magnezij so znanstveniki poimenovali antistresni mineral in balzam za živce in mišice.

*

Magnezij je važen del v molekuli klorofila tako kot železo v molekuli hemoglobina. Dnevna potreba našega telesa po magneziju znaša 12,3 do 20,6 mmol (300 do 500 mg). Telo iz hrane absorbira 24 do 75 odstotkov Mg, odvisno od količine Mg v telesu in vrste hrane. Ob pomanjkanju ga črpa več.
*

Magnezij je med intracelularnimi minerali po pomembnosti takoj za kalijem.
*

Telo odraslega človeka vsebuje cca 864 do 1152 mmol (21 do 28 g) magnezija okrog 60 odstotkov vsega Mg je v telesu deponiranega v kosteh. Magnezij je sestavni del krvne plazme. Najdemo ga v skeletnih mišicah, v srčni mišici, v živčnem sistemu in zelo veliko v jetrih. Okoli 80 odstotkov serumskega magnezija je ioniziranega in razpršljivega, ostanek je vezan z beljakovinami.
*

Magnezij omogoča več kot 300 različnih življenjsko pomembnih funkcij v organizmu. Uravnava celotni živčni in mišični sistem. Omogoča normalno prevajanje impulzov po živčnih vlaknih.
*

Je zelo pomemben katalizator mnogih encimskih sistemov.
*

Brez Mg ni mogoča presnova ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob.
*

Stabilizira trombocite (preprečuje njihovo zlepljanje). Je zaščitni faktor proti trombozi.
*

Preventivno deluje proti srčnemu infarktu (znižuje količino maščob v krvi), preprečuje motnje srčnega ritma in krepi srčno mišico.
*

Preprečuje tvorjenje ledvičnih kamnov.
*

Zmanjšuje toksičnost raznovrstnih snovi v jetrih in pospešuje regeneracijo jeter.
*

Ugodno vpliva na trebušno slinavko in izločanje njenih sokov.
*

Deluje kot sredstvo za naravno uravnavanje prebave, zato je koristen pri zaprtosti.
*

Posebno vlogo ima v ginekologiji in porodničarstvu, saj lahko pride do prezgodnjega poroda tudi zaradi pomanjkanja magnezija. Uporablja se za zdravljenje nekaterih zapletov pri nosečnosti in porodu.
*

Vpliva na plodnost moških, saj je eden izmed pomembnejših elementov v glavici semenčic. Kadar je pri njih motena presnova magnezija ali ga je premalo, se njihov pogon ustavi. Preprosto omrtvijo.

Zaradi modernega življenja, ki nas ogroža z nevarnimi izpuhi, ozonom, tobačnim dimom ter konzervirano in rafinirano prehrano, je treba omeniti še antioksidacijsko delovanje magnezija, ki varuje celice pred poškodbami. Å tevilne snovi se lahko v telesu preobrazijo v nevarne proste radikale, majhne molekule, ki okvarjajo celice. Zdravo telo razpolaga s številnimi varovalnimi mehanizmi, vendar mu pogostnost zgodnjega nastanka raka, bolezni srca in ožilja ter degenerativnih bolezni prepričuje, da ne deluje vedno tako, kot bi si želeli.

Telo potrebuje magnezij in večino drugih mineralov in vitaminov vsak dan. Z magnezijem ravna razsipno, saj ga črevo vsrka iz zaužite hrane le delno, običajno ne več kot 30 odstotkov, preostanek pa se izloči z blatom. Za natančnejšo regulacijo skrbijo ledvice, ki ga izločajo v urin.

Strokovnjaki z raziskavami ugotavljajo, da danes trpijo za pomanjkanjem magnezija sicer še zdravi ljudje. Bolj kot z očitnim pomanjkanjem se srečujemo s skritim, in sicer s približno 15-odstotnim prenizkim dnevnim vnosom. Analize v Nemčiji so pokazale, da ima 40 odstotkov prebivalstva nad 18 let pomanjkanje Mg in 85 odstotkov bolnikov, ki so preboleli srčni infarkt. V Franciji pa je takega prebivalstva v starosti nad 18 let, več kot 25 odstotkov. Podatkov za Slovenijo žal ni.

Kako lahko preprečimo pomanjkanje Mg?
Na dan potrebujemo med 300 in 500 mg Mg, kar pomeni, da je dovolj, če spijemo tri do štiri kozarce mineralne vode Donat Mg na dan. Pijemo jo sobne temperature in pred jedjo. Magnezij se bolje absorbira, če se ne meša s hrano, zato Donata Mg ne pijemo med jedjo ali takoj po jedi.

Vsebnost Mg v živilih (mg Mg / 100 g)

SADJE

jabolka

4

breskve

7

jagode

11

maline

18

pomaranče

11

banane

29

slive

6

rozine

35

MESO, RIBE

piščanec, belo meso

29

teletina

25

šunka

22

sardele

31

postrv

27

sardine v olju

52

MLEČNI IZDELKI

sveže mleko

14

smetana

10

siri (povprečno)

32

kondenzirano mleko (10 % m.)

35

ZELENJAVA (kuhana)

fižol

47

grah, krompir

27

zelena

26

paradižnik, zelje

12

stročji fižol

25

sojina moka

260

brstični ohrovt

24

radič, čebula

15

ŽITA

polnozrnati kruh

150

beli kruh, riž

30

koruza

120

pšenični kalčki

246

ovseni kosmiči

145

testenine

35

RAZNO

jajca

12

kakavov prah

420

šampinjoni

16

mlečna čokolada

23

Alge (suhe)

2500

bučnice (pražene)

543

kikirikiji

175

orehi, lešniki

134

kvas

59

med

6

PAHOR ”OFF THE RECORD”

http://www.had.si/blog/2011/06/12/borut-pahor-off-the-record-youtube/

CODEX ALIMENTARIUS – kaj to je

Petek, 17 Junij 2011

Verjetno vas ni prav veliko slišalo za Codex Alimentarius, kajne? Če niste zanj slišali, je cilj elite dosežen, saj jim točno to najbolj odgovarja. Če bi vedeli kaj Codex je, bi bil njegov obstoj ogrožen. in točno to želim doseči s tem blogom, saj Codex prihaja. V veljavo pride 31. decembra letos.

To vam morda v tem trenutku prav nič ne pove in nič ne pomeni, ampak v kratkem vam bo več jasno, ko vam obrazložim kaj Codex sploh je. Če boste potem začeli razmišljat o njem in vas bo zaskrbelo, pa bo moj cilj dosežen. saj nas vse lahko skrbi njegova uvedba.

Kaj Codex sploh je?

Codex Alimentarius je skupek pravil za regulacijo poljedelstva in popolno kontrolo hrane od semena do končnega pridelka. Pa bom čisto na enostaven način skušal napisat kaj njegova uvedba pomeni. Pod Codexom ni več potrebno označevat živila, ki so genetsko spremenjena, kar je sedaj obvezno.

Zelenjava in sadje bosta izpostavljena sevanju. Trenutno se to dela samo pri sadju in zelenjavi, ki mora dolgo potovati. da ostane dlje sveža. Pod Codexom bo to obvezno za vsa živila. Po uvedbi Codexa bodo vse živali, ki se redijo za hrano ali mleko, morale dobivati Monsanto rasni hormon in Monsanto antibiotike. Naj vam ob tem še povem, da je Monsanto največji proizvajalec genetsko spremenjenih živil na svetu.

Ljudje bodo zbolevali zaradi uživanja genetsko spremenjene hrane, tukaj pa vskoči farmacija, ki jim bo nudila pomoč v obliki svojih zdravil. Praktično vsa naravna zdravila postanejo prepovedana in označena kot strupena in nevarna, dovoljeni bodo samo farmacevtski produkti. Pa naj mi še kdo reče, da je kemija bolj zdrava od naravnih zadev. Ampak ravno v tem je problem. naravna zdravila so konkurenca farmaciji, zato jih želijo prepovedat. Vse vitaminske dodatke bo možno dobit samo še na recept.

Codex v osnovi preprečuje in celo prepoveduje naravno organsko kmetovanje.

Naj še enkrat povzamem vse. Codex Alimentarius bo vso kontrolo nad hrano potisnil v roke farmaciji in Monsantu kot naj večjemu proizvajalcu genetsko predelane prehrane. Če se vse črne slutnje uresničijo, bomo v roku 10 let na policah v trgovinah imeli le še genetsko spremenjeno prehrano, organske, ekološke in biološke ne bo več. Kmetje bodo morali semena kupovat od Monsanta vsako leto, saj imajo njihova semena vgrajen gen, ki preprečuje nadaljnje razmnoževanje.

Z drugimi besedami povedano, ne proizvajajo semen, zato mora kmet vsako leto znova kupiti semena. od Monsanta seveda. Ironija je v tem, da bomo morda v povprečju dlje živeli, ampak kvaliteta življenja bo precej slabša, saj bo prehrana nekvalitetna. Veliko bo bolezni, tukaj pa nam bo farmacija prodajala svoje izdelke in nas zdravila, tako da
bodo še oni dobili svoj kos pogače.

Zdaj pa tisto najstrašnejše. zaradi posledic uvedbe Codexa naj bi po celem svetu umrlo okrog 3 milijarde ljudi. da, res je. 3 milijarde!!! Zakaj? Zaradi pomanjkanja hrane, nekvalitetne hrane, celo zaradi ozdravljivih bolezni, ker bodo naravna zdravila seveda prepovedana, imunski sistem pa oslabljen zaradi nekvalitetne genetsko spremenjene hrane.

Kakšna je rešitev in kaj se lahko naredi?

Å irite novico še naprej. povejte vsem prijateljem, znancem, sošolcem, sodelavcem, družini in nasploh vsem, ki jih poznate. pišite bloge, pošiljajte maile, govorite o tem. Časa je zelo malo, ampak ni še prepozno. Codex naj bi stopil v veljavo 31. decembra 2011, zato je treba pohiteti.

Za Codex je zadolžena posebna Codex Alimentarius komisija. Leta 1994 so poskušali uvesti Codex v ZDA, ampak ljudje so spregledali in množično pisali lokalnim politikom, kongresnikom, trgovskim verigam je postalo jasno, da bodo propadle, če se Codex uvede in so tudi same lobirale za njegovo preprečitev. in skupaj so dosegli, da se Codex na koncu ni uvedel. Nato pa se je komisija spravila nad Evropo in kot vse kaže jim bo tukaj uspelo.

Računajo na večjo razbitost trga in slabšo komunikacijo med državami. kar oboje drži.
31. december je dan D. ni še prepozno, zato vas res naprošam, da širite to novico naprej.

Kaj pa če se Codex res uvede?

V tem primeru pa vam toplo priporočam, da jest čim več doma vzgojene in pridelane hrane. In pa še nekaj pomembnega. hranite semena!!! Ob uvedbi Codexa bo namreč težko ali pa celo nemogoče kupiti gensko nespremenjena semena, zato jih obvezno hranite doma za naprej. Če imate to možnost, razširite svoj vrt in poskušajte narediti čim večje zaloge ozimnice, da boste tudi čez zimo jedli čim več zdrave hrane. Bodite pozorni na to kaj kupujete. Največkrat so ravno pridelki večjih in bolj reklamiranih podjetij v bistvu najslabši za zdravje.

OKUSNI IN ZDRAVI PRIGRIZKI, KI KORISTIJO ZDRAVJU

9. junij, 2011
Written by BC

Pokovka vsebuje polifenole
Pokovka je zdrav prigrizek

Si tudi vi nezadržno zaželite kakšnega prgrizka? In ne veste kaj bi si privoščili, da ne bi preveč škodovali svojemu telesu?

Zdravju prijazni prigrizki, po katerih hrepeni vaše telo, so lahko zdravju zelo koristni, samo pametno jih moramo izbirati.

Dr. Deborah Shulman pravi, da so primerni prigrizki na vsake tri do štiri ure odlični za nadzor apetita. Z njimi v telo vnašamo potrebna hranila, še posebej, če smo fizično zelo aktivni.

Seveda pa je potrebno biti zelo previden glede količine teh prigrizkov. Saj veste, če vnešene energije ne bomo potrošili, bomo hitro pridobili dodatne kilograme.

Seveda pa se moramo tudi pri prigrizkih izogniti pakirani slabi hrani in uživati sveže pripravljeno.

POKOVKA

Ob večjih fizičnih naporih se močno potimo in telo izgublja sol, zato jo moramo vnesti v telo. Odličen prigrizek v tem primeru je lahko pokovka.

Vsebuje ogromno vlaknin, malo kalorij, in kar je malo manj znano: je zdrava hrana za vaše srce.

Ameriška univerza Scranton je predstavila raziskavo v kateri so preizkušali večje število žit glede na vsebnost antioksidanta polifenola.

Polifenol ščiti telo pred poškodbani celic in tkiva, pred rakom in tudi pred boleznimi srca. Odkrili so, da med vsemi prigrizki, pokovka vsebuje največ polifenola.

TEMNA ČOKOLADA

Stresno in hitro življenje je naporno za telo in lahko povzroči srčno žilna obolenja. Glede na različne raziskave lahko v teh primerih temna čokolada precej pomaga.

Sodelujoči v raziskavi so v štirinajstih dne vsak dan enkrat zaužili po 5dag temne čokolade. Temna čokolada je znižala stopnjo stresnega hormona pri sodeljujočih, ki so kazali znake tesnobe.

Temna čokolada tudi znižuje povišan krvni pritisk, kar je še dodatna stvar za zmanšanje rizika za srčno žilne bolezni, je povedala dr. Shulman.

Vendar moramo paziti na kalorije in uživati zmerne količine te sladke dobrote 🙂

PRAŽENI ARAŠIDI

V študiji, ki je bila pred kratkim objavljena v reviji Food Chemistry, je bilo ugotovljeno da se z daljšanjem časa praženja arašidov poveča vsebnost antioksidantov.

Zelo dolgo praženje arašidov ohranja precej večje količine mangana in vitamina E (ki pomaga pri ohranjanju kosti in rdečih krvnih celic), kot pa kratkotrajno praženje.

Arašidi vsebujejo tudi veliko proteinov, vlaken in zdravih nenasičenih maščobnih kislin. To so tri snovi, ki nas nasitijo.

Vedno imejte pri roki oreščke in ko začutite lahkoto pojete kakšnega.

VIÅ NJEV SOK

Višnjev sok lajšal bolečine in celo pomagal pri ohranjanju zdravega srca.

V raziskavi, ki je bila objavljena v reviji Journal of Nutrition, so sodelujoči štirinajst dni dvakrat na dan dobivali višnjev sok ali placebo napitek. Raziskovalci so ugotovili, da je višnjev sok znižal poškodbe na srcu zaradi oksidacije, ki lahko prispevajo k boleznim srca.

Glavna koristna vrednost višnjevega soka je v visoki vsebnosti antioksidantov. Naše telo proizvaja antioksidante, vendar je zelo pomembno, da jih vnašamo v telo tudi preko hrane in pijače, pravi dr. Schumanova. Kjub temu, da sok ne vsebuje vlaknin, ki jih vsebujejo celi sadeži, je odličen vir ogljikohidratov, zato je odlična izbira za regeneracijo po fizičnih naporih.

ŽITARICE IN MLEKO

Iskazalo se je, da zajtrk šampijonov pomaga pri hitri regeneraciji po hujšem fizičnem naporu.

V raziskavi, ki je bila objavljane 2009 v reviji Jurnal of the International Society of Sport Nutrition, so kolesarji kolesarili dVe uri in nato jedli žitarice in polnomastno mleko ali pili športni napitek z ogljikohidrati. Po nekaj dneh so ponovili test.

Raziskovalci so ugotovili, da so žitarice in mleko napolnili zaloge energije enako kvalitetno kot športni napitek.

Mleko vsebuje tudi kakovostne protein, ki so idealni za regeneracijo mišic. Glede na to raziskavo so žitarice in mleko odličen prikrizek za regeneracijo, ki je poceni in naraven.

Å e nekaj nasvetov kako kupiti kvalitetnejše prigrizke:

Pokovka:

– Narediti si jo sami (Sveža pokovka brez dodatkov je najboljša. Lahko dodate začimbe ali oreščke).
– Pazite na maščobe (Izberite pokovko z malo maščobami)

Temna čokolada:

– Visoka vsebnost kakava (več kot vsebuje kakava, več vsebuje antioksidantov)
– Izognite se maščobam (Čokoladne tablice, ki vsebujejo rastlinsko ali hidrogenizirano maščobo so slabe kvalitete)

Praženi oreščki:

– Izberite suho pražene (pri drugih načinih praženja dodajo maščobe in sladkorje)
– Izberite arašide z lupinico (lupinica je bogata z antioksidanti)
– Izognite se soli (slanim arašidom običajno dodajo tudi maščobe)

Višnjev sok:

– Izberite sok iz samih višenj (višnjev sok običajno mešajo z ostalim sadjem. Za najvišjo vsebnost antioksidantov izberite sok brez ostalega sadja)
– Izogibajte se sladkorju (Kupite 100% naravni sok, da se izognete dodanemu sladkorju)

Žitarice:

– Veliko vlaknin (vsebovati morajo vsaj 3 do 5g vlaknin na porcijo)
– Izognite se dodanim sladkorjem (izberite žitarice s čim nižjo vsebnostjo dodanega sladkorja)

Želim vam čim več užitkov ob uživanju prigrizkov. Za še več zanimivih nasvetov in novic mi sledite na Twitterju @daviduspeh in se prijavite na prejemanje novic.

Lep pozdrav

OZKOLISTNI TRPOTEC

Ozkolistni trpotec nabiramo med cvetenjem od aprila do oktobra. Rastlina je trajnica, raste po travnikih in ob poteh ter je ni težko najti. Uporabni so nadzemni deli, suličasti listi in cvetovi, ki jih čim hitreje posušimo sicer počrnijo. Učinkovine v ozkolistnem trpotcu so glikozidi, sluz, klorogenska kislina, ursolna kislina ter kremenčeva kislina. Na sluznici zgornjega dela dihalnih poti naredijo tanko oblogo, ki sluznico ščiti pred draženjem. Učinkovine imajo tudi blago protimikrobno delovanje.

Največkrat ga uporabljamo pri težavah z dihali: za pomirjanje dražečega kašlja, za zdravljenje bronhitisa, prehlada ter pri vnetjih grla in žrela. Je tudi blago sredstvo za izkašljevanje. Ker je blag adstringent ga uporabimo za celjenje ran in pri pikih žuželk. Uporablja se tudi pri vnetem sečnem mehurju saj ima zaradi kalija diuretičen učinek. Pospešuje presnovo, čisti kri ter pomaga tudi pri boleznih želodca, driski in hemeroidih.

Iz trpotca si pripravimo čaj, ki ga pijemo trikrat na dan: dve žlički zdrobljenih posušenih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 10 minut. Za zdravljenje ran in pikov žuželk pa si pripravimo obkladek iz svežih zmečkanih listov.

HEARTBEAT- ENRICO IGLESIAS

Mr MARTIN SOLVEIG & Dragonette – Hello (Out Now)

KAT DELUNA – PARTY O’ CLOCK

BOROVNICE RAZSTRUPLJAJO IN OBNAVLJAJO

Borovnice vsebujejo vitamina C in E, več različnih vrst rastlinskih in drugih hranilnih snovi, polifenole (antocian, elagična kislina, kvercetin, katehini), salicilno kislino, karotine, prehransko vlaknino, folate, kalij, mangan, magnezij, železo, riboflavin, niacin, fitoestrogene in malo kalorij. Borovnice vsebujejo dobrih 5 % sladkorjev in pektin.

Borovnice izjemno zdravilno vplivajo na želodčno in črevesno sluznico, saj njihova visoka vsebnost karotinov, vitamina C in čreslovin telesne sluznice ne samo ščiti, ampak tudi pospešuje njihovo obnavljanje. Taninska kislina v borovnicah uspešno odpravlja črevesna vnetja, medtem ko elagična kislina spodbuja izločanje razstrupljevalnih encimov iz črevesne stene in je hkrati tudi učinkovito varovalno sredstvo samih črevesnih celic.

IZRAZITO VAROVALNO ŽIVILO ZA SRCE IN OŽILJE

Z uživanjem borovnic lahko preprečujemo, da bi kri vsebovala prevelike količine holesterola. Tako borovnice predstavljajo izrazito varovalno živilo za srce in ožilje, saj zavirajo strjevanje krvi in nastajanje krvnih strdkov. Poleg izrednih zdravilnih učinkov in učinkov proti staranju (Alzheimerjeva bolezen in demenca) zmanjšujejo tudi tveganje za nastanek raka.

Borovnice vsebujejo toliko antioksidantov, kolikor jih vsebuje petkratna količina korenja, jabolk, brokolija ali bučk.

Borovnice blažijo vnetja. Z njihovo pomočjo lahko izboljšamo koordinacijo, ravnotežje, koristne so celo pri multipli sklerozi. Blagodejno vplivajo tudi na kožo, saj jo ohranjajo zdravo in zmanjšujejo starostne kolobarje in gubice okoli oči.

SKRIVNOST BOROVNIC JE V ANTOCIANINu

Magična moč borovnic je skrita v antocianinu iz družine flavonoidov, ki ga je največ v njihovi povrhnjici. Divje borovnice namreč vsebujejo najmanj pet različnih vrst antocianina. Le – ti omogočajo borovnicam, da delujejo kot močni antioksidanti, hkrati pa blažijo vnetja. Spodbujajo nastanek kakovostnega kolagena, ki je sestavni del tkiv, hkrati pa spodbujajo tudi širjenje krvnih žil in podobno kot aspirin zavirajo strjevanje krvi in nastanek krvnih strdkov.

V zadnjem času se mnoge raziskave osredotočajo na moč antioksidantov in nekaterih vrst flavonoidov v borovnicah, saj prva spoznanja kažejo, da borovnice zavirajo številne degenerativne bolezni, povezane s staranjem možganov.

BOROVNICE V BOJU PROTI RAKU

Borovnice vsebujejo tudi elagično kislino, ki je prav tako antioksidant. Ta kislina ovira nastajanje tistih reakcij v metabolizmu, ki povzročajo raka, zato imajo ljudje, ki uživajo sadje z veliko elagične kisline, trikrat manj možnosti za nastanek raka kot tisti, ki uživajo malo ali nič elagične kisline.

POMAGAJO TUDI PRI ZAPRTJU

Ker borovnice vsebujejo tudi pektin, nam lahko pomagajo pri zaprtju in diareji. Blagodejne so tudi pri napenjanju in delujejo antibakterijsko.

Iz borovnic lahko pripravimo okusne shake, marmelade, nadeve za palačinke, torte, kolače in narastke ali pa jih globoko zamrznemo.

Borovnice so priporočljive za ostrejši vid in čiščenje sečnih poti, skrbijo pa tudi za zdrava prebavila, saj preprečujejo razvoj škodljivih mikroorganizmov v debelem črevesu.

PRIVOÅ ČITE SI JIH NA STO IN EN NAČIN

Borovnice lahko uživamo samostojno ali skupaj z drugimi vrstami sadja, zelenjave, žitaric, mlečnih izdelkov.