PEKA KROMPIRJA V PEČICI – JAIMIE OLIVER

KROMPIR NAJPREJ OLUPIMO IN NA POL SKUHAMO mora že malo odstopati –zacveteti-ko ga kuhamoNATO GA DAMO V PEKAČ NA MASLO ALI OLIVNO OLJE če imamo od pečenke maščobo jo damo zraven DODAMO ROŽMARIN IN ČESEN V STROKIH NATO KROMPIR KI GA POPRAMO IN SOLIMO dodamo naribano lupino limone in mandarien in v pečico z njim za skoraj 50minut PEČENJE PREVERIMO PO 35MINUTAH pečemo na 220stopinjah

ČOKOLADNA TORTA, PRI KATERI UMAŽEMO LE ENO SKLEDO – DONNA HAYE

375 temne čokolade 125g masla – TO STOPIMO NAD SOPARO IN DODAMO 1 skodelica rjavega sladkorja 1 skodelica mandljeve moke 1SKODELICA NAVADNE MOKE PREMEŠAMO DA NI GRUDIC +5 jajc VSE ZMEŠAMO DAMO V MODEL ZA TORTE OBLOŽEN S PEKI PAPIRJEM TUDI PO OBODU pečemo 40 minut na 170stopinj pečemo jo pokrito z alufolijo ki jo med peko odstranimo PEČENO POTRESEMO S KAKAVOM V PRAHU

Športne poškodbe in rehabilitacija

Vsaka poškodba je za športnika nezaželena, saj prepreči normalen trening in s tem pripravo na tekmovanja oz. doseganje ciljev, ki si jih je zadal. Zato želijo poškodbo čimprej odpraviti, pri tem pa pogosto delajo napake, saj poškodovano tkivo prehitro soočijo z novim šokom in stara poškodba se povrne v še hujši obliki ali pa nastopi nova. Če po poškodbah kit prekmalu začnemo z intenzivnim treningom, se mišična masa hitro poveca, kite pa ne morejo slediti tako hitremu povečanju sile in vnetje se ponovi. Še slabše je, če stiskamo zobe in treniramo s še neozdravljeno poškodbo, saj lahko pride do degenerativnih sprememb (zakostenitev dela kite – kalcinacija), ki so veliko težje ozdravljive, če ne že neozdravljive. Zavedati se je treba, da vsaka poškodba za popolno rehabilitacijo potrebuje določen čas.

Ločimo dve vrsti poškodb:

Akutne poškodbe – vzroki za akutne poškodbe so vedno očitni. Zgodijo se v trenutku. Vzrok je lahko prevelika sila, ki je mišice, kite ali vezi ne morejo prenašati. Primer: plezalcu noga nepričakovano zdrsne in celo težo telesa zadrži na eni roki, lahko zaradi velike sile pride do izpaha rame, posledica pa so lahko natrgane vezi, kite in mišice, ki ta sklep obdajajo. V večini primerov je akutne poškodbe lažje pozdraviti kot kronične poškodbe.

Kronične poškodbe – zanje se uporabljata tudi pojma ‘športna okvara’ ali preobremenitev (angleško: overuse). Gre za bolezensko stanje, ki nastaja postopno in ga v začetku sploh ne zaznamo; časa in vzroka nastanka ne moremo z gotovostjo opredeliti. Gre za posledico pogostih, ponavljajočih se intenzivnih obremenitev na nekem delu gibal (zlasti na tetivah, tetivnih narastiščih na kost, mišicah in sklepih pa tudi na kosteh), kar izzove napredujoče lokalne vnetne procese, posledične degenerativne spremembe in zaradi bolečin prekinitev nadaljnje telesne aktivnosti. Te poškodbe povzroči nenehno kopičenje mikropoškodb, ki nastanejo med treningom in se nimajo časa regenerirati. Mikropoškodbe mišic in kit so normalen in nujen pojav pri kvalitetnem treningu in omogočajo napredek, saj se z njimi mišice, kite in ostalo obremenjeno tkivo prilagodi na napor (katabolna faza). Seveda pa moramo s počitkom zagotoviti dovolj časa, da se mikropoškodbe med posameznimi treningi zacelijo, da se obnovijo vse energijske zaloge, gradbeni elementi in druge snovi (encimi, hormoni…), ki smo jih med treningom porabili (anabolna faza). Če pretiravamo, ali treniramo preveč enostransko, se mikropoškodbe kopičijo in začnemo čutiti majhne bolečine. Če jim ne namenimo takojšne pozornosti, postajajo iz dneva v dan hujše in lahko se zgodi, da že majhna obremenitev povzroči bolečino, ki nam onemogoči izvedbo giba. Primer: plezalski komolec, ko prizadeti zaradi ostrih bolečin ne more držati niti skodelice kave. Zdravljenje kroničnih poškodb je ponavadi dolgotrajnejše od akutnih in če nismo dovolj potrpežljivi, se lahko ponovijo takoj, ko začnemo spet intenzivno trenirati.

Okvirni časi za regeneracijo poškodb:

1. natrgana mišica: 2-4 tedne

2. natrgane vezi in kitne ovojnice: 2-4 mesece

3. strgana vez: 3-6 mesecev

4. kronična vnetja kit: 2-4 mesece

5. zlom kosti: 2-3 mesece

6. zlom sklepa: 3-4 mesece

Rehabilitacija vsake poškodbe poteka skozi štiri faze:

Prva faza:

sem spadajo ukrepi prve pomoči oz. oskrba poškodbe v prvih 24 urah. To pride v poštev pri poškodbah, katerih nastanek je akuten. Med najpomembnejše ukrepe sodijo: mirovanje, kompresijska obveza, dvig poškodovanega dela, lokalno hlajenje (RICE- rest, ice, compression, elevation). Bistvo teh postopkov je zmanjšanje bolečine in povzročenje zaprtja žil ter s tem zmanjšanje krvavitve in nastanka hematoma in vnetja. Že v akutni fazi je priporočljiva terapija z laserjem.

Druga faza:

ko je akutna faza mimo (24-48 ur), se začne prava rehabilitacija z različnimi vajami in drugimi postopki, katerih funkcija je čim hitrejša resorbcija hematoma. Pri tem moramo poznati vlogo, ki jo ima pri zdravljenju kri. Prinaša hranilne snovi in kisik, bela krvna telesca se borijo proti infekciji in uničujejo odmrlo tkivo. Gibanje pospeši krvni obtok in s tem zdravljenje. V začetni fazi, ko je poškodba še preobčutljiva za izvajanje določenih kinezioterapevtskih gibov, je priporočljiva katerakoli druga aerobna aktivnost, ki ne vključuje direktno prizadetega dela. Za pospeševaje prekrvitve obstajajo še drugi postopki; topli obkladki, izmenična mrzlo-vroča kopel, masaža z ledom (3-5 min), obkladki (kis, sol, glina, zelje..), elektroterapija, ultrazvok, laser…
Ko prizadeto mesto lahko uporabljamo brez bolečin, začnemo izvajati vaje, ki sprostijo napetost, ki nastane, ko se poškodovano tkivo obnavlja, ter preprečijo zakrnitev sklepov. Amplituda gibov mora biti taka, da ne občutimo bolečine.

Tretja faza:

ko poškodovan ud lahko premikamo z lastno močjo in v popolni amplitudi brez bolečin, začnemo krepiti poškodovano tkivo z vajami proti povečanemu odporu. Pri tem je pomembna postopnost. Najprej mišico obremenjujemo z izometrično kontrakcijo, potem preidemo na izotonično in izokinetično kontrakcijo. Izometrična kontrakcija je kontrakcija, pri kateri se samo poveča napetost v mišici, sklep pa ostane v enakem položaju, npr. ko želimo potisniti steno od sebe.
Pri izotonični kontrakciji gre za premagovanje bremena z enako silo, ne glede na hitrost gibanja, pri izokinetični kontrakciji pa je hitrost skozi celotno amplitudo giba konstantna. Te vaje je mogoče izvajati le na hidravličnih trenažerjih ali dragih izokinetičnih napravah, zato ponavadi iz izometrične kontrakcije takoj preidemo na klasične vaje s koncentrično kontrakcijo.
Vedno bolj popularen pripomoček za rehabilitacijo in trening antagonostičnih mišic postaja Thera band. To je elastični trak, ki ga je mogoče kupiti v različnih barvah glede na odpor, ki ga nudi. Z njim lahko izvajamo mnogo različnih vaj. Odpor in amplitudo gibanja lahko postopoma povečujemo. Pozorni moramo biti na bolečino, ki nam je opozorilo, če pretiravamo. Ta faza je tudi priložnost za krepitev antagonisticnih mišic, saj je pogosto ravno velika razlika v moči agonistov in antagonistov vzrok poškodbe.

Četrta faza:

ko poškodovano tkivo v tretji fazi toliko okrepimo, da je dobilo nazaj približno 2/3 prejšnje moči, je čas, da ga začnemo spet navajati na specifične obremenitve. Za poškodovano mišico to pomeni, da se ponovno “nauči” sodelovati z ostalimi mišicami (medmišična koordinacija). Poškodovani del moramo previdno izpostavljati čim večji paleti različnih gibov, težavnost pa stopnjujemo postopoma skozi obdobje večih tednov.

Okvirno trajanje posameznih faz rehabilitacije.

poškodba mišice poškodba kit, vezi, hrustanca
PRVA FAZA 1-3 dni 3 dni-2 tedna
DRUGA FAZA 1-3 dni 3 dni-6 tednov
TRETJA FAZA 1-3 dni 1-6 tednov
ČETRTA FAZA 1-2 tedna 1-6 tednov

Povzeto po Martini Čufar: Poškodbe v športnem plezanju, njihovo zdravljenje in preventiva (gradivo za inštruktorje plezanja).

Kako najlažje očistiti pečico?

Med prazniki je bila izmed vseh gospodinjskih aparatov skoraj v vsakem gospodinjstvu najbolj dejavna pečica, iz katere je ves čas dišalo bodisi po slastni pečenki bodisi po potici, kolačih ali piškotih. Vse lepo in prav, a ko so se prazniki končali, so se gospodinje znašle pred dilemo, kako pečico, v kateri se je nabralo kar nekaj umazanije in maščobe, očistiti.

Na prodajnih policah je na voljo malo morje čistilnih sredstev za čiščenje zamaščene pečice, ki obljubljajo čudeže, a nikar ne mečite stran denarja, temveč poskusite preprost trik, nad rezultati katerega boste več kot navdušeni. Potrebujete le vodo in sodo bikarbono in čiščenje se lahko začne. Najprej z vodo poškropite notranjost pečice, nato na dno nanesite debelejši sloj sode bikarbone. Nekateri svetujejo, da je bolje pustiti tako čez noč, ni pa nujno. S pomočjo gobice za pomivanje posode nato temeljito zdrgnite notranjost pečice; ko očistite dno in vratca, se lotite še ostalih stranic, pri čemer se bo na dnu nabrala rjava tekočina, ki jo je potrebno odstraniti, lahko s pomočjo gobice, poplakniti z vodo in nato obrisati z mokro krpo. Končni rezultat vas bo tako prevzel, da niti pomislili več ne boste na nakup čistil in bo soda bikarbona postala vaša ’najboljša prijateljica’.

Domače sirove štručke

Saj veste, tiste sočne sirove štručke, ki se ti kar stopijo v ustih. Pri nas jih pripravljamo po spodnjem receptu že kar nekaj časa in so preverjeno božanske. Pripravljene lahko hranite v zamrzovalniku in tako boste imeli vedno svež in topel zajtrk.

Potrebujemo:

1 kg bele moke
2 dag svežega ali 1 suh kvas
6 dcl mlačne vode
4 dag sladkorja (2-3 velike žlice)
1dcl olivnega ali drugega olja
Ščep soli oz. po okusu (mala žlička)
grobo nariban sir
1 jajce za premaz

Priprava:

Polovico moke presejte s cedilom, dodajte kvas, vso vodo, sladkor, ter s kuhalnico na hitro zmešajte v gladko zmes. Čez zmes presejte ostalo moko, dodajte olje, sol, ter pustite – (ne zmešaj). Postavite na toplo in pustite da spodnji del naraste, to boste opazili po razpokah na zgornji plasti moke. Vse skupaj zamesite v gladko testo ter ga pustite vzhajati 10 – 20 minut. Iz testa naredite cca 50g težke kroglice, jih namažite z oljem ter pustite malce vzhajati. Vzemite kroglice, ki ste jih najprej naredili jih malce sploščite in s pomočjo rezalnika za jabolka, odtisnite rožico (močno pritisnite). Rožico dajte na pekač obložen s peki papirjem in premažite s stepenim jajcem. Pustite vzhajati, dodajte grobo nariban sir in pecite v pečici 200 stopinj celzija okoli 13-15 minut oz. da dobijo lepo zlato rjavo barvo.

komentarji:

– jaz sem jih spekla ravnokar iz treh paketkov kvasa da sem dobila količino 2 dag in so božanske

– eden suh kvas bi bil dovolj 😉

– Kaj ni to premalo kvasa za 1 kg.moke..vsekakor moram narediti,da moje malo pocrkljam..

-Ni premalo kvasa. To je polovica svežega ali en zavitek suhega.

-v paketku suhega kvasa je 7 g torej pomeni tri paketke suhega kvasa da dobis 2 dag

-Ne, suhega kvasa se uporabi toliko da zadostuje enakovredni količini svežega. To je en zavitek.

-6dag al 6g sladkorja? =)

– dag oz po želji.

-to bom pa js tut probala

– Le daj pa drug teden probat prineses 🙂

POMARANČNA LUPINA NI LE ODPADEK

Večina ljudi olupke od pomaranče avtomatsko vrže v smeti. Če tudi vi sodite medjne, boste po tem, ko boste izvedeli, za kaj vse jih lahko koristno uporabite, dvakrat premislili, preden jih boste vrgli v smeti. Pa poglejmo!

Pomarančni olupek

Za pečico

Tudi če ste še tako temeljito očistili pečico, se lahko zgodi, da se iz nje širi neprijeten vonj, tega pa se lahko rešite tako, da v pekač položite pomarančne olupke, pečico prižgite na 180 stopinj ter ’pečite’ pol ure. Ne samo, da bo prijetno dišala sama pečica, vonj se bo razširil po celi kuhinji.
Pomaranče

Za ’smrdljive’ čevlje

Skoraj jih ni čevljev, ki bi vedno po uporabi lepo dišali. Sploh tisti, ki jih uporabljamo za športne aktivnosti, znajo še kako smrdeti in tudi tu vam bo na pomoč ’priskočil’ pomarančni olupek. Položite ga v čevlje ter pustite stati čez noč. Olupek bo vpil vlago ter za sabo pustil svež, prijeten vonj.

Za hladilnik

Oh ja, le kdo se še ni srečal z neprijetnim vonjem, ki se je širil iz hladilnika bodisi zaradi pokvarjene hrane bodisi zaradi živil, ki imajo izjemno močan vonj?! Neprijetnih vonjav se rešite tako, da olupek od pomaranče posolite in ga položite čim globlje v hladilnik. Pustite ga tam toliko časa, dokler ne postane popolnoma premočen, nato ga po potrebi zamenjajte.

Za kuhanje

Mnoge zdravilne učinkovine, po katerih je pomaranča znana, se nahajajo ravno v olupku. V kolikor imate pomaranče organske pridelave, olupke posušite in jih kasneje uporabite pri pripravi sadnih solat, sirupa, sokov ali peciva.

Osvežite prostor

Zimski dnevi, ko imate prižgane radiatorje, so idealni, da s pomočjo pomarančnih olupkov osvežite prostor. Postavite jih na radiator ter uživajte v prijetnem vonju, ki bo napolnil in osvežil vaše prostore.

Naredite svečo

Ko je pomaranča še cela, jo prerežite na pol, nato sadež previdno odstranite od lupine, pri čemer pazite, da bo na njej ostala bela kožica, ki bo služila kot stenj, lahko pa stenj tudi dodate. V olupek vlijte olivno olje in že imate svečo, ki vam bo v stanovanju pričarala romantično vzdušje.

SAVINA SVETUJE : Revitalizacija možganov

Pred nami je zelo pomemben teden revitalizacije možganov. V naravi se počasi prižigajo nove lučke in ker ji sledimo, moramo tudi mi storiti enako. Toliko kolikor je zvezd na nebu, toliko imamo živčnih celic oziroma nevronov v možganih. Njihov namen je, da svetijo in nas povezujejo s celotnim univerzumom. Možgani so kraljevi organ elementa vode, nadzorni center celotnega organizma. Neposredno so povezani z ledvicami, ki so izvorni organ, upravljavec vode oziroma korenina življenja. Naši prvi dve celici, iz katerih smo se razvili, se nahajata v malih možganih in v desni ledvički. A uganete kje v našem telesu se z leti nabere največ težkih kovin? Prav v možganih. Zato propadajo in propadamo. Superživilo meseca januarja- he šo wu je odlično tako za regeneracijo, kot detoksifikacijo možganov; a joga obraza je tista, ki jih prekrvavi, spodbudi k optimalnemu delovanju, čiščenju, hidriranju in obnovi. Medtem ko treniramo lobanjske mišice (temporalno ob sencah, okispitalno na dnu lobanje in frontalno na čelu) se impulz mišičnega krčenja prenese preko lobanjske skorje vse do možganov in žlez v glavi: to pa je ključ do revitalizacije. Tam kjer sta gibanje in cirkulacija, tam je življenje. Za zdrave možgane je poleg vadbe ključno tudi spanje. Pravilen spanec med 22 uro zvečer in 2 uro zjutraj skrbi za fizično obnovo, med 2 in 4 pa za psihično – v tem času se čisti podzavest. Bolj zdrave možgane, kot imamo, večji % le-teh uporabljamo, jasnejšo sliko o življenju imamo. Tudi pitje zadostnih količin vode je pomembno, 80% možganov sestoji iz vode, pa seveda pravilno dihanje, ki dovaja kisik v njih.

www.savininauniverza.com

Kurkuma, čudežna začimba z Daljnega vzhoda

Kurkuma je začimbni prašek rumene barve, ki ga pridobivajo iz korenine ingverju sorodne rastline Curcuma longa. Pri nas kurkuma kot samostojna začimba ni zelo uveljavljena ali poznana, se pa nahaja v raznih mešanicah začimb kot je curry, je pa vsakodnevno uporabljena začimba na Daljnem vzhodu, kjer je njen dom. V Evropo je prispela verjetno prek arabskih trgovcev. V srednjem veku so jo imenovali indijski žafran. Ime ‘rumena začimba’ označuje eno od uporab kurkume: barvilo, ki pa ni topljivo v vodi, temveč le v masti ali alkoholu.Kurkuma

Po tradicionalni vzhodni medicini med njene zdravilne učinke spadajo čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Kurkuma vsebuje snov imenovano kurkumin, ki deluje kot stimulant za jetra in žolčnik pri izločanju žolce, bilirubina in pa holesterola. Z leti se izločanje teh snovi pri človeku zmanjša, kar posledično zmanjša tudi absorpcijo hranil, ki so topna v maščobah. Kurkuma tudi ščiti jetra proti strupom in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa, izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno …

Po okusu je blago pikantna, malce grenka, jedka, kot nekakšna mešanica ingverja in pomaranče. Vsebuje mangan, železo, vitamin B6, veliko vlaknin in tudi kalija. Kot rečeno, v tradicionalni indijski in tudi kitajski medicini so jo sprva uporabljali predvsem za zdravilo proti vnetju. Rumeno oranžno barvilo v kurkumi se imenuje kurkumin – in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina.

Priporočena dnevna količina kurkume pri omenjenih težavah je ena polna žlička na dan (približno 4 grame), ki jo razdelimo na 3 dele in užijemo čez dan (zjutraj, opoldne in zvečer), za preventivo pa bo dovolj že pol grama do en gram kurkume na dan. Na Vzhodu prodajajo praviloma cele korenine, z mletjem pa kurkuma skoraj ne izgubi arome. Prašek je pekočega okusa. Kurkuma daje začimbni mešanici kari (kurkuma ima v njej skoraj tretjinski delež) žarečo rumeno barvo. Z njo začinimo in obarvamo riž, gorčico, slaščice, maslo, margarino, sir, ribe, perutnino, meso, ostre, svetle omake, omlete.

Kurkuma je varna za uživanje, saj poleg že omenjenih zdravilnih lastnosti zmanjšuje tudi lepljivost trombocitov, pri tem pa je treba paziti, da je ne predoziramo, če jemljemo kakršna koli zdravila za trombocite ali ob nosečnosti. Kot pri večini zdravilnih rastlin se lahko tudi pri uživanju kurkume pojavijo pri posameznikih določene blage alergijske reakcije, kot je srbečica. V tem primeru jo preprosto speremo in nehamo uporabljati.

Kurkuma za zdravje

Rumeni prah, ki ga najdete na oddelku z začimbami, prihaja iz rastline, ki je doma v gozdovih Jugovzhodne Azije in je tesna sorodnica ingverja, še enega izjemnega čudesa narave.

Zdravljenje s kurkumo

Trenutne raziskave dokazujejo, da zato, ker je močan antioksidant, varuje črevesje pred prostimi radikali, ki poškodujejo celice DNK. Kurkumin je tista sestavina, ki ustavi te spremenjene celice in jih uniči ter tako prepreči, da bi se širile po telesu. Medtem ko strokovnjaki zatrjujejo, da zavira rast rakavih celic pri raku na dojkah, pa še potekajo raziskave glede vpliva na Alzheimerjevo bolezen, na Kitajskem pa trdijo, da zdravi virusni hepatitis.

Ker deluje antiseptično in antibakterijsko jo ajurvedski zdravniki uporabljajo za dezinfekcijo ran in opeklin, ker pa tudi pospešuje prebavo in uravnava presnovo, je priljubljena pri ženskah, ki si želijo izgubiti nekaj kilogramov. Zaradi svojega blažilnega učinka pa je zelo uspešna tudi pri zdravljenju želodčnih težav, saj preprečuje nastajanje čirov.

Kurkuma je dobra za jetra in srce

Naštevanja koristnih učinkov kurkume še ni konec. Dokazano je tudi, da izboljša delovanje jeter, tako da jih razstruplja. Znanstveniki predvidevajo, da bi redno uživanje kurkume preprečilo škodljivo delovanje karcinogenov v hrani. Poleg tega naj bi kurkumin preprečeval oksidacijo holesterola, ki poškoduje stene krvnih žil in ustvarja obloge v žilah, to pa pomeni napredovanje ateroskleroze, ki je smrtno nevarna. Ker kurkuma vsebuje vitamin B6, s tem znižuje raven homocisteina, ki neposredno povzroča poškodbe žil.

Kurkuma kot barvilo

Pogosto jo uporabijo tudi zato, da hrano obarvajo rumeno. Morda niti ne veste, da so vaše jedi obarvane z njo, vendar če na seznamu barvil najdete E100, je to prav kurkuma. Uporabljajo jo za barvanje sirov, jogurtov, solatnih prelivov in celo margarine ter gorčice. Čeprav jo uporabljajo tudi za barvanje oblačil in tkanin, ni preveč močna, saj bledi na sončni svetlobi.

Drugače pa kurkuma vsebuje aktivno snov kurkumin, ki je znana po tem, da stimulira jetra in žolčnik pri izločanju žolča, bilirubina in holesterola. Prav zato poskrbi, da so jetra zaščitena pred zastrupljanjem. Eterično olje kurkume topi žolčne kamne, indijska medicina in lepotna industrija pa jo že tisočletja uporabljata tako za zdravljenje rakavih obolenje in različne vrste luskavice. Ženske jo rade uporabljajo za odstranjevanje odvečnih dlak in za lepo kožo.

Kurkuma kot barvilo

Kurkumo pogosto uporabijo tudi zato, da hrano obarvajo rumeno.

Srečna začimba

Po indijskih izročilih tudi prinaša srečo, zato nevesto na večer pred poroko njene ženske sorodnice namažejo s pasto, ki je zmešana iz vode in kurkume. Če si dekle ne želi stopiti pred oltar z rumeno kožo, se mora prej povsod namazati s kokosovim oljem, ki pomaga odstraniti barvo. Z oljem navadno ne varčuje, obleče pa oblačila, ki jih je pripravljena vreči stran, saj med ženskami izbruhne pravi igrivi direndaj, ko se mažejo z rumeno pasto.

Pomagajte si s kurkumo:

Nanesite malo kurkume na praske in odrgnine in jo čez nekaj časa sperite s hladno vodo.
Vzemite 1 čajno žličko kurkume z vročim mlekom za lajšanje bolečin v grlu.
Naredite povoj in vanj vložite pasto: zmešajte 4 žlice moke, 2 čajni žlički kurkume v prahu, 1 žličko olja, 1/2 žličke nerafinirane soli z vodo. Povijte rano.
Popršite kurkumo po rani in pomagala vam bo zmanjšati oteklino in bolečino.
Iz sezamovega olja in kurkume naredite pasto in jo nanesite na kožo, da se izognete izbruhom mozoljev.
Za zdravljenje srbečice jejte kurkumo, prepraženo s palmovim (ali rjavim) sladkorjem.
Če imate težave z zgago, vzemite kurkumo in sol (v enakih količinah) s toplo vodo.
Jogurt, zmešan s kurkumo, po kosilu vam bo pozdravil prebavne motnje.

Jejte kurkumo!

Ker je zelo zdrava za številne težave, je priporočljivo, da (še posebej v primeru naštetih težav) zaužijete eno zvrhano žličko rumenega prahu dnevno. Lahko ga razdelite na tri manjše porcije, ki jih zaužijete zjutraj, opoldne in zvečer. Preventivno pa jih lahko vzamete manjše količine. Kurkuma zmanjšuje lepljivost trombocitov, zato ni dobro jesti velikih količin, če imate težave s trombociti ali če pričakujete dojenčka.
kurkuma
Krompir s kurkumo

2,5 kg krompirja
sol
poper
1,5 čajne žličke kurkume
malo suhega čilija
4-5 žlici oljčnega olja

Krompir kuhamo v slani vodi približno 8 minut. Potem ga osušimo in položimo v pekač in ga začinimo z začimbami in oljem.
Pečemo pri 200°C 40-45 minut, dokler ni zlato rumene barve in hrustljav.
Dodamo kurkumo, kar da jedi čudovito barvo in aromo

Zmernost

22.09.2010 Avtor: dr. Jože Ramovš

“Zmerno je torej smiselno – tako kakor je v tistem trenutku in v tistem položaju najboljše. Včasih je to lahko skrajno ali vrhunsko dejanje, včasih prav malo ali nič, največkrat pa nekaj srednjega. ”

“Če hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno živeti.”

“Zmerno jesti in piti, to je zdravo za dušo in telo, pa tudi za mošnjo.”

“Zmernost je najlepša čednost.” (Slovenski pregovori)

Zmernost je življenje “z mero”. S pravo mero: ne premalo ne preveč, ravno prav. Za dolžinsko mero so od nekdaj uporabljali palico; palica ali šiba pa je tudi simbol za priganjanje. V tem primeru seveda ne vola ali otroka, ampak samega sebe. Kdor hoče biti zmeren, mora v svoji pameti imeti mero, v svojem srcu pa moč, da vsak čas premaga vse svoje nespametne želje.

Najprej nam prihaja na misel zmernost v jedi in pijači. Zmernost je potrebna sleherni trenutek človekovega življenja. Pri telesnih in duševnih potrebah, v kulturnem in duhovnem prizadevanju, v družbi in samoti. Kdor hoče krepiti svoje telesno, duševno, duhovno, socialno, kulturno in versko zdravje, mora biti zmeren v jedi in pijači, pri počitku in pri delu, se držati smiselnih meril pri spolnosti, v ravnanju s svojimi čustvi in z razumom, v prizadevanju za imetje in v skromnosti, pri skrbi za dobro ime, za ugled in v ponižni umaknjenosti v ozadje, pri navdušenem poletu in pri zadržani previdnosti, pri gledanju nase in pri upoštevanju okolice, pri govorjenju in pri molčanju, pri govorjenju o sebi in govorjenju o drugih…

Poudariti moramo, da zmernost ni povprečnost. Biti zmeren ne pomeni čredniško delati tako kakor vsi drugi. Vaditi se zmernosti ne pomeni paziti na druge, da ne bi delal drugače od njih, delal več ali manj od njih. Človek z zrelo osebnostjo mora biti zmožen dosegati skrajne meje v eno in drugo smer, če je potrebno, sicer pa se gibati v srednjih mejah zmernega mišljenja, doživljanja, vedenja in ravnanja.

Zmerno je torej smiselno – tako kakor je v tistem trenutku in v tistem položaju najboljše. Včasih je to lahko skrajno ali vrhunsko dejanje, včasih prav malo ali nič, največkrat pa nekaj srednjega.

Zmernost je ekološka krepost. Zmeren človek ravna sam s sabo, z drugimi ljudmi in okoljem tako, kakor je najbolj prav in smiselno; tako kakor narekujejo zakonitosti človeškega bivanja, medčloveškega sožitja in neokrnjene narave. Če človek te meje prekorači z nezmernostjo, si žaga vejo srečnega življenja, lepega sožitja, zdravega okolja. Pri tem se njegova zavest na takšno stanje patološko prilagaja. Ali z drugimi besedami:
nezmernost pomeni omamljanje človekove zavesti. Pomeni oženje in plitvenje njegovega svobodnega prostora: človek vidi manj in manj smiselnih možnosti, od tistih, ki jih vidi, pa jih zmore vse manj in manj udejanjiti.

Omamlja se. S pretiranim hranjenjem, z opijanjem, z mamili, s tabletami, z lenobo, z garanjem, z življenjem za kak šport ali hobi, z gledanjem televizije, s hlepenjem po denarju, slavi, ugledu, s fanatično zaverovanostjo v neko idejo… Čim dlje se z nečim omamlja, tem bolj se telo in duševnost, vedenje in okolica na to navajajo – človek postane zasvojen.

Zmernost je torej glavna in povsem nujna zaščita pred sleherno omamo in zasvojenostjo. In ista zmernost je glavni in povsem nujni mejni prehod v krepitev zdravja in človeške klenosti na vseh področjih.

Nasveti

● Otroka ne razvadite. Posvečajte mu vso skrb in nežnost, storite vse za njegov vsestranski razvoj, ne nasedajte pa njegovim muham, kaj bi vse rad, kaj in kako naj vi naredite. Starši smo starši zato, ker moramo vedeti, kaj je prav in kako se vzgaja, otrok pa je otrok zato, ker tega ne ve, ampak se uči in vadi. Prva leta otrokovega življenja se posebej trudite, da ga ne boste naredili izbirčnega v hrani in pomehkuženega, v času osnovne šole pa, da ga boste naučili delovnih navad pri učenju in pri vseh osnovnih gospodinjskih in domačih delih. Otroka je treba vzgajati z vso ljubeznijo, toda to je ena polovica; druga je: da bo tudi sam zmožen ljubezni do drugih.

● Poseben trud in tehniko za zmernost v govorjenju in vedenju potrebujejo ljudje, ki radi naglo in burno vzkipijo (koleriki), prav tako pa zelo počasni, melanholični, flegmatični značaji.

Prvi, da se pomirijo (glej Dihanje, Sprostitev in podobna zdravila), drugi pa, da se premaknejo, preden odpelje vlak.

● Koliko ste utirjeni v zmernosti in koliko vas zanaša v nezdravo čezmernost, preglejte tudi v svojem nastopanju pred ljudmi, v svojem osebnem odločanju in v tem, koliko ste strpni ali nestrpni v presojanju drugih.

● Za lastno duševno ravnotežje in za uspeh v javnosti je po navadi usodno, če človek gleda na stvari črno-belo, to pomeni, kakor da je nekaj samo dobro ali samo slabo. Resnica navadno ni enobarvna! Enako zanič je, če delate po načelu: vse ali nič. Navadite se torej na široko in zmerno gledanje ter na modro ravnanje, ki je v skladu s stvarnimi zmožnostmi v nekem položaju.

Iz knjige: Sto domačih zdravil za dušo in telo 2.

Bele ledene kocke – hr.

Veoma ukusan kolač, u koji se može dodati i neko voće po želji.

Sastojci:

Za koru:

7 belanaca

7 kašika šećera

7 kašika brašna

0,5 l mleka

Za fil:

7 žumanaca

0,5 l mleka

10 kašika šećera

7 kašika brašna

1 margarina

2 šlaga

Priprema:

Kora: U posudu za mućenje umutiti belanca sa šećerom. Kada se dobro umuti dodati brašno. Od dobijene smese peći koru 20 minuta na 200stepeni. Ispečenu koru preliti sa 0,5 l hladnog i zaslađenog mleka.

Fil: Posebno skuvati mleko, žumanca, šećer i brašno. Kada se fil ohladi u fil dodati umućeni margarin. Preko kore namazati prethodno napravljen fil a preko fila staviti šlag. Kolač iseći na kocke.