Category: Zdravje

KAJ JESTI ZA ZDRAVJE – Marija Merljak

Marija Merljak je svetovalka na področju zdrave prehrane.

Tokrat svetuje predvsem o zaščiti pred rakom s pravilno prehrano.

V Sloveniji zadnja leta narašča število bolnikov z rakom, in sicer je teh za dobro petino več kot pred desetletjem, pri zdravljenju pa močno zaostajamo za zahodnoevropskimi državami, saj pri nas umre vsak drugi bolnik z rakom. Ali obstaja povezava med rakom in prehrano?

“Večina ljudi je prepričanih, da uživa dobro hrano in se ustrezno prehranjuje. Vendar so raziskovalci ugotovili, da je kar 35 odstotkov raka posledica neustrezne prehrane. Nekateri znanstveniki menijo, da je slaba prehrana kriva za 70 odstotkov rakavih obolenj. Dednost, ki ji mnogi pripisujejo odločilen pomen, vpliva na razvoj raka v 10 odstotkih. Torej je hrana nekajkrat večji in odločilnejši faktor od dednosti. Prehranska onkologija si prizadeva, da bi bil nutricionist aktiven sodelavec onkologa tudi med zdravljenjem raka. Razvija se novo področje znanosti – nutrigenomika, ki raziskuje molekularne povezave, prek katerih hranila vplivajo na razmerje med zdravjem in boleznijo. V tej zvezi se spreminja opredelitev pojma hranilo, saj ni pomembna le količina, ampak vpliv hranila na zdravje ali bolezen.. Prehranska piramida, ki jo večina pozna, določa razmerje med posameznimi hranili. Njena ”napaka” je v tem, da ne upošteva razlik med posamezniki, ko je hrana namenjena normalni rasti posameznika ali preventivi pred rakom.”

Zakaj zbolimo za rakom?

“Včasih je veljalo, da je rak predvsem bolezen starostnikov, danes pa vemo, da zbolevajo vedno mlajši. Ker tumor lahko nastane iz ene same spremenjene celice, je jasno, da je prvi pogoj za kopičenje izrojenih celic njihovo ”dedovanje” v naslednjih generacijah celic. Proces, v katerem se normalna celica spremeni v rakasto, se imenuje karcinogeneza ali onkogeneza. Ta proces je dolgotrajen in zapleten. Na splošno govorimo o treh osnovnih stopnjah: iniciacija, ki traja od enega do dveh dni, nato promocija, v kateri se celica deli in razmnožuje in traja lahko več kot deset let, ter progresija, ki traja od enega do dveh let.”

Ne vem, če so ti podatki točni, ampak nekje sem prebrala, da je odstotek rakavih bolnikov najmanjši na Okinavi na Japonskem in v Sredozemlju. Ali tam jedo bolj zdravo?

“Lahko bi tako rekli. Več znanstvenih virov namreč navaja, da je tradicionalna prehrana na Kreti ena najbolj zdravih na svetu. Tamkajšnji prebivalci uživajo veliko rastlin z varovalnimi snovmi: selen, glutation in resveratrol. Prav tako imajo ustrezno razmerje med maščobami omega 3 in omega 6, uživajo veliko vlaknin ter folne kisline, antioksidantov, karotenoidnih in flavonoidnih snovi, citrusov in oreškov, bogatih z vitaminom E. Podobno jedo tudi na Okinavi na Japonskem.”

Kako se lahko obvarujemo pred rakom?

“Prvo načelo, ki se ga moramo držati, je polnovredna hrana! To je hrana, ki ni predelana oziroma njena hranilna značilnost ni spremenjena. Včasih je sicer opredelitev težje določljiva. Poznana pa je tudi izjema. Karotenoidne snovi iz predvsem rdeče obarvanega sadja in zelenjave telo lažje izkoristi, če je bilo tako živilo toplotno obdelano oz. predelano. Na primer: vložen paradižnik in mezga sta predelana. Pri tem sta sicer izgubila vitamin C, vendar sta pridobila večjo vrednost likopena in sta zato polnovredna. Hrana, ki jo štejemo za polnovredno, mora biti tudi kompleksna. Lep primer so zopet karotenoidi, ki se medsebojno sinergično dopolnjujejo. Telo zna iz hrane počrpati različne snovi, ki so v naravi že same po sebi uravnovešene med seboj. Dober primer sinergije teh snovi je špinača. Ta vsebuje ogromno hranil, kot so lutein, zeaksantin, betakaroten, rastlinske maščobne kisline omega 3, antioksidant glutation, alfalipoično kislino, vitamine C, E, B1, B2, B6, B9 in K ter minerale: kalcij, železo, magnezij, mangan, cink in tudi klorofil, ki je pomembno barvilo za preprečevanje raka. Pri izbiri hrane velja, da ”sveže” v trgovini ne pomeni vedno najboljše; enako tudi sveže z domačega ali sosedovega vrta, kjer ni prepotrebne kontrole samega pridelovanja. Zamrznjena in pravilno konzervirana hrana ima v sebi več kot ”sveža”, ki je prepotovala velike razdalje z ladjami ali tovornjaki oz. je pridelana z veliko neznanja. Sama vidim prihodnost v ekološkem kmetovanju.

Kaj naj uživamo, da se obvarujemo pred rakom?

1) Pravilno razmerje med maščobnimi kislinami

“Izogibajmo se nasičenim maščobam ter uravnajmo razmerje med rastlinskimi nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6 in dodajmo posebne ribje maščobne kisline omega 3 iz negojenega (divjega) lososa. Raziskave so pokazale, da teh nenasičenih maščobnih kislin omega 3 nimamo dovolj v naši prehrani, saj bi morali vsak dan uživati ribe, bogate z omega 3, in dopolnjevati prehrano s kapsulami ribjega olja, najbolje olja lososa. Bolj kot količina sta pomembni kakovost rib ter sledljivost, saj ni vseeno, ali je riba onesnažena z živim srebrom in drugimi težkimi kovinami. Vendar v nasprotju s splošnim prepričanjem najdemo nenasičene maščobne kisline tudi v rdečem mesu. Govedo, ki se pase, ima celo pravilno razmerje med nenasičenimi maščobnimi kislinami omega 3 in omega 6. Za malenkost zaostaja divjačina, med perutnino pa je najboljši puran. Če imamo v svoji prehrani premalo omega 3, telo ne more zgraditi celičnih membran in ne more vzdrževati celičnega zdravja. Posledica je lahko rakasto obolenje. Če uživamo ribe vsaj štirikrat na teden, potem bomo dobili tudi vitamin D, ki preprečuje raka na dojki. Omeniti moram še oreščke. Uživati jih moramo vsaj petkrat na teden. Orehi, mandlji, arašidi in pistacije imajo snovi, ki obnavljajo celice, poškodovane zaradi raka. Za mandlje in arašide je pomembno, da uživamo tudi rjavo kožico, ki obdaja plod, saj je v njej največ zdravilnih snovi proti raku.”

2) Soja

“Soja je izredno učinkovito živilo proti raku. Vsebuje fitosterole, fitinsko kislino, izoflavone, saponine, karbolno kislino in genistin. Prav ta deluje kot šibek estrogen, kar preprečuje raka na dojkah in prostati. Veže se namreč na tiste dele celičnih membran, na katere bi se lahko hormoni, ki bi lahko povzročili rast tumorjev. Znanstveniki priporočajo pitje sojinega napitka v kombinaciji s sirotko. Soja vsebuje lignine, ki vežejo rakotvorne snovi v črevesju, te nato izločimo iz telesa. Fitinska kislina iz soje pa se veže na težke kovine, da jih tudi lahko izločimo iz telesa.”

3) Stročnice

“Grah, stročji fižol, leča, čičerika ter temni rjavi in rdeči fižol imajovelike koncentracije polifenolnih snovi, ki so uspešne proti raku trebušne slinavke, debelega črevesja, dojk in prostate. V stročnicah so tudi lignini, ki delujejo kemopreventivno proti raku mod in moških spolnih organov. Ko kupujemo stročnice v pločevinkah, pa preverimo, da vsebujejo malo ali najbolje nič soli. Sicer moramo vsebino sprati.”

4) Česen in čebula

“V kuhinji ne bi smelo nikdar manjkati česna in rdeče čebule. Česen vsebuje kar 30 protikancerogenih snovi in uničuje raka podobno kot citostatiki, posebno pri raku želodca in debelega črevesja.”

5) Probiotične bakterije

“Probiotične bakterije, ki so v jogurtih in dopolnilih, zmanjšujejo možnost nastanka raka, zavirajo rast črevesnih mikroorganizmov, ki povzročajo raka, in odstranjujejo bakterijo Helicobakter pylori, ki je ena poglavitnih krivcev za raka na želodcu. Ko kupujemo jogurt, pa je dobro vedeti, da ima količinsko čim več bakterij in vseh pet vrst, a to je za zdaj še nemogoče; dobimo jih samo v dopolnilih.”

6) Flavonoidne snovi

“Flavonoidne snovi so v borovnicah, brusnicah, robidnicah, malinah, češnjah, slivah, rdečem grozdju in drugem jagodičju, v zelenem čaju, rdeči pesi in jajčevcih. Å tudija je pokazala, da imajo ljudje, ki vsak dan pojedo skodelico borovnic, višjo raven antioksidantov v krvi in s tem veliko obrambo proti raku. Flavonoidi v čaju (katehini) delujejo kot antioksidanti in kot preprečevalci škodljivih mutacij celičnega jedra, saj deaktivirajo rakotvorne snovi in zavirajo nastajanje novih krvnih žilic, ki jih tumor potrebuje za svojo rast. Flavonoidi absorbirajo ultraviolično svetlobo in s tem varujejo DNK. V pomarančah, mandarinah, limonah in limetah so prisotni še pektini, ki močno zavirajo rast tumorjev.”

7) Križnice

“Križnice (brokoli, brstični ohrovt, ohrovt, zelje, repa, cvetača, kitajsko zelje in artičoka) so eno najmočnejših varoval pred rakom. Å e zlasti naj bi to veljalo za brokoli. Ugotovili so, da je brokoli kar za 60 odstotkov zmanjšal tveganje za rakavo obolenje, pri že obstoječih pa se je za 75 odstotkov zmanjšala velikost tumorjev. Že pri uživanju dveh porcij križnic na dan se tveganje za nastanek raka zmanjša za 50 odstotkov. Najbolj aktivne substance v križnicah so sulforafan in indoli. Sulforafan poveča število encimov, ki pomagajo, da se telo kar najhitreje znebi rakastih snovi. Uniči tudi bakterije Helicobakter pylori ter sumljive celice in omeji škodljivo oksidacijo celic. Indoli pa vplivajo na hormon estrogen tako, da blokirajo njegove receptorje v rakastih celicah na dojkah. Brokolijevi kalčki so še močnejši, saj vsebujejo še višje koncentracije teh zaščitnih snovi. Križnice delujejo razstrupljevalno, saj nevtralizirajo kemikalije, ki povzročajo raka.”

8. Karotenoidne snovi

“Znanstveniki so doslej odkrili okrog 600 različnih vrst teh karotenoidnih snovi v korenju, papriki, čiliju, paradižniku, bučkah, špinači, blitvi, rdeči čebuli, melonah, lubenicah, marelicah, mangu, kakijih … Najpomembnejše karotenoidne snovi so betakaroten, kapsaicin, likopen, lutein, kvercetin, kriptoksantin in drugi, ki ščitijo pred prostimi radikali, uravnavajo imunski sistem in spodbujajo komunikacije med celicami. Imajo tudi veliko vlogo pri zaščiti kože pred ultravioličnimi žarki. Čim temnejša in intenzivnejše obarvana je zelenjava, tem več ima karotenoidnih snovi proti raku. Ko uživamo tako zelenjavo ali sadje, moramo paziti, da jih je več vrst skupaj, kajti prav te snovi skupaj imajo nenavadno velik blagodejni sinergični učinek na telo. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je v raziskavi, ki jo je objavilo v The American Journal of Clinical Nutrition, ugotovilo, da imajo karotenoidi, če jih uživamo skupaj, torej v obilki ”carotenoid complexa”, močan sinergični učinek na dvig imunskega sistema. Že samo v 20 dneh rednega uživanja skupka karotenoidnih snovi se imunski sistem okrepi za 37 odstotkov in poveča število tako imenovanih ubijalskih celic za 20 odstotkov. Raziskava na Finskem pa je pokazala, da ima izolirano uživanje na primer samo betakarotena celo škodljiv učinek, saj se poruši ravnovesje snovi v telesu. Å pinača ima poleg karotenoidnih tudi flavonoidne snovi ter glutation in alfalipoično kislino. Tvorba glutationa se s starostjo zmanjšuje, zato je pomembno, da z leti uživamo vse več špinače, saj glutation popravlja poškodbe DNK in spodbuja nastajanje novih celic. Likopen v paradižniku pa ne zavira samo raka, marveč je močan antioksidant v boju pred sončnimi žarki. Karotenoidi so topni v maščobah in jih lahko skladiščimo, razen likopena. Zato je treba paradižnike uživati veliko in vsak dan. Pa ne le paradižnike, pač pa poskusimo izbrati različne vrste sadja in zelenjave, saj je že prej omenjenih karotenoidov neverjetnih 600 vrst. ”

Nekaj jedi za premagovanje raka:

1. Napitek: borovnice, limona, rdeča pomaranča med in kefir. Zmešamo v mešalniku in dodamo nekaj vode.
2. Namaz: pečeni ribi dodamo limonin sok, žlico kisle smetane ali skuto, drobnjak in po potrebi sol.
3. Obrok: špinačne testenine skuhamo, posebej prepražimo koščke puranjega mesa na čebuli in česnu skupaj s paradižnikom. Začinimo z baziliko, origanom, črnim poprom, soljo, pekočo papriko in janežem.
4. Solata: sestavimo solato iz motovilca, rukole, mlade špinače, cvetov svežega ali blanširanega brokolija, sesekljanega rdečega zelja, koščkov paprike in kuhane koruze. Prelijemo z jogurtovim prelivom.
5. Pesto s špinačo: pinjole, mandlje, česen, parmezan, oljčno olje in liste mlade špinače na drobno sesekljamo. Ponudimo na kosu kruha ali s testeninami.

Avtor: Mojca Dolinšek

RAKITOVEC

Druga imena: pasji trn
Družina: oljčičevke

Učinkovine: glikozid kvercetin, vitamin A, E, K, B skupine, in C v 100 g plodov 300 mg ali več, celo do 1000 mg , organske kisline, flavonoidi, titan.

Zdravilna lastnosti: za pospeševanje krvnega obtoka, proti davici, gripi, pljučnici, pomanjkanju teka, spominski utrujenosti in krvavečih dlesnih. Utrjuje žile, zmanjšuje odlaganje maščob v telesu, veča spolno moč. Raziskave so potrdile, da pripravki iz listov in plodov zavirajo nastanek prostih radikalov, je odličen antioksidant. V Rusiji z njim skušajo zdraviti nekatere vrste raka.

Septembra in oktobra dozorijo rdeče jagode rakitovca, ki jih previdno odrežemo z vej, da jih ne poškodujemo in izgubimo zdravilni sok. Sok stiskamo hladno, ga sploh ne segrevamo, da ne uničimo vitamina C. Vendar je najpomembnejša učinkovina rakitovca kvercetin, ki izboljšuje moč srečne mišice in s tem krvni obtok. Krvni tlak se zaradi zoženja žil poviša, poveča se izločanje urina. Uporabljamo svež sok, ki ga pijemo, redkeje pripravimo izvleček, ki ga uživamo po žličkah.

Jagode rakitovca tvorijo v ovoju semena, visoke vsebnosti vitamina B12, ki jih drugače poznamo samo v jetrih. Poleg vitamina B12 vsebuje tudi druge B vitamine – B1, B2, B3, B in B9. Druge vitalne sestavine pa so: vitamin C ( jagode rakitovca imajo 10 x več vitamina C kot limone ) provitamin A, vitamine E, kalij, fosfor, železo in minerale, v glavnem pa kalcij in magnezij.

Jagode rakitovca so naravni antioksidant. Lastnosti antioksidantov pa so:pomagajo, da ostanemo zdravi in v odlični kondiciji, ščitijo pred UV žarki, upočasnjujejo zmanjšanje mišične mase v teku staranja, krepijo imunski sistem, pospešujejo obnovo poškodovanih celic, zmanjšujejo gubanje kože, krepijo vezno tkivo, pomagajo pri športnih poškodbah, pomagajo pri oteklih nogah, pomagajo pri hladnih rokah in stopalih in še in še.

Danes dobimo v lekarnah in specializiranih trgovinah rakitovec v prahu iz ekološke pridelave, ki krepi celotno telo, posebej živce in je resnični vir moči. Rakitovec v prahu je prav tako naraven antioksidant.
Naravni multivitaminski sok:
Jagode rakitovca damo v posodo, jih prelijemo z vodo tako, da jih prekrijemo in pustimo stati pol ure. Precedimo jih skozi krpo in skušamo iztisniti čim več soka. Shranimo jih v manjših steklenicah v hladilniku. Zaradi naravnih sadnih kislin se ohrani več tednov brez konzervasnov. Po okusu ga razredčimo z vodo in sladimo z medom. če soku dodamo 17″ do 3/4 kg medu naredimo sirup.

OPOZORILO: Nosečnice naj v prvih mesecih jemljejo rakitovec v majhnih količinah. Obstaja celo nekaj raziskav, ki omenjajo strupenost plodov, a to število je neprimerno manjše kot število raziskav tistih, ki poročajo o pozitivnih učinkih. V Zdravilnih rastlinah na Slovenskem dr. Katje Galle-Toplak ni opozorila oz. nezaželeni učinki niso poznani. Rakitovca ne jemljite skupaj z zdravili proti strjevanju krvi. Soka ali sirupa ne pijte zvečer, ker močno poživljata.

Viri: http://www.biosi.si/product_info.php?products_id=386&osCsid=6a25edc325bb067c88f4e9c1e3c568a8
http://en.wikipedia.org/wiki/Hippophae_rhamnoides
Naravna zdravila, MK ; 2007
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

Å E NEKAJ O RAKITOVCU

Navadni rakitovec (Hippophae rhamnoides) je drevo iz družine oljčičevk. Je dvodomna rastlina, kar pomeni, da se plodovi razvijejo samo na ženski rastlini, za kar je potrebno imeti tudi moško rastlino. Na nekem vrtičkarskem portalu sem prebrala nasvet, da če imamo pet ženskih rastlin, potrebujemo eno moško, če želimo imeti plodove. Rastline oprašuje veter.

Navadni rakitovec (ima nekaj podvrsti) je razširjen od Evrope do Azije (prvotna rastlina izvira iz Nepala), lahko pa ga posadimo tudi kot okrasno rastlino. Nekateri sicer odsvetujejo navadni rakitovec v vrtovih, ker ima močno razvejan koreninski sistem in lahko kmalu izpodrine sosednje rastline.

Plodovi rakitovca zorijo od začetka avgusta do začetka decembra in vsebujejo ogromno zdravilnih učinkovin. Plodovi so izredno bogati z vitaminom C (vsebujejo ga lahko od 200 do 900 mg na 100g, odvisno od podvrste; povprečno pa 650 mg na 100g), kar je nekajkrat več kot ga je v limonah ali pomarančah. Menda so do sedaj samo v šipku našli več vitamina C. Poleg vitamina C so plodovi rakitovca bogati tudi z eteričnimi olji, več vrstami vitamina B (vsebujejo tudi vitamin B12, ki je v rastlinah redek), vitamin E, provitamin A, grenčine, aminokisline, kvercetin. Plodovi so tudi odličen antioksidant. Zaradi tega se rakitovec uporablja v medicinske namene: krepi imunski sistem, pospešuje krvni obtok, vzpodbuja tek. Pomembno pri rakitovcu pa je tudi to, da ne vsebuje strupenih snovi.

Kozmetična industrija pa uporablja semena rakitovca in sicer za izdelovanje krem.

Rakitovec se uporablja tudi v kulinariki, predvsem za sokove, marmelade, v Indiji pa tudi za čaj. Pozimi pa so plodovi pomembna hrana za ptice.

Ker je plodove težko obirati (trnje) in ker prvi plodovi dozorijo šele po šestih do osmih letih, je rakitovec na žalost zelo draga surovina.
Å e majhno opozorilo za konec. Na nekaterih spletnih straneh piše, da sta navadni rakitovec in volčja češnja ista rastlina. To nikakor ne drži, volčja češnja je izredno strupena rastlina in nima z rakitovcem nobene veze. Do te zmede je prišlo menda zaradi napake v prevodu.

ZDRAVILNE RASTLINE ZA LAJÅ ANJE STRESA

* Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

* Navadna melisa (Melissa officinalis)

* Poprova meta (Mentha piperita)

Baldrijan ali zdravilna špajka (Valeriana officinalis)

Baldrijan je trajnica, ki zraste do 1,2 m visoko. Ima pernato deljene liste in belo-rožnate cvetove. Rastlina izvira iz Evrope in severne Azije, kjer raste na bolj vlažnih rastiščih.
Zdravilna dela rastline sta korenina in korenika, ki vsebujeta do 1,4 % eteričnega olja, katerega sestavine so pomembne za delovanje baldrijana.
Ime rastline izhaja iz latinščine: “valere” pomeni biti zdrav oziroma močen. Drugi viri navajajo, da naj bi bilo ime povezano z rimskih cesarjem Publiusom Liciniusom Valerianusom.
Baldrijanove zdravilne učinke so odkrili že v 1. stoletju našega štetja, saj ga je grški zdravnik Dioscorides priporočal za množico medicinskih težav: za težave s prebavo, slabost, težave z jetri in okužbe sečil, pomagal pa naj bi celo pri epilepsiji. Indijska ajurvedska medicina in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata pri zdravljenju nespečnosti in nervoze.
Baldrijan je danes najbolj uporabljan sedativ v Evropi. Dokazano je, da deluje pomirjevalno, umirja tesnobo, spodbuja apetit in znižuje zvišan krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti, predvsem zaradi živčnosti, in je učinkovito zdravilo pri spopadanju s stresom, saj pomaga pri utrujenosti, psihični napetosti, razdražljivosti, tesnobi in motnjah zbranosti.
Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih spojin, slovi pa po svoji izjemni varnosti.
Zato ga je tudi Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji (EMEA) za zdravila uvrstila med zdravila za lajšanje blagih stanj napetosti and motenj spanj.

Navadna melisa (Melissa officinalis)

Navadna melisaMelisa zraste do meter in pol visoko. Prepoznamo jo po drobnih belih cvetovih in nazobčanih, izrazito žilnatih jajčastih listih, ki so svetlo zelene barve in imajo izrazit vonj po limoni. Cveti od julija do septembra. Raste predvsem v vzhodnem Sredozemlju in zahodni Aziji.
Ime rastline izhaja iz grške besede “melissa”, kar pomeni čebela, kajti čebele na tej rastlini rade nabirajo med.
Melisa se uporablja že stoletja. Rimljani in Grki so jo uporabljali za obvezovanje ran in zdravljenje strupenih pikov ali ugrizov. Arabci so jo uporabljali za zdravljenje depresije in anksioznosti, Angleži pa so jo dodajali v pripravke za loščenje pohištva.
Melisa deluje pomirjevalno in se zato uporablja v pripravkih za pomirjanje, predvsem v kombinacijah z drugimi zdravilnimi rastlinami. Pomirjevalno deluje eterično olje. V njem sta najučinkovitejša citral in citronelal. Uporablja se tudi pri prebavnih težavah, saj deluje karminativno (preprečuje nastajanje črevesnih plinov) in spazmolitično (blaži krče gladkih mišic).
Komisija za pripravo monografij (HMPC) o zdravilnih rastlinah pri evropski agenciji za zdravila (EMEA) je uvrstila meliso med tradicionalna zdravila za lajšanje blagih simpotmov mentalnega stresa in kot pomoč pri spanju in za simptomatsko zdravljene blagih želodčno-črevesnih težav stanj, vključno z napihnjenostjo in napenjanjem.

Poprova meta (Mentha piperita)

Poprova metaPoprova meta zraste do 80 cm visoko. Divje raste po celi Evropi, Aziji in Severni Ameriki. Je naravni hibrid med vodno meto (Mentha aquatica) in klasasto meto (Mentha Spicata). Ima štirirobo steblo in nazobčane liste, ki so zdravilni del rastline.
Ime rastline Mentha piperita izhaja iz grške besede “Mintha”, kakor je bilo ime mitološki nimfi, ki se je spremenila v to rastlino.
Posušene metine liste so našli že v egipčanskih piramidah, ki so bile zgrajene okoli leta 1000 pred našim štetjem. Uporabljali so jo tudi stari Grki in Rimljani.
Poprova meta deluje karminativno, sprošča mišične krče, pospešuje znojenje in je antiseptik. Glavni nosilec protibakterijskega delovanja je eterično olje z mentolom in mentonom. Rastlina spodbuja izločanje žolča in prebavnih sokov. Uporablja se v kombinaciji z baldrijanom in meliso. Mešanica namreč pomirja, pomaga pri nervozi, stresu in nespečnosti. Poprova meta s svojo aromo pripomore k blagodejnemu pomirjevalnemu učinku.

KAKO NEVAREN JE SLADKOR

V vsaki vrsti hrane, ki se je ni dotaknila človeška roka, so njene sestavine v medsebojnem ravnovesju. To je najbolj pomembno za prebavo, saj je v procesu presnove ena sestavina neizogibno potrebna drugi. Tako so pri pšeničnem zrnu, na primer, otrobi nenadomestljivi za ustrezen izkoristek škroba, ki se nahaja v notranjosti zrna (bela moka). Otrobi med drugim vsebujejo več vitaminov skupine B in kalcija, ki so nujni za pravilno presnovo škroba in sladkorja.
Če teh elementov ni ali pa jih je premalo, jih mora telo samo priskrbeti, s čimer slabi in ravnovesje v organizmu se poruši. Zato eden od naravnih zakonov zahteva, da hrano uživamo nerafinirano in da ji ne zmanjšujemo vrednost s segrevanjem, poleg tega pa jo moramo zaužiti celo, ne pa njenih posameznih „izvlečkov”. Ta naravni zakon posebej drastično teptajo v procesu proizvodnje belega sladkorja. Po rafiniranju beli sladkor skoraj v celoti tvori zgolj ogljik. Tak proizvod je osiromašen za tistih nekaj deset sestavin, ki tvorijo sladkorni trs ali sladkorno repo. Med presnovo mora telo primanjkljaj nadomestiti in pri tem slabi.

Narava kaznuje

Takoj ko sladkor pride v krvni obtok, v njem povzroči kaos. Ker ne ostane dolgo v črevesju in hitro preide v kri, njegova vsebnost v krvi naglo narase, kar ustvari nerealni občutek napolnjenosti z energijo. Čudovito bi bilo, ko bi tako tudi ostalo, vendar pa že kmalu sledi protiudarec, ki je odvisen od količine sladkorja. Pomeni, da nastopita toliko večja utrujenost in onemoglost, v primeru prevelike doze sladkorja pa lahko celo vrtoglavica. Narava ne bo nekaznovano dovolila nezdravo in umetno stimuliranje. V primeru prevelike količine sladkorja predvsem trebušno slinavko prizadene šok in zato odda preveč insulina, kar pripelje do naglega znižanja vsebnosti krvnega sladkorja pod normalno mero in temu ustreznega občutka utrujenosti. Podoben učinek nastane ob kombinaciji cigarete in skodelice kave – jetra prejmejo močan stimulans in v trenutku pošljejo v kri rezervne količine sladkorja.
Nemalokrat organizem precej dolgo zdrži takšno maltretiranje, dokler narava slednjič na brutalen način na izstavi račun za tisto, kar smo se pri njej zadolžili.

Podobno kot droge

Kdor uživa beli sladkor, se bo zavoljo njegove izjemno velike kaloričnosti kmalu počutil sitega. Toda kaj se medtem dogaja s „pomočniki” v procesu prebave? Beli sladkor, kot rečeno, nobenega med njimi ne prinese s seboj, zato veliko bolj škodi kot koristi. Ob tem telo izgublja predvsem tiste prvine, ki jih nujno potrebuje za hrano živcev, žlez in krvi. Na tak način sladkor nanese udarec organizmu v samem njegovem središču, prav tako, kot to storijo droge. Posledica se lahko kažejo v boleznih živcev, tudi v živčnem zlomu, nespečnosti, obolelosti žlez, artritisu in mnogih drugih tegobah, zato nekatere avtoritete s tega področja – med drugim tudi znameniti guru sokovnih diet dr. Norman Walker – menijo, da bi beli sladkor morali obravnavati enako kot droge.

Sladkor ubija

Nekdo bo ob tem morda dejal, da uživa le zelo malo sladkorja. Vendar pri tem „pozabi”, da malodane vse vrste rafinirane, industrijsko pripravljene hrane vsebujejo beli sladkor. V zahodnih državah se dnevno porabi – v povprečju – okrog 250 gramov sladkorja na prebivalca! Se razume, da zato ne morejo biti „krivi” samo otroci, ki resnici na ljubo zaužijejo posebej veliko sladkarij – v glavnem zaradi nespametnosti nepoučenih staršev, babic, dedkov, tet in stricev… Tudi starejšim osebam ni primerno podarjati torte s sladkorjem, kar je povsem neustrezen način izražanja „ljubezni” in „pozornosti”, saj jim zagotovo pomaga k hitrejšemu odhodu v grob.

Boter pri skoraj vseh bolezni

Po verodostojnih ocenah zdravstvenih oblasti 9 do 10 odstotkov ljudi na Zahodu trpi zaradi pomanjkanja mineralov, predvsem kalcija, kar je predvsem posledica čezmerne porabe sladkorja in zanemarjanja presne zelenjavne in sadne hrane. Konzumiranje sladkorja spodbuja nastajanje tegob, kot so glavobol, utrujenost, razdražljivost, težave s hrbtenico, nagnjenost k depresiji, brezvoljnost, pozabljivost, zaprtje, impotenca, zobne bolezni, artritis, nevroze, duševne bolezni in celo s tem povezane samomore.
Nasploh je čezmerna količina sladkorja prisotna pri nastanku tako rekoč vseh bolezni, trebušni slinavki pa škodi celo bolj kot alkohol, kar so potrdile številne znanstvene raziskave. Nerazumljivo je, da sladkor uživa podporo in celo subvencije na vseh nivojih, namesto da bi ga visoko obdavčili. Tudi spričo verodostojnih strokovnih poročil, ki trdijo, da je srčni infarkt predvsem posledica nekaj desetletij dolge porabe sladkorja (mišljen je sladkor v vseh svojih umetnih oblikah) kot tudi belega kruha (celo polbelega) in testenin, ki se – kot je znano – v procesu prebave pretvarjajo v sladkor. V skupino teh škodljivcev pa sodi tudi (v)kuhano sadje in vsi mogoči brezalkoholni napitki, predvsem umetni, ki jih na trgu vse več in več.

Pozor! Obarvan rjavi sladkor ni nič boljši kot beli sladkor

Sladkor danes pridobivajo z ekstrakcijo iz takoimenovanih sladkornih rastlin; sladkorne repe in sladkornega trsa. Rafinirani ali beli sladkor gre skozi proces popolne obdelave, medtem ko rjavi sladkor ne gre skozi celoten proces rafinacije, zato ostanejo rastlinski pigmenti, minerali in drugi rastlinski ostanki.
Kadar govorimo o dobrem ali zdravem sladkorju, mislimo na nerafinirani sladkor. Na tržišču se pod imenom rjavi sladkor najpogosteje pojavlja navaden beli sladkor, obarvan z melaso. Takšen sladkor nima nobenih ugodnih vplivov na zdravje v primerjavi z belim sladkorjem oziroma je enak kot beli sladkor.

Etiketa odkriva bolj zdravi sladkor

Eden od načinov, kako lahko potrošnik ve, da kupuje zdravi sladkor je, da preveri sestavine na deklaraciji. Rjavi sladkor se pridobiva iz sladkornega trsa, saj je ljudem melasa iz trske boljšega okusa in vonja, kar za melaso iz sladkorne repe ne velja. To pomeni, da naj bo zmeraj prvi korak pri nakupu sladkorja preverba etikete, ali je ta iz sladkornega trsa.

KAJ JE AYURVEDA – googlov prevod iz angleščine

Ayurveda, sanskrtski izraz, sestavljen iz dveh besed, ayus, ki pomeni “življenje” in veda, ki pomeni “znanost”, s čimer se ayurveda v dobesednem pomenu pomeni “znanost življenja”. To je sistem tradicionalne medicine, z izvorom v indijski podcelini. To je bil priljubljen in vpliven sistema medicine v celotni južni Aziji. Najstarejši literat tega tradicionalnega sistema medicine je dejal, da so se pojavili v vedskem obdobju v Indiji. Najvplivnejših teh literatur Ayurveda je Sushruta Samhita in Charaka Samhita. Ayurveda je dejal, da je treba v celoti razviti zdravilo umetnosti z več edinstvene in ekskluzivne zdravilnih terapij in kirurških posegov za zdravljenje različnih bolezni.

OSem Podružnice Ayurveda

Ayurveda, je pa velika znanost razdeljena na osem podružnic, ki so skupaj imenovani kot Ashtang Ayurveda. Kot vsaka druga sodobnih medicinskih terapij, Ayurveda verjame v vrstah zdravljenja za različne dele telesa. Tako so zdravila art razvrščeni v panoge, ki se ukvarjajo s psihiatrije, interne medicine, zdravljenje oči, ušesa, nos, grlo in glava, toksikologije in gerentorology ločeno. Ayurveda je prvo zdravilo, sistem za kategorizacijo pediatrije, aphrodisiacs in kirurgija kot podružnicam katere koli zdravil znanosti.

Seznam osem izpostav

* Kayachikitsa-interna medicina
* Shalya Chikitsa-Surgery
* Bala Chikitsa-Pediatrics
* Graha Chikitsa-Bhoot Vidya – Psihiatrija
* Urdhvanga Chikitsa-Zdravljenje oči, ušesa, nos, grlo in glava
* Damstra Chikitsa-Agad Tantra-toksikologijo
* Jara Chikitsa-Rasayana-Gerentorology
* Vrishya Chikitsa-vajikarana-afrodiziakov

Agada Tantra

Ayurveda je najstarejša medicinska znanost je znano, da človeštvo in je namenjen predvsem zdravo življenje in dolgo življenjsko dobo za razliko od drugih medicinskih znanosti, ki osredotočiti le na zdravljenje bolezni in bolezni. Po znanosti Ayurvedic, je treba ustrezno ravnotežje med notranjimi sestavne dele telesa za zdravo življenje.

Kaumara Bhritya

Ayurveda je zelo podrobno in veliko zdravil znanosti. Ukvarja se z več vrst kompleksnih bolezni in operacijah. Znanost Ayurveda je razdeljena na osem različnih kategorij, da bi jasno razmejila zdravljenje enega bolezen od drugega. To je razlog, zakaj je znanost o Ayurveda pogosto sklicuje kot Astang Ayurveda tj znanosti o življenju z osmimi podružnicami.

Graha Chikitsa

Ayurveda je starodavno zdravilo znanosti. Nastal je na indijski podcelini približno 5000 leti in velja za enega najbolj vnaprej zdravstvenih terapij, ki obstajajo v svetu do sedaj. V sodobnem času, je prav tako pridobil popularnost v zahodnem svetu in se šteje za obliko komplementarne in alternativne medicine (CAM).

Rasayana Chikitsa

Rasayana Chikitsa je veja znanosti Ayurvedic, ki se ukvarja z različnimi vidiki preventivnega zdravstvenega varstva. Ta veja Ashtang Ayurveda namerava doseči dolgo in zdravo življenje. Vključuje dolgoživost, izboljšanje spomina, zdravje, mladost, sijaj, polti, velikodušnost, moč telesa in čutov.

Kayachikitsa

Ayurveda je celovit pristop, ki se v glavnem ukvarja z zdravljenjem telesa. V procesu, oseba opravi spremembe v načinu življenja, ki vključuje spremembe v hrano, obleko in včasih celo prebivališče. Ayam in vyayam, yogasadhana in Gati so nekateri od ključnih komponent, ki so vključeni v ajurvedsko zdravljenje.

Shalakya Tantra

Ena od osmih vej Ayurveda, Shalakya Tantra ukvarja z etiologijo, diagnozo, prognozo, preprečevanje in zdravljenje bolezni, ki se nahajajo nad vratom regiji, kot so glava, ušesa, nos, oči in grlo. Odgovoren je za vse vrste težav v in okoli glave.

Shalya Chikitsa

V starodavni Indiji, operacija je bila predvsem začetnik je Ayurveda. Shalya Chikitsa je pomembna veja Ayurvedic znanosti. Ime sage-zdravnika, Susruta, je sinonim za operacijo. Iz njegove razprave Susruta Samhita, smo začeli zavedati tisoč let nazaj prefinjene metode kirurgije, ki so prakticirali v Indiji.

Vrishya Chikitsa

Vrishya Chtikitsa je podružnica Ayurveda, ki pojasnjuje umetnost pridelavo zdrave potomce za oblikovanje boljše družbe. Ukvarja se z različnimi boleznimi, kot so neplodnost in pogoje v zvezi s šibko dhatu Shukra ali bistveno razmnoževanje tekočine v telesu. Vrishya Chtikitsa je znana tudi kot Vajikarana, kar pomeni, zdravila ali zdravljenje, s katerim človek postane sposoben kopulirajoči z žensko.

MAÄŒJA META VZNEMIRJA IN POMIRJA – GORENJSKI GLAS

Mačke se na mačjo meto odzovejo z vznemirjenjem in evforijo, ljudje, ki srkajo njen čaj, pa se nasprotno povsem pomirijo. Kosmatim prijateljem privoščimo grizljanje suhih listov mačje mete za spodbujanje igrivosti, sami pa si iz njih pripravimo čaj za boljši spanec.

Mačja meta za mačje užitke

Mačja meta (Nepeta cataria) izvira iz vzhodnih delov Sredozemlja, srečamo pa jo po vsej stari celini. Če ste ljubitelj met, jo gotovo že dobro poznate. Za vse tiste, ki ne veste, o kateri rastlini je govor, pa hiter opis – listi so srčasti, nagubani, z nazobčanim robom in značilne sivkasto zelene barve zaradi drobnih dlačic na površini. Cvetovi so ustnati in združeni v socvetja na koncu vrhnjih poganjkov. Njihova barva je različna – od bele, rahlo rožnate do modre. Mačja meta cveti od junija do septembra. Tik pred ali med cvetenjem nabiramo zelišče, ga posušimo in shranimo za pripravo zdravilnih čajev ali pa kot sredstvo za igro in razvedrilo naših mačk.

Pomoč pri prebavnih motnjah

Že ime današnje rastlinice nakazuje na povezanost omenjene mete z mačkami, zato se bomo za spremembo bolj kot učinkom mačje mete na ljudi posvetili njenemu neverjetnemu vplivu na mačke. A najprej poglejmo, kako ta trajnica iz družine met vpliva na ljudi. Navadno mačjo meto so v zdravilne namene uporabljali že stari Rimljani. Tudi v srednjeveškem zdravilstvu je imela velik pomen, na kar kažejo mnogi stari zapisi. Iz nje so pripravljali čaje, izdelovali tinkture in olje ali pa so njene posušene liste kadili. Posušeno listje so svoj čas mešali tudi tobaku, imelo pa naj bi rahlo omamen učinek. Mačja meta deluje podobno kot druge vrste met, denimo poprova ali klasasta – blaži krče in vetrove v črevesju, ureja želodčne in črevesne težave ter preprečuje napenjanje. Lajša bolezni dihal, kot so bronhitis, katar, prehladi … Ker deluje pomirjevalno, je dobrodošla pomoč pri nespečnosti, razdražljivosti in stresu. V obliki obkladka jo polagamo na rane, praske in otekline. Olje, pridobljeno iz mačje mete, učinkovito odganja komarje.

Ko mačke padejo v trans …

Če opazujemo mačke, ki so prišle v stik z mačjo meto, bi lahko rekli, da so videti, kot bi bile zadete. In res, eterično olje mačje mete vsebuje snovi, ki na mačke deluje podobno kot marihuana na nekatere ljudi. Desmond Morris v knjigi Zakaj mačka prede – Resnice in zmote o vedenju mačk opisuje, da ko mačka na vrtu odkrije in poje to rastlino, doživi desetminuten narkotični »trip«, med katerim je videti, kakor bi padla v ekstazo, je omamljena oz. zamaknjena. Mačkino soočenje z rastlino lahko opišemo tudi takole: mačka se približa omenjeni rastlini in jo začne ovohavati, potem pa jo v naraščajočem zanosu liže, grizlja, žveči, se znova in znova drgne ob njo, otresa z glavo in glasno prede, grči in mijavka, se valja po tleh ter tu in tam celo narahlo poskakuje v zrak. Celo najbolj umirjene mačke, ki se sicer vedejo povsem zadržano, v primeru, ko pridejo v stik s to rastlino, kažejo popolno neobrzdanost. Valjanje v stanju, podobnem transu, je podobno kretnjam in vedenju goneče se mačke med ovulacijo, zato nekateri strokovnjaki domnevajo, da mačja meta deluje na mačke kot nekakšen mačji afrodiziak.

Tudi igrače in priboljški z dodatkom mačje mete

Če smo vas malce prej prestrašili z izjavo, da mačja meta deluje na mačke podobno kot marihuana na ljudi, naj vas pomirimo. Mačji zasvojenci imajo srečo. Drugače od mnogih drog, ki jih uporabljajo ljudje, kemična snov v mačji meti mačkam ne povzroča odvisnosti in trajnih negativnih posledic. Po desetminutnem transu oz. užitku se mačka vrne v normalno stanje brez vsakršnih škodljivih učinkov. Grizljanje suhih listov zatorej mački ne škodi. Nasprotno, spodbuja igro, telesno dejavnost in boljše počutje. Če jih nimate na zalogi, lahko svoji mijavkajoči ljubljenki v trgovini enostavno kupite igračo ali blazino, ki vsebuje mačjo meto. Z njo so polnjeni tudi nekateri mačji priboljški. No, lahko jo spustite tudi v domači vrt, ampak v tem primeru bo z nebrzdanim valjanjem nasad mačje mete močno poškodovala. Pa še to. Vse vrste iz družine mačk, tudi tigri in levi, se na mačjo meto odzivajo na enak način. Čisto lahko pa se zgodi, da je vaša mačka povsem ravnodušna do mačje mete. Obstajajo namreč tudi mačke, ki jih mačja meta ne vzdraži. Pravijo, da se mačke že rodijo kot »zasvojenke« ali pa ne. Mačja meta pa ni edina rastlina, ki pri mačkah povzroča zanesenost in nenavadne reakcije. Takšnih je vsaj še deset, najbolj znan med njimi pa je baldrijan, ki mu ljudski jezik upravičeno reče tudi mačja trava.

MELISA ZDRAVI VSE BOLEZNI – GORENJSKI GLAS

Melisa (Melissa officinalis) je njega dni veljala za panacejo, rastlino, ki zdravi vse bolezni. Zelo privlači čebele in krepi njihovo zdravje. Kar sploh ni čudno. Beseda melissa grško pomeni čebela.
Pred časom me je sosed čebelar prosil za vrečko čebeloperke, kot so ji nekoč pravili. Z njo natira panje, da jih čebele ne bi zapustile. Pogosto jim pripravlja tudi čaj, zato mu je kaj hitro pošla domača zaloga. Sploh, ker ga tudi sam rad pije. Kaj lahko se zgodi, da boste še pridni kot čebele, če boste pili pripravke iz te vrtne zeli z vonjem po limonah in okusom, ki človeka osveži in je kot nalašč za poletne dni.

Melisa obnovi mladost

Meliso v zdravilstvu uporabljajo že več kot dva tisoč let. V Evropo so jo zanesli Arabci prek Å panije. Gojili so jo zlasti menihi na samostanskih vrtovih. Srednjeveške zdravilske bukve jo omenjajo kot eliksir življenja s čudežno močjo. Tisti, ki so zjutraj redno pili melisin čaj, naj bi živeli krepko čez sto let. V 17. stoletju je zelo znano postalo melisino oziroma karmeličansko žganje, ki so ga začele proizvajati in v svet pošiljati bosonoge karmeličanke iz Pariza. Å e dandanes je to žganje zelo v uporabi, zlasti na nemškem govornem območju, kjer ga poznajo pod imenom Klosterfrau-Melissengeist. Kot zdravilo za vse bolezni so meliso čislali tudi arabski modreci, ki so se na zdravilstvo zelo spoznali. Priporočali so jo za zdravljenje božjasti, blodenj, besnenja, bolezenske zaspanosti in brezvoljnosti. Krepila in poživljala naj bi tudi srce, želodec, možgane in vse organe, kar jih je. Navduševalo je dejstvo, da naj bi obnovila mladost in pomagala opešani naravi. Zdravnik Paracelsus je prisegal, da je izmed vseh zeli najboljša za srce. Odpravila naj bi možganske zavore in poživljala duha. Plinij je svetoval, naj si z njo umivajo oči tisti, ki jim je začel pešati vid in jim rase siva mrena. Uveljavila se je tudi pri nas. Stari padarji so pisali: »Z melisno vodo lase zmivej, ne bodo nikoli sivi!«

Prija pred težkimi preizkušnjami

Zdravilnost, ki so jo melisi pripisovali že stari zdravitelji, je potrdila znanstvena medicina. Obnese se pri prebavnih težavah, denimo pri slabi prebavi, preveč kisline, slabosti, napenjanju, kolikah in krčih. Je blago pomirilo, ki pomaga pri žalosti, tesnobi, depresiji, lenobnosti, histeriji, stresu, nespečnosti, migreni, menopavzi, brezvoljnosti, nemirnosti, potrtosti in razdraženosti. Po čaju iz melise naj sežejo ljudje, ki jih čakajo težke preizkušnje. Denimo študentje pred izpiti. Pomagal jim bo zbrati misli in utrdil spomin. Pridno naj ga pijejo tudi melanholiki, saj bo dobro del njihovi pretežno otožni duši. Krepi delovanje srca in znižuje krvni tlak. Vroč čaj pospešuje potenje, zbija vročino in uspešno zdravi prehlad, gripo, kašelj in infekcije. Ima protivirusni učinek, pomaga pa tudi proti alergijam. Učinkovit je pri zdravljenju senenega nahoda. Pri slabem zadahu je dobrodošel za spiranje ust. Blaži bolečine pri zobobolu in omotico pri nosečnicah. Dekleta si s poparkom očistijo in osvežijo kožo.

Čaj in mešanice za različne tegobe

Čaj iz melise pripravimo kot poparek: dve žlički zeli prelijemo s skodelico kropa in pustimo stati 10 minut. Å e posebej zdrav in okusen je, če ga pripravimo iz svežih listov. Pijemo ga večkrat dnevno dalj časa. Zlasti bo prijal otrokom, starejšim in slabotnim osebam. Proti živčnim motnjam in nespečnosti melisi dodamo baldrijan (Valeriana officinalis), hmelj (Humulus lupulus) ali šentjanževko (Hypericum perforatum). Za zniževanje krvnega tlaka jo mešamo z lipovim cvetjem (Tilia cordata), za zdravljenje želodčnih tegob pa s kamilico (Matricaria chamomilla) ali poprovo meto (Mentha piperita). Melisin poparek lahko vlijemo tudi v kopel, v kateri zvečer okopamo nemirne malčke, da se laže pogreznejo v deželo sanj. Pri hudi nespečnosti odraslih pomaga melisino žganje. Nekaj kapljic zmešamo z vodo, spijemo pred spanjem. Žganje je dobrodošlo za vtiranje pri revmatizmu, blaži tudi pike žuželk. Melisino eterično olje se uporablja v aromaterapiji za zdravljenje strahu, sramežljivosti in depresij. Ta priljubljena zel se skupaj s poprovo meto (Mentha piperita) in drugimi zelišči pogosto znajde tudi v aromatičnih blazinicah za dihala, glavobol in pomiritev.

ZAKISANOST TELESA

Zakisani?

Imate težave, kot so akne, vznemirjenje in tresenje, pomanjkanje energije, zgaga, močni glavoboli? Ste morda utrpeli depresijo, astmo, glivične okužbe, gastritis, ali morda celo hujše bolezni, kot so motnje učenja, levkemija, rak?

Če prepoznate katero od težav kot svojo, potem je odgovor na vprašanje, ali imate težave z zakisanjem ali acidozo, pritrdilen.

Acidoza je stanje prevelikih količin odpadnih kislin v telesu, ki nastajajo v tkivih in so glavni vzrok za nastanek vseh bolezni v telesu. Telesne tekočine stalno prehajajo skozi tkiva in odnašajo presežene količine odpadnih kislin. Naš organizem deluje tako, da odpadne kisline, ki jih ne more izločiti, ponovno vsrkava iz debelega črevesa, od koder jih preko jeter pošlje nazaj v krvni obtok in odloži v tkivih. In te, v tkivih odložene odpadne kisline določajo, ali bo naš organizem zdrav ali bolan.

Na človekovo biokemično stanje vpliva vse, to je vsa zaužita hrana in vsa doživljanja; fizična, čustvena ali duševna. To pomeni, da je lahko oseba, ki se pravilno prehranjuje prav tako zakisana, če se počuti kot kotel, ki vre in ga bo razneslo.

Kako pa lahko preprečimo acidozo?

Nasprotje zakisanosti je alkalnost. Ta pomaga h kreposti telesa, dobrega počutja in odličnega zdravja. Dosegamo jo s hrano, ki je bazična oz. alkalna, torej takšna, ki ne izloča odpadnih kislin, in z dobrim notranjim počutjem. Bazičnost s hrano dosežemo z razmerjem 80:20, kar pomeni, da moramo zaužiti 80 odstotkov živil, ki ustvarjajo bazičnost in samo 20 odstotkov takih, ki ustvarjajo kislost.

Bazičnost v telesu zahtevajo vsi naši notranji organi in žleze.

* Če smo zakisani, srce spremeni pravilen srčni utrip in zmanjša se nasičenost kisika v krvi, kar posledično vodi v degeneracijo srca. Bazično okolje omogoča normalno delovanje tega organa.
* Pljuča so organ, ki ima za osnovno nalogo, da vzdržuje ustrezno bazičnost v telesu. Ta poteka z izmenjavo plinov pri dihanju in z izločanjem odpadnih kislin iz krvnega obtoka. Že rahlo kisla kri lahko povrzoči veliko težav.
* Želodec igra glavno vlogo. Njegovo nepravilno delovanje je posledica kislinsko-bazičnega neravnovesja. Posebno težavo lahko povzroča ukleščeni vagusni živec, zaradi katerega se močno zmanjša izločanje želodčne kisline. Pomanjkanje želodčne kisline povzroča, da se hrana ne razgradi popolnoma in postane preveč kisla, kar seveda vodi v številne bolezni in težave.
* Jetra s pomočjo številnih encimov presnavljajo kisle strupene snovi iz krvi in predstavljajo obrambo pred strupi. Vse hranljive snovi iz gastrointestinalnega trakta po jetrni veni pridejo najprej prav do tega organa. Seveda je obremenjenost tega organa tem večja, če odpadne kisline neprenehoma krožijo po krvi. Če jih preobremenimo s kislimi produkti presnove beljakovin, je smrt neizogibna!
* Delovanje trebušne slinavke je zelo odvisno od pravilne prehrane. Tukaj nastajajo prebavni encimi, ima pa slinavka tudi ključno vlogo pri zmanjševanju presežene kislosti.
* Tanko črevo in njegove Peyerjeve ploščice so življenjskega pomena, saj so odgovorne za absorbcijo hranljivih snovi in proizvajajo limfocite, ki so del limfnega sistema. Poleg tega v njih nastajajo velike količine encimskega soka, ki je verjetno najpomembnejša bazična snov v našem telesu.
* Ledvice proizvajajo in izločajo seč ter presežne kisline. Skozi ta organ odrasle osebe v eni minuti preteče približno liter krvi. Ledvice ohranjajo kri bazično in izločajo kisle beljakovine, zato je jasno, zakaj jih ne smemo preobremeniti s kislinami.
* Å čitnica je težava marsikoga. Bazično okolje je za ščitnično žlezo zelo pomembno, prav tako tudi za možgane.
* Vranica se v kislem okolju zelo poveča ali pa upočasni svoje delovanje in tako zastruplja celotno telo.
* Nadledvični žlezi proizvedeta mnogo hormonov, ki ustvarjajo predvsem bazično okolje in sodelujeta pri vzdrževanju ustreznih vrednosti krvnega sladkorja.
* Debelo črevo je prostor, kjer se ne smejo kopičiti odpadne kisline! Strupi se namreč ustavljajo ob steni debelega črevesa in se pri driski ali zaprtju naberejo v večjih količinah ter ponovno absorbirajo v krvni obtok! Če blata ne odvajate vsaj do dvakrat na dan, si pomagajte z zeliščnimi odvajali ali pa v lekarni kupite napravo za domače klistiranje. Rak debelega črevesa je ena najpogostejših bolezni, saj se večina bolezenskih stanj začne prav v debelem črevesu kot posledica neustreznega prehranjevanja ter slabe prebave in izločanja.
* Limfni sistem zelo upočasni svoje delovanje, kadar je telo preveč zakisano. Lahko pride celo do nevarnega stanja, to je, da se začne limfa postopno sušiti in ustvarjati majhne in velike strdke v tkivih. Ti strdki ne ovirajo le pretoka limfne tekočine, temveč tudi krvi!

Bazična (alkalna) hrana

Pa poglejmo, katera je prava hrana, s katero boste osvežili svoje telo in organe in se tako izognili odpadnim kislinam. Preden napolnite svojo prenovljeno zalogo živil, velja opozorilo, da kuhana, zamrznjena hrana izgubi na bazični vrednosti, zato naj bo vaš jedilnik sestavljen iz čimveč svežih sestavin. Enako je pri hrani, ki vsebuje konzervanse.

\”melone\”

Bolj sveža in slajša je hrana, večjo bazičnost ustvarja!

Sadje, zelenjava & žitarice

Sadje

Sadje, ki ustvarja bazičnost/alkalnost:

* ananas
* avokado
* banane (zrele, sicer ustvarjajo kislost)
* breskve
* citrusi
* češnje
* dateljni
* fige
* granatno jabolko
* grenivka
* grozdje
* hruške
* jabolka
* jagode
* kaki
* kivi
* kosmulje
* kutine
* lubenica
* maline
* mandarine
* mango
* marelice
* melone (ustvarjajo največjo bazičnost)
* papaja
* pomaranče
* rozine
* rožič.

Sadje, ki ustvarja kislost:

* borovnice
* brusnice
* slive
* suhe slive

Zelenjava

Zelenjava, ki ustvarja alkalnost:

* artičoke
* bambusovi vršički
* beluši
* blitva
* brokoli
* brstični ohrovt
* buč(k)e
* cvetača
* čebula (tudi mlada in šalotka)
* escarole
* gobe
* hren
* ingver (svež)
* jajčevec
* koleraba
* korenje
* koruza, sladka
* krompir, neolupljen (olupljen ustvarja kislost)
* kumare
* ohrovt
* paradižnik
* paprika
* pesa
* peteršilj
* por
* radič
* redkev
* regrat
* repa
* špinača
* zelena
* zelena solata
* zelje, sveže, kislo

Žitarice

Žitarice, ki ustvarjajo alkalnost:

* amarant
* kvinoja
* proso

Žitarice, ki ustvarjajo kislost:

* ajda
* ječmen
* koruzni zdrob
* oves
* pira
* pšenica, beljena (ustvarja zelo močno kislost)
* pšenica, polnozrnata
* riž, basmati, beli, rjavi, predelan (izogibajte se ga)
* riž, beli, predelan (izogibajte se ga)
* rž.

Stročnice, oreški, meso, olja & sladila
Stročnice

Stročnice, ki ustvarjajo alkalnost:

* grah, svež
* lima fižol, svež
* izdelki iz soje:
o suha zrna
o sojin sir (tofu)
o sojino mleko
o sojin strok
o tempeh

Stročnice, ki ustvarjajo kislost:

* bob
* čičerika
* leča
* fižol (beli, črni, rdeči, mornariški, stročji, adzuki, mung, pinto).

Oreški

Oreški, ki ustvarjajo alkalnost:

* mandlji
* kostanj (pečen)
* kokos, svež
* pinjole

Oreški, ki ustvarjajo kislost:

* arašidi
* brazilski orešek
* indijski oreški
* kokos, posušen
* lešniki
* makadamije
* ameriški oreh
* pistacija
* orehi

Meso

Meso je kislo! Nobena vrsta mesa in ribe ne ustvarja v telesu alkalnosti. Prav tako ustvarjajo kislost maslo, siri, kravje mleko, smetana, jajca, sirotka, jogurti in vse živalske maščobe.

Olja

Olja, ki ustvarjajo alkalnost:

* avokadovo olje
* kokosovo olje
* koruzno olje
* mandljevo olje
* olivno olje
* repično olje
* ricinusovo olje
* sezamovo olje
* sojino olje
* sončnično olje
* žafrankino olje

Sladila

Sladila, ki ustvarjajo alkalnost:

* rjavi rižev sirup
* posušen sok iz trsnega sladkorja
* med
* agava

Sladila, ki ustvarjajo kislost:

* fruktoza
* ječmenov sirup
* med, predelan, pasteriziran
* javorjev sirup
* melasa
* mlečni sladkor
* sladkor iz sladkorne pese
* umetna sladila

Vsi sveže iztisnjeni sadni in zelenjavni sokovi delujejo bazično. Prav tako zeliščni čaji.
So pa škodljivi in ustvarjajo kislost žgane pijače, vino, pivo, kava, kavni nadomestki, črni čaj, gazirane pijače.
Prav tako ustvarjajo kislost začimbe/dodatki kot so­ želatina, kečap, majoneza, gorčica, sol, sojina omaka, muškatni orešček, kis-beli, predelan.
Kislost ustvarjajo tudi kozmetični izdelki, zdravila, tobak.

Jejte uravnoteženo, po načelu 80:20. Uživajte sveže sadje, posebej melono, ki je priporočljiva 20 minut pred vsakim obrokom. Pravilno dihajte, uživajte in razgibavajte se v naravi. Predvsem pa ne varčujte s smehom in dobro voljo!

Vsebina je zaščitena z zakonom.
Članek je del portala www.planet-lepote.com

RAZKISANJE/ALKALIZIRANJE TELESA

Pred sto petdesetimi leti je francoski pionir sodobne medicine in fiziologije, doktor Claude Bernard, prvi uporabil izraz ‘milieu interieur’. Zadnje besede francoskega pionirja mikrobiologije Louis Pasteura pa so bile: “mikrobi niso pomembni, pomembno je notranje okolje (milieu interieur)”. S temi besedami se je priklonil Bernardovi ideji, da je notranjost telesa tista, ki omogoči virusu, da zaživi in ogrozi človeško zdravje.
Prav kislost telesa je tista, ki omogoča virusom, bakterijam in glivam, da pričnejo povzročati zdravstvene težave. Sodobna znanost je to tudi dokazala.

pH

Ko smo zdravi ima naša kri pH vrednost 7.4, tekočina v hrbtenjači 7.4 in v slini prav tako 7.4. Čeprav je pH vrednost sline odvisna od pH vrednosti posebnih celičnih sokov, lahko trdimo, da vrednost sline odraža naše fizično stanje, pomanjkanje kalcijevih ionov. Pri ljudjeh, ki tega pomanjkanja nimajo, imajo pH vrednost v razponu med 7.5 in 7.1( malo alkalno-bazično stanje) . Razpon med 6.5 (malo kislo) in 4.5 (zelo kislo) kaže stanje, ki je rahlo kislo in ima manjše pomanjkanje, ter stanje, kjer je prisotnost kalcijevih ionov zelo šibka, torej kisla. Več kot polovica odraslih ima v sebi pH vrednost 6.5 in manj, kar je posledica staranja (pomanjkanje kalcija) in življenskih navad. Otroci imajo 7.5! Rakavi bolniki pa imajo vrednosti 4.5, predvsem pri tistih, pri katerih je rak že v zadnjem štadiju.
Skoraj vse degenerativne bolezni – vključno z rakom, srčnimi boleznimi, osteoporozo, artritisom, žolčnimi in ledvičnimi kamni in propadom zob; so v tesni povezavi s prekomerno kislostjo v našem telesu. Človeško telo ima določene mehanizme, ki skrbijo za to, da je pH vrednost v krvi stalna – 7.4 . Princip delovanja je tak, da bazične ali pa kisle minerale po potrebi shranjuje na določena mesta v telesu, vključno s kostmi, mehkim tkivom, telesnimi tekočinami in slino. Kar pomeni, da pH vrednost le-teh zelo niha. Zato nam pH vrednost sline lahko točno pokaže splošno pH ravnotežje v našem telesu.
Rak v alkalnem okolju (bazičnem) ne more preživeti. Vse oblike artritisa so v neposredni povezavi s prekomerni kislostjo v našem telesu. Kislina v našem telesu razkraja kosti in zobe. V kakršnemkoli zdravstvenem stanju ste trenutno, vam lahko pH tester pove, v katero smer se nagiba vaše zdravje.

Kaj pomeni “kislo” in “alkalno (bazično)”

Voda (H2O) se ionizira v vodik (H+) in hydroxyl (OH-) ione. Ko so ti ioni v enakovrednem razmerju, je pH vrednost nevtralna – 7.0. Če je več H+ ionov, potem je voda “kisla”. Če pa je več OH- ionov, potem rečemo, da je voda “alkalna(bazična)”. pH lestvica gre od 0 do 14, kot logaritem, kar pomeni, da je vsak korak 10x večji od prejšnjega. Skratka, pH od 4.5 je desetkrat bolj kisla od 5.5, 100x bolj kisla kot 6.5 in 1000x bolj kisla od 7.5.

Kisli in bazični minerali ter hranljive snovi

Minerale z negativnim el.nabojem privlači ion H+. Imenujemo jih kisle minerale: klor (Cl-), žveplo (S-), fosfor (P-), ti tvorijo kisline – vodikov klorid (HCl), žveplena kislina (H2SO4) in fosforna kislina (H3PO4). Minerale s pozitivnim nabojem pa privlačijo negativno nabiti OH – ioni. Imenujemo jih alkalne (bazične) minerale. Ti minerali so izredno pomembni pri naši prehrani – kalcij (Ca+), kalij (K+), magnezij (Mg+) in natrij (Na+). Če bi hoteli ugotoviti, katera hrana je kisla oz. bazična, potem bi morali to hrano zažgati do konca, da bi ostal le še pepel, ga zmešati z vodo in na tak način bi lahko z pH testerjem ugotovili, kakšna hrana je v resnici.

ALKALNI MINERALI IN NJIHOVA pH VREDNOST:
Cezij: pH 14
Kalij: pH 14
Natrij: pH 14
Kalcij: pH 12
Magnezij: pH 9

KAJ POVZROČI ACIDOZO (zakisanost)?
ACIDOZA je pogoj za nastanek vseh bolezni. Spoznati moramo preprost proces, ki alkalizira (razkisli) naše telo, in ki skrbi za pravilno ter nemoteno delovanje vitalnih organov in žlez. Zgolj uravnan pH omogoča zdravo življenje.

Kako acidoza vpliva na telesne organe:

SRCE

Srce spada med najbolj ogrožene organe, kadar je acidoza prisotna. Živec vagus najbolje deluje v alkalnem okolju, poleg ostalih funkcij je zanj značilno, da uravnava tudi srčni utrip. Pravilen srčni utrip se spremeni, če je preveč kislih odpadkov v telesu (kar v bistvu tudi pomeni acidoza). Ti odpadki krvi odvzamejo potreben kisik, kar ima za posledico degeneracijo srca. Alkalno okolje ustvari idealne razmere za pravilno delovanje srca.

ŽELODEC

Že prej omenjeni vagus, deseti živec od dvanajstih, ki izvirajo iz glave, je odgovoren tudi za pravilno delovanje želodca. Če imamo prebavne težave, to lahko pomeni tudi, da je moteno delovanje vagusa. Posledično to lahko privede tudi do hiatus hernia sindroma, kar lahko povzroči večjo produkcijo kislih odpadkov. Poleg tega hitro zmanjša produkcijo želodčne kisline, njeno pomanjkanje pomeni manj obdelano hrano, ki zaradi tega postane bolj kisla.

JETRA

Jetra opravljajo preko 300 različnih funkcij. Ena iz med teh nalog je tudi obdelava kislih toksinov iz krvi. Jetra izločajo alkalne encime, ki služijo kot prva bojna črta obrambe organizma pred različnimi strupi. Vsa hranila, ki jih dobimo skozi prebavila, preidejo v kri šele po njihovi obdelavi v jetrih. Več ko prihaja kisla hrana v telo, bolj so jetra obremenjena. Če je ta obremenitev prevelika, jetra zbolijo in posledično lahko zaradi tega nastopijo hudi problemi za človekovo zdravje. Takrat je življenje posameznika pod vprašanjem.

TREBUÅ NA SLINAVKA/ PANKREAS

Trebušna slinavka je izrednega življenskega pomena za človeka in tudi ta je zelo odvisna od pravilne prehrane. Njeno pravilno delovanje uravnava kislost v telesu, ter skrbi za uravnotežžen sladkor v krvi. Pankreas se pri človeku z leti izredno poveča, kar je dokaz za naše nepravilno (kislo) prehranjevanje. Vsakodnevno uživanje mesa, sladkorja, mleka itd…zahteva od trebušne slinavke hiperproduktivnost. Zato se ne gre čuditi, da človek po 40. letu pridobi večji pankreas, kot ga imajo zveri, ki se hranijo izključno s surovim mesom. Bolj ko jemo alkalno hrano, bolje bo naša trebušna slinavka funkcionirala.

TANKO ČREVO

Limfatično tkivo črevesja (Peyerjeve plošče) so življenjskega pomena. Pomembne so za pravilno asimilacijo hrane in proizvodnjo limfocitov za uspešno delovanje razvejane mreže limfnega sistema. Prav tako poganjajo obširen encimski cikel, ki pripomore k večji bazičnosti človeškega organizma. Nemoten potek tega cikla v sistemu je bistvenega pomena. Prevelika količina kislih odpadnih snovi predstavlja veliko obremenitev limfatičnega tkiva v črevesju ter s tem zmanjša kvaliteto encimskega cikla.

LEDVICA

Njihova glavna naloga je v tem, da iz krvi izločijo vse kisline oz.lisle odpadke presnove. Ti odpadki se nato izločijo iz telesa skozi urin. S tem skrbijo za alkalnost krvi. Vsako minuto se skozi ledvica pri odrasli osebi prečisti 1 l krvi. Kadar je v krvi preveč kislin, potem postanejo ledvice preobremenjene. Takrat nastanejo ledvični kamni, ki se formirajo z lepljenjem odpadnih kislih celic in minerali soli. Torej, če nočete dobiti ledvičnih kamnov, alkalizirajte svoje telo!

ČREVO

Rak na debelem črevu je drugi najbolj razširjen rak, tako pri moški, kot tudi pri ženski populaciji. Nastane zaradi črevesnih oblog, ki jih tvorijo v glavnem kisli ostanki hrane. Da bi lahko prebavljena hrana zapustila telo po naravni poti, se prične premer črevesa večati. To hkrati pomeni, da se mora črevesna stena stanjšati ( kot če napihamo balon). Nastanejo razpoke in razjede, to pa omogoča toksinom neoviran dostop v notranjost človeškega telesa. Vsak človek v industrializiranem svetu bi moral opraviti čiščenje črevesja štirikrat na leto. Seveda ob pravilni alkalni prehrani do takih težav sploh ne bi prihajalo.

LIMFNI SISTEM

V telesu je okrog 600-700 limfnih žlez. Limfna tekočina prinaša hranljive snovi do celic in odstranjuje njihove kisle produkte. Delovanje limfne tekočine je najboljše v bazičnem okolju. V primeru zakisanosti telesa se upočasni. S tem povzročimo kronično situacijo, ki ogroža naše življenje. Postopoma se limfna tekočina začne sušiti in sprijemati na tkivo. Ta proces oziroma adhezija vpliva ne samo na limfno tekočino, temveč tudi na krvni obtok. Oviran pretok limfe povzroči shranjevanje (nabiranje) kislih snovi v tkivu. Tudi nezadostno pitje čiste vode upočasni limfo. Odpadne snovi iz hrane, ki niso ustrezno prebavljene, se reabsorbirajo v glavni obtok skozi limfni kanal tankega črevesa. Prav tako nezadostno odvajanje povzroča ponovno absorbcijo odpadnih snovi in strupov v krvni obtok.
***

ZUNANJE OKOLJE

Če je Bernard govoril o “notranjem okolju” (živel je namreč v času, ko je že bila rodovitna prst polna mineralov), pa moramo danes govoriti tudi o zunanjem okolju. Intenzivno kmetijstvo, ki proizvaja velike količine pridelkov, je namreč obdelovalno zemljo izropalo naravnih hranljivih snovi, ki so se v prsti nabrale preko tisočletij (in še dosti dlje). Sodobna prehrambena industrija sicer nastale probleme rešuje z mineralnimi gnojili, ki jih dodaja obdelovalnim površinam, toda ker gre za racionalizacijo (profit) teh odmerkov, sčasoma prst postaja vse bolj siromašna. Pridelek seveda uspeva, toda njegova kvaliteta je vse bolj degradirana. Zaradi tega dejstva, je tudi naša prehrana vse bolj nekvalitetna. Če pa pomislimo še na t.i. kemična zaščitna sredstva, ki se jih nenehno uporablja pri pridelavi, je taka hrana ne samo osiromašena, ampak tudi zastrupljena.
Posledično se zaradi intenzivnega kmetijstva višina plasti obdelovalne zemelje vse tanjša. V ZDA so ugotovili, da se je pri njih v zadnjih 100-tih letih v poprečju stanjšala za več kot 1/2 metra. Kolobarjenje je ta problem dosti bolje reševalo, kot so to dosegla mineralna gnojiva, toda po mnenju strokovnjakov so se težave pričele že takrat, ko je človeški rod pričel za prehrano gojiti in vzgajati enoletne rastline. V brazilski državi Santa Clari, kjer se lokalno prebivalstvo aktivno ukvarja s poljedelstvom, so zaznali, da je erozija rodovitne prsti vse hujša (močni vetrovi, obilo padavin). Za pomoč so se obrnili na agronome, ki so jim, po preučtvi dejanskega stanja, svetovali, naj poberejo zgolj plodove rastlin, stebla pa naj pustijo na njivah, da po naravni poti del hranil povrnejo zemlji. Na tak način so preprečili nadaljno erozijo, pa tudi pridelek je bil kvalitetnejši in seveda izdatnejši.
Ljudje postajamo vse bolj ekološko osveščeni, zato nam pridelovalci ponujajo organsko pridelano hrano. Seveda si tako hrano lahko privoščijo predvsem bogatejši sloji. Čeprav se “ekološka pridelava” sliši zelo lepo, v resnici stvari niso povsem take, kot jih prikazujejo. Kot prvo to ni povsem neoporečna pridelava, tudi kontrola je pomanjkljiva, kot drugo pa je potrebno povedati, da ta hrana komaj dosega rezultate (bogastvo hranil), ki so bili povsem običajni v 50-tih letih prejšnjega stoletja. Ponekod že pridelujejo superorgansko hrano, ki je v resnici izredno kvalitetna. Razlika med organsko in superorgansko hrano je v tem, da se pri prvi uporabi cca. 12 t biološkega gojiva/ ha, pri drugi pa v poprečju preko 200 t/ha. Razlika je očitna. Toda ta hrana bo večini prebivalstva še manj dostopna. Seveda še vedno obstaja možnost, da si omislimo svoj vrtiček in tam pričnemo gojiti svojo “superorgansko hrano”.
Večina zelenjave, ki je ne kupujemo na lokalnih tržnicah od naših branjevk, sploh ne raste več v zemlji, ampak v toplih “gredah” na nekakšni volni, v katero je speljana cevka in ta poganjku dovaja vodo in kemična hranila! Npr.tako vzgojena solata nima korena “umazanega” od zelje, saj ni bila nikoli v kontaktu z njo.
Oglejmo si še primere, ki zgovorno pričajo o tem, kakšna bistvena razlika obstaja med organsko pridelano hrano in tisto, ki nam jo ponujajo v veleblagovnicah.

Fižol – organska p.: neorganska
Mangan – 30:1
Železo – 22:1
Baker – 23:1

Ohrovt
Kalcij – 4:1
Kalij – 4:1

Zelena solata
Kalcij – 5:1
Železo – 50:1
Mangan – 170:1

Paradižnik
Magnezij – 12:1
Mangan – 68:1
Železo – 2.000:1

Na tem mestu je potrebno še na kratko spregovoriti o našem načinu prehranjevanja. Znastveno je dokazano, da je kuhana hrana izredno pogubna za vsa bitja na tem planetu. In človek ni izjema. Kljub skokovitem napredku sodobne medicine in higienskih standardov, smo ljudje vse bolj bolni. Zakaj? Res je, da smo v visoko razviti družbi pod hudimi psihološkimi pritiski (stres), da je naše okolje polno različnih toksičnih snovi, da je kvaliteta pitne vode že alarmantna, da smo neprestano izpostavljeni umetnemu elektromagnetnemu valovanju in radiaciji; toda eden glavnih vzrokov tiči v našem načinu priprave obrokov. Kuhanje in peka našo hrano povsem osiromaši vitaminov, encimov in mineralov. Če k temu dodamo še pitje gaziranih pijač, ki so povrhu umetno sladkane, in alkoholnih pijač, potem si sami sebi kopljemo jamo v katero bomo omahnili in iz katere ni povratka.
Industrijsko obdelana hrana ustvarja v našem telesu kislo okolje. Tobak, gazirane pijače, mleko in mlečni izdelki, meso in mesni izdelki, sladkor in slaščice, kruh in pšenični izdelki, različna sintetična zdravila, sintetični hormoni (estrogen)…vse našteto izredno bremeni sposobnost našega telesa, da učinkovito uravnava pH .
Ko se vrednost pH-ja obrne navzdol, bomo zagotovo zboleli, ali za rakom, ali za diabetesom, osteoporozo itd…
Kaj nam preostane?
Uživajmo čim več surove hrane, uravnovesimo naše razvade, kupujmo organsko pridelano hrano iz naše okolice, saj bomo s tem nagradili naše “sosede” za njihovo marljivo delo.
Za vse tiste, ki si želijo alkalizirati svoje telo izključno s spremenjeno hrano, so spodaj v dodatku tabele različne hrane, ki nam lahko pomagajo pri tem. Predno usmerite pozornost na prehrano, si oglejte tudi naravne dodatke k prehrani, ki lahko povsem spremenijo vaše “notranje okolje”.

Opozorilo.

1. Stranski produkti presnove so kisline. Če vsakdanji stres minimaliziramo, s tem zvišamo bazičnost našega telesa. Pri tem nam lahko veliko pomaga meditacija, saj je dokazano, da le-ta zmanjša nevarnost od raka za 55% (velja tudi za druge oblike hujših sistemskih bolezni)!
2. Telesna aktivnost deluje tako antistresno, kot tudi zdravilno v fizičnem smislu. Telo obskrbimo z več kisika, kar omogoča alkalno okolje. Fizična aktivnost tudi pomaga telesu, da se lažje znebi vseh toksinov (potenje). Vedeti je treba, da limfni sistem nima mišičnih vlaken, zato je odvisen od mišične aktivnosti skeleta.
3. Naša prehrana naj bo sestavljena od 20 -25% kisle hrane, ostalo naj bo alkalna. Če smo huje zboleli (rak, diabetes…), potem uživajmo zgolj alkalno hrano in potem imamo vse možnosti, da popolnoma ozdravimo.
4. “Kisla” hrana ne pomeni, da mora biti njen okus kisel. To zgolj pomeni, da se v telesu, po presnovnih procesih, spremeni v kisle ostanke. Vsi vemo, da je limona zelo kislega okusa, toda na telo deluje (zaradi svojih bogatih encimov) alkalno, kot le redko katera druga vrsta živil.

DODATKI K PREHRANI, KI OMOGOČAJO ALKALIZACIJO TELESA

VODA

Voda iz gorskih tolmunov je že na prvi pogled polna življenja. Njena iskrivost nas takoj premami in prisili, da spijemo požirek vode iz dlani. Del njene skrivnostne moči leži v tem, da je taka voda polna kisika, in njegovo prisotnost nagonsko začutimo. Njena pH vrednost se zaradi oblilice kisika in mineralov giblje med 9 in 10. Na svoji poti skozi dolino voda prične izgubljati kisik in rudninske snovi. Velik del tega se nalaga v prsti, kar omogoča bogato življenje raznovrstnim rastlinam. Zato v dolini večinoma uspevajo listavci, ki za svoje življenje potrebujejo alkalno zemljo.
Vodo, ki je uporabljamo nižje v mestih, se popolnoma razlikuje od gorske vode. Ima dosti manj mineralov (zato pa ima več pesticidov in drugih kemikalij) in manj kisika. V Sloveniji je sicer poprečje pH vrednosti pitne vode nadpoprečna in znaša nekje med 7.4 in 8.0, kar bistveno odstopa od poprečja drugod v razvitem svetu. Kljub temu, se je treba zavedati, da v enem dnevu spijemo (bi morali spiti) več litrov vode, torej so te količine dosti večje, kot zaužite ostale hrane. Torej iz tega lahko potegnemo logičen zaključek, da če bi pili pH bogatejšo vodo, bi s tem dosti lažje pomagali našemu telesu, da vzdržuje pH ravnotežje, ki naj bi se gibalo tam okoli 7.4 pH.
Na tržišču obstaja obilna ponudba naprav, ki lahko našo pitno vodo alkalizira, poleg tega pa odstrani tudi večji del toksinov v njej. Težava je v tem, da take naprave niso ravno poceni (preko 1.000 EUR). Obstaja pa cenejša rešitev. Pri nas je že mogoče kupiti cenovno zelo ugodne filtre, ki odstranijo velik del strupov iz pitne vode. Na tržišču pa obstajajo tudi dodatki za vodo, ki z visoko vsebnostjo človeku potrebnih ionskih mineralov navadno vodo spremenijo v zdravo vodo, ki na tak način doseže alkalno vrednost med 9.0 pH in 10.0 pH. Ionični minerali v teh dodatkih delujejo tudi na področju električne napetosti, ki mora biti v vsaki celici optimalna (cca.100 mV). 99% vseh kemičnih procesov v celicah se odvijajo s pomočjo vode. Poleg tega so ti dodatki zmožni zvišati vsebnost kisika v vodi, kar blagodejno vpliva na celotno telo – zdravje.
Priporočamo : pH Booster

MINERALI

Naše telo je v principu zgrajeno iz vode in mineralov, zato je naše zdravje dosti bolj odvisno od mineralov, kot pa od vitaminov, maščob, OH in beljakovin.
Najpomembnejši mineral je kalcij, ki je prisoten prav povsod, v vsaki celici (in ne samo v kosteh in zobeh). In na tem mestu naletimo na poglaviten problem: kako pridobiti zadosten vnos teh mineralov? Zadeva je dosti komplicirana. Veliko živil (mleko) je bogatih s kalcijem, toda tega naše telo ne(zna)more uporabiti. Tudi direkten vnos čistih mineralov nam ne more pomagati, saj je izkoristek le 3-5 %. Najbolj učinkovit vnos mineralov je preko rastlin, saj naše telo potem nima nikakršnih problemov z absorbcijo le-teh.

Na našo srečo pa obstaja rastlina, ki jo lahko opišemo kot čudežno rastlino, saj ima v sebi skoraj vse človeku do sedaj poznane encime (teh je preko 3.000), poleg tega je bogata z vitamini (A, B1… E in niacin) in z minerali (Ca, Cr, Cu, Fe, Mg, Mn, Mo, K, Zn), pa tudi z antioksidanti. Ta rastlina se imenuje ječmen, oz. mladi poganjki te rastline. Seveda je težko priti do teh poganjkov (lahko pa si z njim zasadimo vrtno gredico), predvsem preko celega leta in povrhu mora biti popolnoma organske pridelave, zato je potrebno poseči po proizvodih, ki so se že pojavili na naših tržnih policah.
Priporočamo ječmenov sok, oz.poganjke mladega ječmena v prahu, ki ga zmešamo z kozarcem vode ali soka, ter je neoporečne biološke pridelave. Tudi pri nas ga je moč kupiti v nakaterih bolje založenih veleblagovnicah, le da ti izdelki niso visoke kakovosti in tudi precenjeni. Zato se priporoča BarleyLife – GreenDrink.

ENCIMI

Ljudje zelo slabo poznamo encime in njihovo izredno pomembno vlogo za naše zdravje. Vemo le, da so potrebni za pravilno prebavo (želodčni sokovi in slina v ustih), to pa je ponavadi čisto vse, kar vemo o njih.
Vendar so encimi še dosti več, kot prej omenjeno. Encimi so beljakovine, ki so nujno potrebne za odvijanje kemičnih reakcij v živem organizmu. Prav vsak kemičen proces v telesu je nemogoč brez prisotnosti encimov. Delovanje tkiva, mišic, kosti, organov, vsaka celica v telesu nujno potrebuje encime. Skratka: celotno človeško telo brez encimov ne more delovati. Encimi se tvorijo znotraj telesa ( v vsaki celici, najbolj pa v trebušni slinavki in v endokrilnih žlezah), z vnosom surove hrane pa jih dobimo še od zunaj. Ob rojstvu imamo v organizmu tudi delno sposobnost tvorjenja encimov , vendar je potrebno to naravno “rezervo” vseskozi nadomeščati z encimi, ki jih moramo zaužiti s surovo hrano.
Poprečen človek si prehranjevanje zamišlja približno takole: ko pojemo obrok hrane, ta preide v želodec, kjer se nahajajo želodčni sokovi in to hrano predelajo, predelana hrana spolzi v tanko črevo, koder koristne sestavine preidejo v kri, preostanek pa potem zaide v debelo črevo in od tam se izloči iz telesa. Toda temu ni tako. Narava ima svoja pravila: obrok hrane mora biti bogat z encimi, to hrano pa moramo dodobra prežvečiti, encimi v ustih delno že obdelajo zaužito hrano. Ta potem preide v želodec, in tam se prabavlja še približno eno uro (že 75% predelana hrana), šele nato to hrano zalijejo želodčni sokovi (hidroklorna kislina), ki hrano dokončno predelajo; in hrana preide v tanko črevo, želodčna kislina se nevtralizira, trebušna slinavka zopet doda encime, dokončno predelana hrana preide skozi stene tankega črevesa v krvni obtok.
Na našo žalost, pa mi delujemo proti zakonom narave, zato naletimo na veliko, veliko problemov.
Smo edina živa bitja na svetu, ki hrano kuhamo in pečemo, zato je taka hrana skoraj brez vsakih encimov, pa še to hrano ne zvečimo dovolj (le 1/4 tega, kolikor bi morali), zato hrana preide v želodec skoraj neprebavljena, tam leži kako uro ( kot kamen ). Želodčna kislina ne more storiti kaj dosti, taka neprebavljena hrana pride v tanko črevo. S tem povzročimo stresno situacijo za trebušno slinavko in druge endokrilne žleze morajo delati pod visokim delovnim pritiskom, saj morajo izdelati ogromno količino pravih encimov, da se hrana lahko predela v neko telesu potrebno obliko. Ni potrebno posebej omenjati, da se zaradi tega kislost našega telesa zviša.

Priporočamo izdele NuZyme, ki nas obskrbi z vsemi potrebnimi encimi, in so rastlinskega izvora.

TABELE

TABELE ALKALNE / KISLOTVORNE HRANE

Te tabele so namenjene vsem, ki si želijo uravnati pH vrednost telesa s pravilno prehrano. pH vrednosti so v razponu od 0 do 14, kar je pod 7 pomeni kislost (z malo kisika), nad 7 pa so alkalne/bazične. Tabele so namenjene zgolj kot orientacija, katera hrana je alkalna in katera je kisla. Opozoriti je treba, da obstajajo določene razlike med vrstami hrane, ki so podane v teh razpredelnicah.*

ALKALINA HRANA

KISLOTVORNA HRANA

ALKALNA ZELENJAVA

Alfalfa
Ječmenovi poganjki
Rdeča pesa
Mladi listi rdeče pese
Brokoli
Zelje
Korenje
Cvetača
Zelena
Mladi listi pese
Chlorella
Ohrovt
Kimarica
Regrat
Užitni cvetovi
Jajčevec
Fermentirana zelenjava
Česen
Stročji fižol
Grah
Koleraba
Glavnata solata
Gobe
Poganjki gorčice
Čebula
Razhudniki, družina (krompir, paradižnik, jajčevec…)
Pastinak (zelo glikemičen)
Fižol
Paprika
Bučke
Redkev
Ogrščica
Morska zelenjava
Mlada špinača
Spirulina
Kalčki
Sladki krompir
Paradižnik
Vodna kreša
Žitni poganjki
Divja zelenjava (regrat…)

ALKALNA VZHODNJAÅ KA HRANA

Maitake
Daikon
Regrat, koren
Shitake
Kombu
Reishi
Nori
Umeboshi
Wakame

ALKALNO SADJE

Jabolko
Marelica
Avokado
Banana (zelo glikemična)
Jagodičje
Robide

Cantaloupe
Češnja, kisla
Kokos, svež
Dateljni, suhi
Fige, suhe
Grozdje
Grenivka*
Melona
Limona*
Limeta
Rozine
Nektarine*
Breskev
Maline
Rabarbara
Jagode
Tangerine*
Lubenica

* Čeprav se zdi, da so citrusi kisli, v resnici ustvarjajo alkalnost v našem telesu.

ALKALNE BELJAKOVINE

Mandlji
Orehi
Proso
Tempeh (fermentiran)
Tofu (fermentiran)
Sirotka v prahu, sirotka

ALKALNO SLADILO

Stevia

ALKALNE ZAČIMBE IN PRELIVI

Cimet
Curry
Ginger/Ingver
Gorčica
Chili Pepper/ feferoni
Sol, morska
Miso
Tamari
Vsa zelišča

ALKALNO – OSTALO

Jabolčni kis
Čebelji pelod
Lecithin Granules
Melasa
Probiotične kulture
Kisli mlečni izdelki
Zelenjavni sok
Sok iz poganjkov
Sveži sadni sokovi
Mineralna voda
Alkalna voda

ALKALNI MINERALI

Cezij: pH 14
Kalij: pH 14
Natrij: pH 14
Kalcij: pH 12
Magnezij: pH 9

KISLOTVORNA ZELENJAVA

Koruza
Leča
Olive
Buče

KISLOTVORNO SADJE

Borovnice
Vloženo sadje
Brusnice
Ribez
Slive**
Suhe slive**

KISLOTVORNO ZRNJE IN IZDELKI IZ NJIH

Seme hrena
Ječmen
Otrobi pšenice
Otrobi ovsa
Koruza
Koruzni škrob
Moka iz semena konoplje
Kamut
Oves
Ovseni kosmiči
Quinoa (vrsta metlike)
Riž (ves)
Riževi kolači

Pira
Pšenica
Pšenični kalčki
Testenine
Kruhi
Krekerji, sodavica
Bela moka
Pšenična moka

KISLOTVORNE STROČNICE

Čičerika
Fižol, vse vrste
Leča
Sojino mleko
Riževo mleko
Mandljevo mleko
Soja (zrnje)

KISLOTVORNI MLEČNI IZDELKI

Maslo
Sir
Sladoled
Različni sheaki

KISLOTVORNI OREÅ ČKI IN MASLA

Indijski orešček
Arašidi, kikiriki
Arašidevo maslo
Oreh
Pecan

ŽIVALSKE BELJAKOVINE , KI POVZROČAJO KISLOST TELESA

Slanina
Govedina
Krap
Å koljke
Krap
Ribe
Jagnjetina
Jastog
Organsko meso
Ostrige
Å čuka
Svinjina
Zajec
Losos
Sardine
Klobase
Ostrige
Å kampi
Tuna
Puran
Teletina

KISLOTVORNE MAÅ ČOBE & OLJA

Avakadovo olje
Maslo
Koruzno olje
Konopljino olje
Laneno olje
Mast
Olivno olje
Sončnično olje
Sezamovo olje

KISLA SLADILA

Rožič
Sladkor
Koruzni sirup

KISLI ALKOHOL

Pivo
Žganje
Liker
Vino

OSTALA KISLA HRANA

Ketčap
Kakav
Kava
Kis
Gorčica
Poper
Sodavice

KISLE KEMIKALIJE IN ZDRAVILA

Aspirin
Kemične snovi
Zdravila
Pesticidi
Herbicidi
Tobak

KISLI
JUNK FOOD

Coca-Cola: pH 2
Pivo: pH 2.5
Kava: pH 4

** Čeprav so alkalne, na telo delujejo kot kisle.

NEPOZNANA HRANA

Obstaja več inačic kisle in alkalne hrane. Označena hrana ponekod spada med kisle, spet drugod med alkalne. Za zdravo prehrano se ni treba popolnoma držati razpredelnice, toda večji del prehrane naj bo alkalna. *

Å parglji
Brazillski oreščki
Brstični ohrovt
Ajdova moka
Piščančje meso
Koruza
Skuta
Jajca
Laneno seme
Zeleni čaj
Zeliščni čaj
Med
Kombuha

Javorjev sirup
Mleko
Oreščki
Organsko Mmeko
(nepasterizirano)
Krompir (bel)
Bučno seme
Kislo zelje
Sojini produkti
Buče
Sončnične pečke
Jogurt

EKSTREMNO ALKALNE

Limone, lubenica

MOČNO ALKALNE

Konoplja, fige, datelji, limete, mango, melone, peteršilj, morska trava, grozdje brez pešk (sladko), papaja, vodna kreša

Å parglji, sadni sokovi, grozdje (sladko), kivi, pasjonka, ananas, rozine, slive, zelenjavni sok, hruške (sladke)

ZMERNO ALKALNE

Jabolka (sladka), Alfalfa kalčki, marelice, avokado, banane, dateljni, fige (sveže), guava, česen, grenivke, grozdje (manj sladko), zelišča, solata (glava), nektarine, breskve, hruške, buča (sladka), morska sol

Jabolka (kisla), rdeča pesa, paprika, brokoli, zelje, cvetača, ingver (sveži), solata (svetlo zelena), pomaranče, breskve (manj sladke), krompir (z lupino), buče (manj sladke), maline, jagode, kreša, sladka koruza, repa, kis (jabolčni)

RAHLO ALKALNE

Mandlji, artičoke, brstični ohrovt, češnje, kokos (svež), kumarice, jajčevci, med, por, gobe, okra, olive, čebula, vložene kumarice (domače), redkvice, redkev, morska sol, začimbe, paradižnik, kis

Kostanj (suh, pečen), jajčni rumenjak (mehko kuhan), kozje mleko in sirotka, domača majoneza, oljčno olje, sojin sir, soja,sojino mleko, kalčki, tofu, paradižnik (manj sladek), kvas

NEVTRALNO

Maslo (sveže, nesoljeno), smetana (sveža), surovo mleko in sirotka, olja (razen oljčnega), jogurt (navadni), margarina

ZMERNO KISLOTVORNO

Banane (zelene), ječmen, borovnice, otrobi, maslo, žitarice (nerafinirane), siri, krekerji (nerafinirani), brusnice, suh fižol, posušen kokos, beljak, jajce (celo), fruktoza, kozje mleko (pasterizirano), med (pasteriziran), kečap, javorjev sirup (neprocesiran), mleko (homogenizirano), melasa (organska), večina oreščkov, gorčica, oves (organski), olive (vložene), testenine (polnozrnata), slaščice (polnozrnate,z medom), slive, pokavka (s soljo, maslom), krompir, riž (rjavi), semena (bučno, sončnično), sojin sos, pšenični kruh (organski)

EKSTREMNO KISLOTVORNO

Umetna sladila, govedina, pivo, kruh, rjavi sladkor, sodavice, žitarice (rafinirane), čokolada, tobak, kava, vanilijev puding (s karemelnim sladkorjem), divjačina, zdravila, droge, marmelade, žele, sadni sokovi s sladkorjem, bela moka, ribe, jagnetina, žganje, bele testenine, svinjina, perutnina, javorjev sirup (procesiran), sladkarije in kolači iz bele moke, sol (rafinirana in jodirana), vložene kumarice (industrijske), črni čaj, bel kruh, svetel kis (rafiniran), polnozrnati izdelki, vino, jogurt (s sladkorjem)

WordPress Themes