Category: Ostalo

http://www.lepoizdravo.com/a22963-sve-blagodeti-mleka

http://www.lepoizdravo.com/a22963-sve-blagodeti-mleka

narava zdraavi

JOŽE MAJES SVETUJE –OB OBALI CVETI ŽAJBELJ IN MED IZ NJEGA JE IZREDNO ZDRAVILEN—–>čaj za krepitev glasilk…repik, cvetovi listi  50g  repik ali gladišnk+ pljučnik…-pegasti listi in cvetovi+slezenovec cvet list koren+ trpotec je za pljuča vpliva tudi na glasilke +ćrna meta  meta belo cveti ureja aritmijo in za pljuča +jetićnik-proti bolečinam zdravi dihala..čaj  se popari in ga damo v termosko na 30stopinj in ga nato pijemo po požirkih čez dan ZDRAVI TUDI KRONIČNO OBOLENJE GLASILK ….. prah divjega kostanja za glasilke …za eno noževo konico ga uživajo do 5x na da -največ …tudi balem zdravi notranje vnetje glasilk če ga namažemo po vratu in bo razmeroma hitro pomagal

TV-DOBRO JUTRO – META MAČEK -ZELIŠČARICA – za lektorirati

Šentjanževka— vršičke cvetov za olje malo pustimo da ovenejo in jih damo v olivno olje PUSTIMO 6 TEDNOV če namočimo v laneno olje( se pa hitro pokvari) pa pustimo le 6 dni in nato precedimo – ČAJ IZ CVETOV IN NEKAJ LISTOV-ZA DEPRESIJE-DRUGIH TABLET NE JEMAT- če se mažemo z oljem šentjanževke se ne smemo sončiti če smo občutljivi na sonce—OLJE JE DOBRO ENO LETO—slezovo olje je tudi proti opeklinam—šent olje je tudi za dermatološke zadeve na koži, praske, za hrbtenico proti bolečinam pa pri sklepih PA PRI AKNAH, KOŽO NAJPREJ DOBRO OČISTIMO IN NAMAŽEMO, MIŠICE, PIKI ŽUŽELK ..lahko masiramo boleče noge OLJE JE TUDI ZA HEMEROIDE, PA TUDI RUMENA LAKOTA JE ZA HEMEROIDE, ZA PREBAVO LAHKO POPIJEMO 1 ŽLIČKO LANENEGA OLJA PA TUDI ŠENTJANŽEVO

http://www.drevesnica-ceh.si/cesnje_in_visnje.html

Poglejte seznam, kako varčuje gospa Bratušek, ter kaj so pred njo počeli Pahor, Janša, …

Spodaj še enkrat objavljam seznam delovnih teles in komisij, ki jih naša država neobhodno “nujno” potrebuje.

V javnem sektorju je zaposlenih več kot 160.000 ljudi. Slovenski davkoplačevalci samo za njihove plače odštejemo kar 40% državnega proračuna. Je potem nenavadno, da zmanjka denarja za socialo, razvoj, ….

V dobrih dveh desetletjih se je na krmilu slovenske vlade zamenjalo šest predsednikov, število zaposlenih v državni upravi pa se je nekajkrat povečalo. Vsaka vlada pripelje nove kadre in službe obdržijo vsi kadri iz prejšnjih vlad. Če bi bilo možno, da bi šlo po tem programu naprej, bi na koncu bili vsi državljani zaposleni v Javni upravi.

Torej, poglejte si spodnji seznam komisij in delovnih teles, ki so bila ustanovljena pri vladi in ministrstvih in se financirajo iz proračuna!
Vsa te komisije v večini potrebujejo vodjo oddelka, sekretarja, podsekretarja, razno razne višje uslužbence itd.  in vse to plačujemo tisti, katerim se zaradi “varčevanja in nujnega zmanjšanja proračuna” jemljejo pravice, zmanjšujejo plače in se nas potiska v revščino! Tukaj pa so neto plače 2.000 EUR in več !!!

Komisije, delovna telesa
1. SLOVENSKA NACIONALNA KOMISIJA ZA UNESCO
2. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠTUDENTSKA VPRAŠANJA
3. MEDRESORSKA DELOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
4. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA MEDNARODNO HUMANITARNO PRAVO
5. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA INVALIDE
6. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE
7. SVET ZA INTEGRACIJO TUJCEV
8. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA MLADINO
9. STROKOVNI SVET ZA IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE MLADIH
10. SVET ZA TURIZEM
11. STROKOVNI SVET ZA PROTIPOTRESNE UKREPE
12. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VPRAŠNJA NARODNIH SKUPNOSTI PRIPADNIKOV NARODOV NEKDANJE SFRJ V SLOVENIJI
13. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO STROKOVNIH IN
PRAVNIH TEMELJEV ZA NADALJNE POGOVORE Z ITALIJANSKO STRANJO O
VPRAŠANJU VRAČANJA KULTURNIH DOBRIN, UMETNIŠKIH DEL, ARHIVOV TER TER
KATASTRSKIH IN ZEMLJIŠKIH KNJIG IZ ITALIJE V SLOVENIJO
14. DELOVNA SKUPINA ZA TEHNIČNO KOORDINACIJO
ZUNANJEPOLITIČNIH AKTIVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE
15. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA DELOVANJE REPUBLIKE
SLOVENIJE V NATU
16. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA FRANKOFONIJO
17. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA VPRAŠNJA NASLEDSTVA
18. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VSTOP REPUBLIKE SLOVENIJE
V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)
19. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA NACIONALNA KONTAKTNA TOČKA ZA
OSEBNO IN LAHKO OROŽJE (OLO)
20. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SVET EVROPE
21. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PREDLOGA BESEDILA
ZAKONA O PRIVILEGIJIH IN IMUNITETAH MEDNARODNIH ORGANIZACIJ S SEDEŽEM
V REPUBLIKI SLOVENIJI
22. DELOVNA SKUPINA ZA REŠEVANJE PROBLEMATIKE, VEZANE NA
IZGRADNJO HIDRO ELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI
23. KOMISIJA VLADE RS ZA ODPRAVO VZROKOV IN POSLEDIC VSEH
VRST NELEGALNIH POSEGOV V PROSTOR IN KOPOV MINERALNIH SUROVIN
24. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE
KONVENCIJE O VARSTVU ALP – ALPSKA KONVENCIJA
25. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA UREDITEV IZVAJANJA DRŽAVNE
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA S STRANSKIMI ŽIVALSKIMI PROIZVODI
KATEGORIJE 1 IN 2
26. SLOVENSKI KOMITE ZA VPRAŠANJA SPREMEMBE PODNEBJA
27. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBLIKOVANJE STALIŠČ REPUBLIKE
SLOVENIJE DO PROBLEMATIKE PLINSKIH TERMINALOV V TRŽAŠKEM ZALIVU IN
NJEGOVEM OBALNEM OBMOČJU
28. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA URESNIČEVANJE OKVIRNEGA
SPORAZUMA O SAVSKEM BAZENU NA DELU SAVSKEGA BAZENA NA SLOVENSKEM
OZEMLJU
29. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA PREGLEDOVANJE IN
OCENJEVANJE PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA IZVEDBO INFRASTRUKTURNH
UREDITEV HIDROELEKTRARN NA SPODNJI SAVI
30. MEDRESORSKA SKUPINA ZA PODNEBNE SPREMEMBE
31. DELOVNA SKUPINA ZA PROSTORSKE REŠITVE UMEŠČANJA
PREDNOSTNIH NACIONALNIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV V PROSTOR
32. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTIDOBAV
33. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE
EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2006/123/ES O STORITVAH NA NOTRANJEM
TRGU
34. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI PIRATSTVU IN
PONAREJANJU NA PODROČJU INTELEKTUALNE LASTNINE
35. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA NARODNI SKUPNOSTI
36. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA DIALOG Z VERSKIMI
SKUPNOSTMI
37. SVET ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ
38. PROGRAMSKI ODBOR ZA OBRAVNAVO IN OBLIKOVANJE STRATEŠKIH
USMERITEV SID BANKE IN DRUGIH RAZVOJNIH FINANČNIH IN IZVEDBENIH
INSTITUCIJ
39. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA USTANOVITEV URADA ZA
ODVZEM PREMOŽENJSKE KORISTI PRIDOBLJENE S KAZNIVIM DEJANJEM
40. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA BOJ PROTI TRGOVINI Z
LJUDMI
41. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVEDBO DOKONČANJA
PROJEKTA IZGRADNJE INFRASTRUKTURE ENOTNEGA DIGITALNEGA RADIJSKEGA
OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV REPUBLIKE SLOVENIJE
42. MEDRESORSKA PROJEKTNA SKUPINA, KI BO PRIPRAVILA JAVNI
RAZPIS ZA IZBIRO SOVLAGATELJA IN OPERATERJA ENOTNEGA DIGITALNEGA
RADIJSKEGA OMREŽJA DRŽAVNIH ORGANOV (TETRA)
43. NACIONALNA KONTAKTNA TOČKA ZA SODELOVANJE REPUBLIKE
SLOVENIJE V EVROPSKI MIGRACIJSKI MREŽI
44. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA REALIZACIJO PROJEKTA
USTANOVITVE NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA
45. PROJEKTNI SVET ZA REALIZACIJO PROJEKTA USTANOVITVE
NACIONALNEGA PREISKOVALNEGA URADA
46. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN
DOPOLNITEV ZAKONA O MEDNARODNI ZAŠČITI
47. PROJEKTNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IN IZVEDBO PROJEKTA
ELEKTRONSKE OBJAVE JAVNIH NAROČIL
48. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE Z URADOM
EVROPSKE KOMISIJE ZA BOJ PROTI GOLJUFIJAM ( OLAF)
49. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA
PROGRAMA FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA
50. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ELEKTRONSKA JAVNA
NAROČILA
51. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG
NA PODROČJU PROSTEGA PRETOKA KAPITALA V PROCESU VSTOPANJA REPUBLIKE
SLOVENIJE V ORGANIZACIJO ZA EKONOMSKO SODELOVANJE IN RAZVOJ (OECD)
52. DELOVNA SKUPINA ZA REORGANIZACIJO IN PRIPRAVO CURS NA
VSTOP HRVAŠKE V EU
53. DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED IZVAJANJA PRILOGE G SPORAZUMA
O VPRAŠANJIH NASLEDSTVA
54. STROKOVNA KOMISIJA ZA PRESOJO UTEMELJENOSTI SKLEPANJA
PORAVNAV
55. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NACIONALNEGA
OGRODJA KVALIFIKACIJ SKLADNO Z EVROPSKIM OGRODJEM KVALIFIKACIJ
56. STROKOVNA SKUPINA ZA REDAKCIJO SLOVENSKIH BESEDIL
MEDNARODNIH AKTOV, KI SE OBJAVLJAJO V URADNEM LISTU REPUBLIKE
SLOVENIJE
57. KOMISIJA ZA PRAVNO REDAKCIJO SODB SODIŠČA EVROPSKIH
SKUPNOSTI IN SODIŠČA PRVE STOPNJE
58. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NAČRTA DEJAVNOSTI ZA
OBVLADOVANJE MLADOLETNIŠKEGA NASILJA
59. KOMISIJA ZA REŠEVANJE VPRAŠANJ PRIKRITIH GROBIŠČ
60. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO MODELA STATUSNIH IN
ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DARS, D.D.
61. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO IN NADZOR NAD
IZVAJANJEM RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU VARNOSTI CESTNEGA
PROMETA ZA OBDOBJE 2007-2011 (SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST
62. KOORDINACIJA SLUŽB NA MORJU
63. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PRIPRAVE
BOLJŠIH PREDPISOV IN ODPRAVO ADMINISTRATIVNIH OVIR
64. VLADNA POGAJALSKA SKUPINA
65. DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE FINANČNIH UČINKOV PLAČNEGA
SISTEMA
66. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PREGLED SISTEMA
JAVNEGA NAROČANJA IN PRIPRAVE PREDLOGOV UKREPOV IN SPREMEMB
ZAKONODAJE
67. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA OPTIMIZACIJO IN RACIONALIZACIJO
POSLOVNIH PROCESOV V JAVNEM SEKTORJU
68. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO USTREZNE REŠITVE GLEDE
NADALJNJE UPORABE LETALA FALCON 2000 EX PO PRENEHANJU NAJEMNE POGODBE
69. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE
PRIPRAV ZA ZAŠČITO KRITIČNE INFRASTRUKTURE
70. MEDRESORSKA OPERATIVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE NALOG,
DOLOČENIH Z DRŽAVNIM NAČRTOM ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB UPORABI OROŽIJ
ALI SREDSTEV ZA MNOŽIČNO UNIČEVANJE V TERORISTIČNE NAMENE OZIROMA
TERORISTIČNEM NAPADU S KLASIČNIMI SREDSTVI
71. PROJEKTNA SKUPINA ZA IZBOLJŠAVO KAKOVOSTI V JAVNEM
ZDRAVSTVU
72. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN
DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA
73. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO PRVEGA
PERIODIČNEGA NAČRTA RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA ENAKE
MOŽNOSTI ŽENSK IN MOŠKIH
74. DELOVNA SKUPINA ZA USKLAJEVANJE PRIPRAVE PROJEKCIJ JAVNIH
IZDATKOV, KI SO POSLEDICA STARANJA PREBIVALSTVA
75. RAZVOJNO-POSLOVNI SVET ZA SLOVENCE PO SVETU
76. EKSPERTNA SKUPINA ZA VPRAŠANJA VARNOSTI V ZVEZI S
KANDIDATURO REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SEDEŽ NADZORNEGA ORGANA GALILEO
(GSA GALILEO SUPERVISORY AUTHORITY)
77. DELOVNA SKUPINA ZA ZUNANJE ODNOSE
78. DELOVNA SKUPINA ZA MEDNARODNO RAZVOJNO POMOČ
79. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRORAČUN
80. ODBOR ZAPRTEGA VZAJEMNEGA POKOJNINSKEGA SKLADA ZA JAVNE
USLUŽBENCE V REPUBLIKI SLOVENIJI
81. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE
PODPORE POMURSKI REGIJI
82. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE KONVENCIJE O
VAROVANJU IN SPODBUJANJU RAZNOLIKOSTI KULTURNIH IZRAZOV
83. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA NADALJEVANJE IN EVALVACIJO
PROJEKTA NPU
84. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE NORMATIVNE UREDITVE
85. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE KADROV, DELOVNO PRAVNEGA
STATUSA, MATERIALNO-TEHNIČNE PODPORE IN INFORMACIJSKE OPREME
86. DELOVNA PODSKUPINA ZA PODROČJE IZOBRAŽEVANJA IN
USPOSABLJANJA
87. DELOVNA SKUPINA ZA PODROČJE PROTOTIPNIH REŠITEV
88. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO AKCIJSKEGA NAČRTA
ZA IZVAJANJE RESOLUCIJ VARNOSTNEGA SVETA OZN 1325 IN 1820 O ŽENSKAH,
MIRU IN VARNOSTI IN AKCIJSKEGA NAČRTA ZA ITVAJANJE RESOLUCIJ
VARNOSTNEGA SVETA OZN 1539 IN 1612 O OTROCIH V OBOROŽENIH SPOPADIH
89. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA VODENJE PROJEKTA IZGRADNJE
NOVO NAČRTOVANE STAVBE NUK II
90. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA USKLAJEVANJE UKREPOV RAZVOJNE
PODPORE POMURSKI REGIJI IN POKOLPJU
91. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT NORDIJSKI CENTER
PLANICA
92. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE
OBLIKOVANJA IN DELOVANJA SPODBUJEVALNO RAZVOJNE PLATFORME
93. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE SPREJETIH ZAVEZ
NA 5. MINISTRSKI KONFERENCI O OKOLJU IN ZDRAVJU EVROPSKE REGIJE
SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
94. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MODELA
FINANCIRANJA INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOV PO MODELU JAVNO-ZASEBNEGA
PARTNERSTVA
95. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA IZBIRO OBLIKE BODOČNIH
STATUSNIH IN ORGANIZACIJSKIH SPREMEMB DRUŽBE DDC SVEOVANJE
INŽENIRING, D.O.O.
96. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZADEVE OECD NA
OPERATIVNI RAVNI
97. KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA PRIPRAVO STALIŠČ DO NASLEDNJE
FINANČNE PERSPEKTIVE EU 2014+
98. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI
POSEBNEGA UPOKOJEVANJA POLICISTOV
99. DELOVNA SKUPINA “ZUNANJI ODNOSI”
100. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROBLEMATIKO MLADOLETNIKOV
BREZ SPREMSTVA
101. DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV ZAKONODAJE, KI DOLOČA
ORGANIZIRANOST IN FINANCIRANJE INVALIDSKIH ORGANIZACIJ V SLOVENIJI
102. DELOVNA SKUPINA ZA CELOVITO OBRAVNAVO PROBLEMATIKE
IZBRISANIH
103. DELOVNA SKUPINA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA REVIZIJO
UVRSTITEV DELOVNIH MEST IN NAZIVOV V PLAČNI SKUPINI C3 IN ODPRAVO
UGOTOVLJENIH ANOMALIJ
104. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV SISTEMSKIH
UKREPOV ZA PREPREČEVANJE DAVČNIH UTAJ PRI ZAVEZANCIH, KI POSLUJEJO Z
GOTOVINO
105. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREUČITEV MOŽNOSTI ZA
UVELJAVITEV 37. ČLENA AKTA O PRISTOPU ČEŠKE REP., REP. ESTONIJE, REP.
CIPER, REP. LATVIJE, REP. MADŽARSKE, REP. MALTE, REP. POLJSKE, REP.
SLOVENIJE IN SLOVAŠKE REP.K EVROPSKI UNIJI
106. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PODPORO SKRBNIKU OSREDNJE
SPLETNE STRANI ZA PODROČJE FINANČNEGA IZOBRAŽEVANJA
107. DELOVNA SKUPINA VLADE RS ZA REVIZIJO UVRSTITEV DELOVNIH
MEST IN NAZIVOV INŠPEKTORJEV IN PRISTANIŠKIH NADZORNIKOV V PLAČNI
SKUPINI C6 IN ODPRAVO UGOTOVLJENIH ANOMALIJ
108. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO IZRAČUNOV STROŠKOV LETENJA Z
LETALOM DASSAULT FALCON 2000 EX
109. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA e-SOCIALA – ZAGOTOVITEV
PODATKOVNIH VIROV ZA IZVAJANJE ZAKONA O UPRAVLJANJU PRAVIC IZ JAVNIH
SREDSTEV
110. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O AVTOHTONI ITALIJANSKI
IN MADŽARSKI NARODNI SKUPNOSTI
111. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA SPREMLJANJE DRŽAVNEGA NAČRTA
ZAŠČITE IN REŠEVANJA OB JEDRSKI ALI RADIOLOŠKI NESREČI
112. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O
ZAPOSLOVANJU VRHUNSKIH ŠPORTNIKOV IN TRENERJEV V MINISTRSTVU ZA
OBRAMBO – SLOVENSKA VOJSKA, MINISTRSTVU ZA NOTRANJE ZADEVE – POLICIJA
IN MINISTRSTVU ZA FINANCE – CARINSKA UPRAVE
113. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA EVALVACIJO DOSEDANJIH
POSTOPKOV PRI PROSTORSKEM UMEŠČANJU DRŽAVNE CESTE OD PRIKLJUČKA NA
AVTOCESTI A1 PRI ŠENTRUPERTU DO PRIKLJUČKA VELENJE JUG
114. DELOVNA SKUPINA ZA KOORDINACIJO RAZVOJNEGA NAČRTOVANJA IN
USKLAJEVANJA UKREPOV EKONOMSKE POLITIKE
115. DELOVNA SKUPINA – SREDNJEROČNI MAKROEKONOMSKI OKVIR IN
FISKALNO PRAVILO
116. DELOVNA SKUPINA – PODJETNIŠTVO IN KONKURENČNOST
117. DELOVNA SKUPINA VISOKO ŠOLSTVO, ZNANOST IN INFORMACIJSKA
TEHNOLOGIJA
118. DELOVNA SKUPINA – TRG DELA
119. DELOVNA SKUPINA – IZOBRAŽEVANJE IN ŠPORT
120. DELOVNA SKUPINA – KULTURA
121. DELOVNA SKUPINA – ENERGETIKA
122. DELOVNA SKUPINA – PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA
123. DELOVNA SKUPINA – KMETIJSTVO, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO IN
PREHRANA
124. DELOVNA SKUPINA – OKOLJSKA IN PROSTORSKA POLITIKA
125. DELOVNA SKUPINA – SOCIALNA POLITIKA
126. DELOVNA SKUPINA – ZDRAVSTVENO VARSTVO
127. DELOVNA SKUPINA – NACIONALNA VARNOST, OBRAMBA IN ZUNANJE
ZADEVE
128. DELOVNA SKUPINA – UPRAVLJANJE SISTEMOV JAVNE UPRAVE
129. DELOVNA SKUPINA – KREPITEV INSTISTUCIJ PRAVNE DRŽAVE,
SVOBODE IN VARNOSTI
130. MEDRESORSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE DRUGE FAZE SVETOVNEGA
PROGRAMA ZA IZOBRAŽEVANJE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE
131. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA SLOVENSKEGA
KULTURNO-INFORMACIJSKEGA CENTRA V AVSTRIJI (SKICA)
132. DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO NOVE STRATEGIJE OBVLADOVANJA
GOSPODARSKE KRIMINALITETE V REPUBLIKI SLOVENIJI
133. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE CELOVITE
PROSTORSKE ZASNOVE MATIČNEGA KRASA, KI BO IZDELANA V OKVIRU
PARTNERSKEGA ČEZMEJNEGA PROJEKTA KRAS-CARSO
134. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO ZAKONA O
GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽBAH
135. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO SPREMEMB IN
DOPOLNITEV ZAKONA O URESNIČEVANJU NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA
136. DELOVNA SKUPINA ZA OBLIKOVANJE NAČINA POVEZOVANJA
PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA Z RAZVOJNIM NAČRTOVANJEM NA REGIONALNI RAVNI
137. MEDRESORSKA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA IZVAJANJE RESOLUCIJE
O TRAJNOSTNEM RAZVOJU DINARSKEGA GORSTVA
138. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO CELOVITE
INSTITUCIONALNE UREDITVE PODROČJA ZAGOTAVLJANJA ENAKOSTI IN VARSTVA
PRED DISKRIMINACIJO
139. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA ZELENO DAVČNO REFORMO
140. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PROJEKT PREDSEDOVANJA
REPUBLIKE SLOVENIJE ORGANOM EVROPSKIH ŠOL
141. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA SODELOVANJE S CENTROM
JUGOVZHODNE EVROPE ZA ODKRIVANJE IN PREGON KAZNIVIH DEJANJ
142. DELOVNE SKUPINE, področje EU
143. DELOVNA SKUPINA ZA EVROPSKE ZADEVE
144. DELOVNA SKUPINA ZA SPLOŠNE IN INSTITUCIONALNE ZADEVE
145. DELOVNA SKUPINA “LIZBONSKA STRATEGIJA”
146. DELOVNA SKUPINA “VARNOST IN OBRAMBA”
147. DELOVNA SKUPINA “MEDNARODNA RAZVOJNA POMOČ”
148. DELOVNA SKUPINA “STRUKTURNA IN REGIONALNA POLITIKA
149. DELOVNA SKUPINA “PRISELJEVANJE IN AZIL”
150. DELOVNA SKUPINA “POLICIJSKO SODELOVANJE IN DROGE”
151. DELOVNA SKUPINA “PRAVOSODNO SODELOVANJE”
152. DELOVNA SKUPINA “CIVILNA ZAŠČITA”
153. DELOVNA SKUPINA ZA MAKROEKONOMSKO POLITIKO IN EMU
154. DELOVNA SKUPINA “FINANČNE STORITVE IN PROSTO GIBANJE
KAPITALA”
155. DELOVNA SKUPINA “OBDAVČENJE”
156. DELOVNA SKUPINA “PRORAČUN”
157. DELOVNA SKUPINA “CARINSKA UNIJA”
158. DELOVNA SKUPINA “ZAKONODAJNE ZADEVE”
159. DELOVNA SKUPINA “STATISTIKA”
160. DELOVNA SKUPINA “ENERGIJA IN EUROTOM”
161. DELOVNA SKUPINA “PROST PRETOK BLAGA IN STORITEV TER
ZAŠČITA POTROŠNIKOV”
162. DELOVNA SKUPINA “NOTRANJI TRG”
163. DELOVNA SKUPINA “SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA”
164. DELOVNA SKUPINA “VARSTVO KONKURENCE IN DRŽAVNE POMOČI”
165. DELOVNA SKUPINA “INDUSTRIJSKA POLITIKA IN PODJETNIŠTVO
166. DELOVNA SKUPINA “TELEKOMUNIKACIJE, POŠTNE STORITVE IN
STORITVE INFORMACIJSKE DRUŽBE”
167. DELOVNA SKUPINA “ZNANOST, RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO”
168. DELOVNA SKUPINA “PROST PRETOK OSEB”
169. DELOVNA SKUPINA “DELO IN SOCIALNE ZADEVE”
170. DELOVNA SKUPINA ZA SKLOP “KMETIJSTVO”
171. DELOVNA SKUPINA “VETERINARSKE IN FITOSANITARNE ZADEVE”
172. DELOVNA SKUPINA “RIBIŠTVO”
173. DELOVNA SKUPINA “JAVNO ZDRAVJE”
174. DELOVNA SKUPINA “OKOLJE”
175. DELOVNA SKUPINA “PROMET”
176. DELOVNA SKUPINA “IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE IN MLADI”
177. DELOVNA SKUPINA “KULTURA IN AVDIOVIZUALNA POLITKIKA”
178. KOMISIJA ZA IZVAJANJE ZAKONA O POPRAVI KRIVIC
179. KOMISIJA ZA POPOTRESNO OBNOVO OBJEKTOV
180. KOMISIJA ZA PLAZOVE
181. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJA NA PODLAGI
UREDBE O NAČINU, PREDMETU IN POGOJIH IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE
SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI AVTOMOBILSKIMI GUMAMI
182. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZBIRO KONCESIONARJEV ZA OPRAVLJANJE
GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE RAVNANJA Z IZRABLJENIMI MOTORNIMI VOZILI
183. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC NESREČ NA STVAREH
184. SVET ZA VARSTVO OKOLJA
185. ZNANSTVENI ODBOR ZA DELO Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI
V ZAPRTEM SISTEMU
186. ZNANSTVENI ODBOR ZA NAMERNO SPROŠČANJE GENSKO SPREMENJENIH
ORGANIZMOV V OKOLJE IN DAJANJE IZDELKOV NA TRG
187. STROKOVNA KOMISIJA ZA OCENJEVANJE PONUDB GLEDE JAVNEGA
RAZPISA ZA IZBIRO KONCESIONARJA ZA POSAMEZNO DIMNIKARSKO OBMOČJE
188. KOMISIJA ZA RAVNANJE Z GENSKO SPREMENJENIMI ORGANIZMI
(GSO)
189. ARHIVSKA KOMISIJA
190. KOMISIJA VLADE RS ZA NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJSKIH
POGODB NA PODROČJU RUDARSTVA
191. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE
ELEKTROGOSPODARSTVA
192. STROKOVNA KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE
PREMOGOVNIŠTVA
193. KOMISIJA ZA NADZOR IZVOZA BLAGA Z DVOJNO RABO
194. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V GOSPODARSTVU
195. STALNA MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PREGLED PRISPELIH
VLOG O ZAINTERESIRANOSTI ZA PODELITEV RUDARSKE PRAVICE PRED IZDAJO
KONCESIJSKEGA AKTA IZ 15. ČLENA ZAKONA O RUDARSTVU
196. KOMISIJA ZA POSPEŠEVANJE MEDNARODNE MENJAVE
197. KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE IN ZATIRANJE KRIMINALITETE
198. MEDRESORSKA DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO MOŽNIH UKREPOV ZA
UVELJAVITEV MIGRACIJSKE POLITIKE REPUBLIKE SLOVENIJE
199. KOMISIJA ZA UGOVOR VESTI VOJAŠKI DOLŽNOSTI
200. ODBOR KONVENCIJE O PRIZNAVANJU VISOKOŠOLSKIH KVALIFIKACIJ
V EVROPSKI REGIJI
201. SVET ZA VISOKO ŠOLSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
202. SVET ZA ZNANOST IN TEHNOLOGIJO REPUBLIKE SLOVENIJE
203. ODBOR ZA PRIZNANJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POSLOVNO
ODLIČNOST
204. KOMISIJA ZA AKREDITACIJO VIŠJEŠOLSKIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV
205. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZOISOVO NAGRADO, ZOISOVO
PRIZNANJE, PRIZNANJE AMBASADOR ZNANOSTI RS IN PUHOVA PRIZNANJA
206. KOMISIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNIH PRIKLJUČNIH TOČK S
PREDNOSTJO
207. SVET ZA SISTEM PLAČ V JAVNEM SEKTORJU
208. PODKOMISIJA ZA ŠTIPENDIRANJE PRI KOMISIJI VLADE REPUBLIKE
SLOVENIJE ZA ADMINISTRATIVNE ZADEVE IN IMENOVANJA
209. KOMISIJA ZA PRITOŽBE IZ DELOVNEGA RAZMERJA ZA JAVNE
USLUŽBENCE PRI ORGANIH DRŽAVNE UPRAVE IN PRI PRAVOSODNIH ORGANIH
210. KOMISJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBRAVNAVANJE
PREDLOGOV PREDPISOV Z VIDIKA DOLOČB ZAKONA O JAVNI RABI SLOVENŠČINE
TER CILJEV JEZIKOVNE POLITIKE IN JEZIKOVNEGA NAČRTOVANJA
211. KOORDINACIJSKI ODBOR ZA DRŽAVNE PROSLAVE
212. NACIONALNI SVET ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST
213. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ŠPORT
214. ODBOR ZA PODELJEVANJE BLOUDKOVIH PRIZNANJ
215. ODBOR ZA PODELJEVANJE NAGRAD REPUBLIKE SLOVENIJE NA
PODROČJU ŠOLSTVA
216. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPLOŠNO
IZOBRAŽEVANJE
217. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA POKLICNO IN
STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE
218. STROKOVNI SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZOBRAŽEVANJE
ODRASLIH
219. STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO PREDHONIH MNENJ V POSTOPKU
IZDAJE DOVOLJENJ ZA PROMET Z VOJAŠKIM OROŽJEM IN OPREMO
220. ODBOR ZA RAZPOLAGANJE S SREDSTVI POŽARNEGA SKLADA
221. DELOVNA SKUPINA ZA IZVAJANJE TEMELJNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV
SLOVENSKE VOJSKE V LETIH 1994- DO 2015
222. MEDRESORSKA STROKOVNA KOMISIJA ZA IZDAJO SOGLASIJ ZA
IZVEDBO ZAUPNIH NAROČIL
223. STALNA MEDRESORSKA ANALITIČNA SKUPINA
224. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NATOVE RAZPISE
225. ODBOR NACIONALNEGA PRPGRAMA VARNOSTI CESTNEGA PROMETA
226. KOMISIJA ZA VODENJE POSTOPKOV O PRITOŽBAH ZOPER ODLOČBE,
KI JIH NA PRVI STOPNJI NA PODLAGI LETALSKIH PREDPISOV, KI VELJAJO V
REPUBLIKI SLOVENIJI, IZDA MINISTRSTVO PRISTOJNO ZA PROMET
227. SVET ZA KMETIJSTVO IN PODEŽELJE REPUBLIKE SLOVENIJE
228. KOMISIJA ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE V KMETIJSTVU
229. ZDRAVSTVENI SVET
230. SVET ZA ZDRAVJE
231. SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
232. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA KEMIJSKO VARNOST
233. KOMISIJA ZA STRATEŠKO BLAGO
234. KOMISIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO PACIENTOVIH PRAVIC
235. KOMISIJA VLADE RS ZA DROGE
236. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA OBRAVNAVO PREDLOGOV REGIONALNIH
DRŽAVNIH POMOČI ZA TEKOČE POSLOVANJE PODJETIJ
237. DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH ORGANOV
PRI IZVRŠEVANJU ZAKONA O GLAVNEM MESTU
238. OŽJA DELOVNA SKUPINA ZA ZASTOPANJE INTERESOV DRŽAVNIH
ORGANOV PRI IZVRŠEVANJU DOLOČB ZAKONA O GLAVNEM MESTU REPUBLIKE
SLOVENIJE
239. SVET ZA NACIONALNO VARNOST
240. SEKRETARIAT SVETA ZA NACIONALNO VARNOST
241. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA INVALIDE
2007-2013
242. KOMISIJA ZA ODPRAVLJANJE POSLEDIC DELA Z AZBESTOM
243. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ODKRIVANJE IN
PREPREČEVANJE DELA IN ZAPOSLOVANJA ZA ČRNO
244. KOMISIJA ZA POSTOPKE SPORAZUMEVANJA ZA PRIZNANJE ODŠKODNIN
OBOLELIH ZA POKLICNO BOLEZNIJO ZARADI AZBESTA
245. KOMISIJA ZA UVELJAVLJANJE PRAVICE DO POKOJNINE POD
UGODNEJŠIMI POGOJI
246. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO RS IN
VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ
247. STALNA KOMISIJA ZA URESNIČEVANJE SPORAZUMA MED VLADO RS IN
VLADO ČEŠKE REPUBLIKE O UREJANJU VOJNIH GROBIŠČ
248. SVET ZA SLOVENSKI ZNAKOVNI JEZIK
249. KOMISIJA ZA ODLOČANJE O ODŠKODNINI ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
250. KOMISIJA ZA INFORMACIJSKO VARNOST
251. STROKOVNA SKUPINA POD VODSTVOM MINISTRSTVA ZA FINANCE, KI
BO PREVERILA DEJANSKE UTEMELJENE STROŠKE ZA OPRAVLJENA NAROČILA PO
POGODBI O NAROČILU TER VIŠINO DEJANSKO UTEMELJENIH ODHODKOV ZA
IZRAČUN KONCESIJSKE DAJATVE
252. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA JAVNO-ZASEBNO
PARTNERSTVO
253. KOMISIJA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAŠČITO ROMSKE
SKUPNOSTI
254. MEDRESORSKO DELOVNO TELO ZA MEDNARODNO RAZVOJNO
SODELOVANJE
255. STALNA KOORDINACIJSKA SKUPINA ZA OMEJEVALNE UKREPE
256. STALNA AVTONOMNA STROKOVNA KOMISIJA ZA PRIPRAVO MNENJA O
USPOSOBLJENOSTI KANDIDATOV, KI NISO DIPLOMATI, ZA VODJO DIPLOMATSKEGA
PREDSTAVNIŠTVA ALI KONZULATA
257. KOMISIJA ZA SPREMLJANJE SPORAZUMA O ZAGOTAVLJANJU POSEBNIH
PRAVIC MADŽARSKE MARODNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN SLOVENSKE
NARODNE MANJŠINE V REPUBLIKI MADŽARSKI
258. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU
259. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SLOVENCE PO SVETU
260. SVET VLADE RS ZA URESNIČEVANJE NAČELA ENAKEGA OBRAVNAVANJA
261. SKUPNO DELOVNO TELO VLADE RS ZA VARSTVO PRED ŠKODLJIVIMI
RASTLINAMI
262. MEDRESORSKA KOMISIJA ZA NAPOTITEV OSEB V MEDNARODNE
CIVILNE MISIJE IN MEDNARODNE ORGANIZACIJE
263. SVET ZA PROMOCIJO KMETIJSKIH IN ŽIVILSKIH PROIZVODOV
264. SVET ZA TERITORIALNO USKLAJEVANJE RAZVOJNIH POBUD
265. NACIONALNI USKLAJEVALNI ODBOR ZA IZVAJANJE EVROPSKEGA LETA
PROSTOVOLJNIH DELAVNOSTI (2011)
266. SVET ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO
267. DRŽAVNA KOMISIJA IN REGIJSKE KOMISIJE ZA OCENJEVANJE ŠKODE
OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH TER ZA PRIPRAVO PREDLOGOV ZA ODPRAVO
NJIHOVIH POSLEDIC
268. ODBOR REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PODELITEV DRŽAVNIH PRIZNANJ
NA PODROČJU PROSTOVOLJSTVA
269. STROKOVNA KOMISIJA ZA ČLOVEKOVE PRAVICE IN CIVILNE
SVOBOŠČINE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA
270. STROKOVNA KOMISIJA ZA KULTURO, UMETNOST TER TURIZEM – ZA
POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA
271. STROKOVNA KOMISIJA ZA REKREACIJO, ZDRAVJE TER VZGOJO IN
IZOBRAŽEVANJE – ZA POSAMEZNO PODROČJE PROSTOVOLJSKEGA DELA
272. STROKOVNA KOMISIJA VARSTVO OKOLJA IN OHRANJANJE NARAVE TER
ČLOVEK, NARAVA IN DRUŽEBEN VREDNOSTE – ZA POSAMEZNO PODROČJE
PROSTOVOLJSKEGA DELA
273. DELOVNA SKUPINA ZA IMPLEMENTACIJO DIREKTIVE EVROPSKEGA
PARLAMENTA IN SVETA 2005/36/ES O PRIZNAVANJU POKLICNIH KVALIFIKACIJ
274. SVET VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA
PROSTOVOLJSTVA, PROSTOVOLJSKIH IN NEVLADNIH ORGANIZACIJ

Pa še seveda izjemno pomemben  ŠTUDIJSKI CENTER ZA NARODNO SPRAVO !!! (12 zaposlenih znanstvenikov!?)

MENOPAVZA – NARAVA ZDRAVI

timijan v alkohol- grgramo in nismo več prehlajeni…mazilo za kožo proti bakterijam…začimbq za pečeno meso…za čaj proti notranjim bakterijam …za čaj le materino dušico …vrtni timijan se v čaju uporablja pazljivo ker poškoduje ledvica ……melisa črna detelja žajbelj – za težave v menopavzi kamilice in žajbelj čaj proti val- ungam v menopavzi ..žajbel kuhamo 4 minute ….prehrana -maščobe stran, jemo sir žitarice mleko—gibanje—in čaj jm—pijemo kamilice in žajbelj–zmešamo enake dele čaja-3 žličke damo v 6dl vrele vode in naj se kuha 4minute nato čez 5minut precedimo…hernija-vroči kamni–tinktura gabeza za mazanje kolka proti bolečinam–išijas poštimajo pri majesu…pol ure hitro moramo hodit …črni ribez za menopavzo…cimicifuga—črna detelja–plahtica…melisa–poprova meta—sivka—hmeljljevi storžki—žajbelj—OMOTICA : se dogaja v menopavzi…čaj-pop meta rožmarin kopriva ….5žlic rožmarina in 1l rumenega muškata ali šardoneja …10dni namočimo 3xna dan po pol dcl pijemo proti omotici vino pomaga po 3 tednih plešec uravnava nihajoč krvni tlak druga rastlina je bela omela …šentjanževka melisa…..cimicifuga korenina …črna detelja,,,,hmeljevi storžki gojen ali divji pomirjajo …..poprova meta….srčnica-dviga nizek tlak—plahtica–listi maline—cvet lipe-povzroča znojenje—baldrijan korenine- žajbelj–sivka oskar štern=gost..inovator ..izdeluje stroje za stiskanje sadja in sočenje rastlin………v meni je kup teža s kostmi-srčni utrip se poviša–hernija –zdrava prehrana gibanje čaji posegamo po naravnih esrogenih ženske se ne smemo zapustiti v meni in je lahko to obdobje zelo lepo ….ne se jeziti in biti žleht…vprašanje–dermtitis–kožno obolenje–čaj mladost+hrast lubje in srčna moč –korenine–umivamo kožo +mazilo divjega kostanja in rumene lakote šentjanževa tinktura je proti depresiji….za hujše depresije je zdravilo prozac ..gin seng in soja vsebujeta fitoestrogen …gin seng poživlja …soja ima veliko beljakovin…

Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje

Milan Hervol, presnojedec in učitelj, se že dve desetletji prehranjuje izključno s presno hrano, za katero se v zadnjih letih zanima vedno več ljudi.

Brežičan, ki svoje dragocene izkušnje in znanje deli ljudem na predavanjih, se zanjo ni odločil iz zdravstvenih razlogov kot številni drugi, ampak zato, ker je prepričan, da je najbolj optimalna za človeka. Na svoji ekološki posesti, kjer ima rastlinjake, sadne nasade in njive, pridela skoraj vse potrebno za življenje, zato le redko obišče trgovine. Ne pozna bolezni, je umirjen in brez težav ves dan fizično trdo dela. Kako mu uspe?

Kako presna prehrana vpliva na vaše fizično, čustveno, duhovno in duševno počutje?

Tako prehranjevanje je na najvišji ravni, kjer bolezni ni več ali pa so zelo, zelo redke. Čustveno počutje je ravno tako dobro, čutila veliko laže nadziramo, tako je človek mirnejši in nenasilen, kar je v tej dobi redkost. Pri duhovnosti je treba čute umiriti, to presna prehrana omogoča. Ko obvladamo um in ko um postane prijateljski do nas, postane življenje veliko lažje. Nadzorovan um pa je potreben tako na fizični kot subtilni – duhovni ravni.

Med ljudmi vlada prepričanje, da brez mesa človek ne zmore fizično naporno delati.

Če ješ meso, porabiš 70 odstotkov energije za prebavo, le 30 pa je ostane telesu. Človek lahko živi samo od vode od 30 do 60 dni. Meso povzroča zakisanost telesa, živali pri ubijanju doživijo velik stres, ki se prenese nanj. Mesno prehranjevanje je zelo povezano z alkoholom, za katerega pa že vsak otrok ve, kako škodljiv je. Povedal bom svojo zgodbo: bil sem vsejed, bil sem vegetarijanec, postal sem presnojed. Razlika v energiji je kot noč in dan. Če verjamete ali ne, ves dan lahko delam fizično maksimalno, celo nič ne jem ali pijem, zvečer odtečem 10 ali 20 kilometrov in grem spočit spat. Najverjetneje tega ne boste verjeli, toda to je resnica. Sadje in zelenjava nam dasta ogromno energije. Pri taki prehrani dobimo 90 odstotkov energije, le 10 je gre za prebavo, ki postane zelo hitra, telesu pa ostaneta ogromno energije in dobro počutje. Meso je glavni povzročitelj rakavih obolenj in zamaši ožilje. Pa poglejmo, kako tako prehranjevanje vpliva na naravo. Na hektarju zemlje, kjer se prideluje za mesojedce, pridelamo za dva človeka kalorij, pri vegetarijanskem ali presnem načinu pa lahko z namensko uporabo zemljišča na enem hektarju zemlje nahranimo od dvajset do petdeset ljudi. Vpliv na naravo je katastrofalen. Samo poglejte koruzna polja, kako so kemično obdelana, kako to vpliva na našo podtalnico in na zemljo. Kako dolgo bomo še to počeli? Prišel bo dan, ko bodo ljudje grdo gledali na tiste, ki še jedo meso.

Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postanemo alkoholiki, nas invalidsko upokojijo.

Pred 20 leti ste bili verjetno med redkimi Slovenci, ki so se prehranjevali tako. So vas imeli za ekstremista, fanatika? Kako danes gledajo na vaš slog prehranjevanja?

Da. Bil sem med redkimi, ki so to počeli, tudi vsa moja družina. Žena še danes sledi, otroka pa sta odrasla in prešla na visoki način vegetarijanstva. Pojedo kar precej sadja. Na žalost je bilo res tako, da so me okvalificirali za ekstremista, fanatika in še kaj bi lahko dodal. Tega niso počeli vsi. Inteligentni so začeli postopoma slediti, tisti, ki so kritizirali, so se ravno tako začeli spreminjati, le malo več časa so potrebovali, pasivni pa se ne spreminjajo. Zavist je ta, ki je marsikomu preprečila pot k presnemu prehranjevanju. Včasih sem se počutil, kot da sem pljuvalnik. To je še utrdilo mojo vero v pravilnost svojega početja. Eden od sorodnikov je rekel: »Vsi v našem sorodstvu so normalni, samo ti ne.« Danes se že v 80 odstotkih strinja z menoj, le čas je moral miniti. Bolnih je vse več, ljudje iščejo rešitve, kajti znanost je v marsikaterem vidiku velika prevara; ljudje so že pripravljeni poslušati in se spreminjati. Predavam po vsej Sloveniji in poučujem ljudi, kako preiti na presno hrano in pri njej ostati. Bolezni odhajajo kot za šalo, tudi najhujše, in to že po nekaj mesecih ali letu in pol.

Ali se k vam obračajo tudi bolni ljudje, ki iščejo način, kako se pozdraviti? Jim presna hrana resnično lahko pomaga?

To, kar počnem jaz, bi morali početi zdravniki in ljudi ozaveščati o pravilnem prehranjevanju. Bolezni imajo vzrok; če odpravimo vzrok, bolezni ni več. Od rane mladosti do pozne starosti bi se morali prehranjevati presno. Človek bi moral zapuščati telo od onemoglosti, in ne od bolezni, predvsem pa na višji ravni zavesti, ne pa v takem stanju, kot ga vidimo v bolnišnicah, kjer ljudje zapuščajo telesa v nezavestnem stanju, polni intoksikantov in analgetikov, jezni, nasilni in frustrirani.

Povedal bom le nekaj izkušenj ljudi, ki so prešli na presno hrano; to so ljudje z imenom in s priimkom. Moj sorodnik, zelo hudo obolenje jeter; zdravniki so mu dali le še leto življenja. Po pičlih 15 mesecih presnega prehranjevanja je jetra popolnoma pozdravil; ko je prišel k zdravniku in je ta videl rezultate, je bilo edino vprašanje, ki mu ga je zastavil: Kaj ste delali? Ker ni mogel obvladati uma, je postopoma začel grešiti; ko je zaužil manj kot 80 odstotkov presne prehrane, se je bolezen ponovno pojavila. Ko človek ne vnaša več škroba, mesa, mlečnih izdelkov in vode, ki je polna apnenca, se tlak zelo hitro spravi v red. V približno 14 dneh zaniha, potem pa se umiri in je tak kot v mladosti ter ostane enak tudi v pozni starosti. Opisal bom še rakavega bolnika, ki je imel sedem tumorjev in zelo hudo zlatenico. Po približno letu in pol ni bilo o njej ne duha ne sluha. Tako si lahko s presnim prehranjevanjem pozdravimo vse vrste bolezni. Povedal bom še en svoj primer: ko me je pred številnimi leti pičil klop, sem dobil boreliozo; po dveh letih in pol sem odšel na pregled krvi, kjer so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je želela poslati k specialistu v Novo mesto; ker sem vedel, da zdravijo z antibiotiki, sem zdravljenje odklonil. Predvideval sem, da se bolezen ne bo razvila, tako se je tudi zgodilo. Če pa bi prešel nazaj na kuhano hrano, bi zagotovo zbolel. Ni neozdravljivih bolezni, so samo nepopravljivi ljudje.

Ste v vseh teh letih imeli kakšno krizo oziroma skomine, da bi ponovno začeli jesti tudi kuhano hrano? Znano je, da se kar veliko presnojedcev po začetnem navdušenju vrne k prejšnjemu prehranjevanju.

Ko se človek ozavesti in ve za cilj, krize ni. Če pa je, jo z inteligenco obvladamo. Zakaj bi pravzaprav prišla, ko pa sta sadje in zelenjava stokrat boljša od vsejedskega prehranjevanja. Ko preideš na presni način, je tako, kot da presedlaš z osla na konja. Ko si enkrat na konju, se ti na osla ne da več. Res je, da je lahko postati presnojedec, teže pa je ostati. Želje, um in premalo znanja nas oddaljujejo od takšnega prehranjevanja. Veliko laže je, če se družimo s kom, ki se tako prehranjuje že vrsto let. S komer se družimo, takšni postanemo.

Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Pitagorejci so imeli radi tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100.

Na kaj je treba biti pozoren pri presnem prehranjevanju, katere so glavne napake?

Vedeti je treba marsikaj. Ena od glavnih napak je, da se ga ne lotimo z dovolj močno željo. Potrebni so znanje in pravilne kombinacije. Največkrat je problem poškodovana sluznica v želodcu in tudi v črevesju. Obloge v debelem črevesju namreč ne omogočajo normalnega izločanja. Jesti je treba čim bolj mono obroke. Ko ješ sadje, jej sadje. Ko ješ zelenjavo, jej zelenjavo. Olja uživajte malo, treba pa je vnašati tudi nekaj orehov, lešnikov … Pri solatnih obrokih lahko dodajamo zmleta sončnična, lanena, bučna, sezamova ali konopljina semena.

Kako pa jemo sadje?

Sadeži morajo dozoreti na drevesu in potem nič ne manjka. Če jemo mono, je to popoln obrok. Temeljna napaka je grižljaj kuhane hrane. Samo grižljaj je dovolj, da naredimo še enega in presnega prehranjevanja je konec. V začetnem obdobju se telo zelo temeljito čisti; takrat se veliko ljudi ustraši, kajti čiščenje je lahko res intenzivno. Kot sem že omenil, sam nisem prešel na presno prehranjevanje zaradi bolezni, imel pa sem eno ali dve težavi. Bil sem zelo aktiven, tako in drugače, ob delu ali športu. Pil sem veliko vode, ko sem prešel na presno hrano, se je začelo kamenje izločati. Nekaj ur so me bolele ledvice, kamenje pa se je ob mali potrebi izločilo v velikih količinah. Ko je pritisk zanihal, sem ob hitrem vstajanju padel nazaj v posteljo in nekaj trenutkov ostal brez zavesti. To nihanje traja samo nekaj dni ali tednov, nato pa se umiri. Pogosto presnojedci različno razlagajo, koliko odstotkov pojesti te ali one hrane. Povejte mi, katera žival se vpraša, koliko odstotkov česa mora pojesti. Izgubil sem 20 kilogramov, a sem jih z leti pridobil nazaj, kajti skoraj se že približujem stari teži. Tudi pri presni hrani je treba biti zmeren.

Imate tudi svojo posest. Katera živila lahko vzgojite pozimi, ko je najmanj te hrane na razpolago? Kaj svetujete ljudem, ki živijo v mestih in se želijo tudi pozimi prehranjevati presno?

Imam dober hektar zemlje, od tega je nekaj gozda, za lastne potrebe pridelujem sadje in zelenjavo. Nekaj pridelkov tudi podarim. Pozimi vzgajam vse vrste solat, motovilca, blitve, špinačo, ohrovt, zelje in širokolistnati ohrovt. Vse to mi omogočajo plastinjaki. Če je zima zelo ostra, pokrijem rastline s kuvartanom, večina jih pozimi dokaj počasi raste. Za zimo sušim in shranjujem sadje; pesa in korenje pa prezimita v mivki v kleti. Paradižnik imamo do januarja, papriko tudi, kaki in kivi mi gresta globoko v zimo, jabolka so še danes na polici, pa je konec julija; posušenih hrušk, sliv in paradižnika je v izobilju, nekaj južnega sadja pa pozimi tudi kupim.

Ljudem v mestu svetujem: Pojdite iz mest. Zapustite tovarne in pisarne, ki izžamejo vitalno energijo človeškega bitja. Pojdite nazaj v naravo, živite preprosto in globoko filozofsko. To naj bi bil cilj in smisel življenja. Še pred kratkim smo ljudje živeli preprosto, marsikdo tudi globoko duhovno. Danes pa se pehamo za materialnimi dobrinami, ki nam prinašajo samo nesrečo. Valvasor je pred pičlimi 500 leti opisal, kako so jedli Kranjci. Pravi: »Jedli so kot pitagorejci. Grški filozof Pitagora je jedel presno hrano. Radi so imeli tudi fižol. Zelo redko so jedli meso. Veliko ljudi je živelo od 60 do 80 let, veliko jih je bilo med 80 in 100. Dosti jih je bilo tudi med 100 in 120. Zdravnikov niso potrebovali, zbolevali so zelo redko, če pa so zboleli, so poznali zdravilna zelišča.«

Kaj na to poreči danes, ko imamo tako veliko zdravstvo z ogromno zdravniki, ki umirajo za istimi boleznimi kot njihovi pacienti, vsako leto pa še dodobra izpraznijo državno blagajno in naredijo še minus? Komu v tem svetu ni v interesu, da so ljudje zdravi in na visoki duhovni ravni? To bi se morali vprašati. Razmišljajoči ljudje so v tej dobi omalovaževani, barabe in lopove pa se slavi.

Je tako prehranjevanje lahko tudi rešitev za številne težave na tem svetu?

Sam pridelujem biološko, sadeži so okusni, dozorijo do polne zrelosti, v plodovih nič ne manjka. Presnojedci so resnično usmiljeni do narave. V posodi za smeti nimam niti pokritega dna, niti ene vreče nisem napolnil s plastiko ali z drugim odpadom, plačujem pa enako kot vsi drugi. Država te ne nagradi, če deluješ odgovorno do narave, ampak te vedno mačehovsko kaznuje. Če skrbimo za telo in ne zbolevamo, nismo nagrajeni, če pa postaneš alkoholik, si hitro invalidsko upokojen. Kaj reči o vsem drugem prenajedanju, ki ima za posledico množico operacij, ki veliko stanejo, plačujemo pa vsi enako? Kdaj bomo uvedli merila, po katerih bodo ljudje, ki skrbijo za zdravje, nagrajeni, ti, ki tega ne počnejo, pa bodo morali zdravstvene storitve kriti sami? Kdaj se bomo spametovali in opustili mačehovski odnos do matere zemlje, bi se morali vprašati tisti, ki vlečejo niti. Znanje, tudi na tem področju, je zašlo s sodobnim načinom kmetovanja; šolski sistem je zanič, kemija sistematično uničuje naš planet. Kdaj bomo ljudje spremenili naše želje in prešli na višjo raven prehranjevanja in razumevanja tega sveta in samih sebe?

Kaj bi svetovali našim bralcem?

Na dan jemo zelo kratek čas, v tem kratkem času pa si lahko pridobimo dobro zdravje ali pa kup bolezni. Imamo svobodno izbiro, ne zlorabimo je. Če se začnemo tako prehranjevati z globoko vero v Stvarnika, on prispeva dodatni potrebni entuziazem, da lahko tudi ostanemo na visoki ravni prehranjevanja. Večini, ki so mesojedi, bi svetoval, opustite to grdo navado oziroma razvado in preidite na vegetarijanstvo. Že Tolstoj je rekel: »Človek raje propade, kot da bi spremenil svoje navade.« Vegetarijanstvo je stopnička, ki je veliko lažja, da ostanemo zvesti novemu načinu prehranjevanja. Reši nas mesa, rib in jajc, ki so resnično velik problem; razvijmo usmiljenje; ko človek razvije usmiljenje do vseh živih bitij, lahko življenje postane povsem drugačno. Naj vam bo pot lahka, človek pa naj se vpraša, kaj želi postati, del rešitve ali del problema. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga zastavijo na predavanjih o presnem prehranjevanju, je: Kje pridobimo beljakovine in vitamin B12? Jaz jim odgovarjam: Ali se slon vpraša, kje dobiti beljakovine, pa ima tako veliko in močno telo? Niti krava se ne vpraša, kje dobiti vitamin B12. V naravi je vse popolno, še enkrat apeliram: držimo se naravnih oziroma božjih zakonov. Ljudje nikdar ne moremo priti resnici do dna; če bi ji lahko, bi to pomenilo, da smo pametnejši od Stvarnika. To pa nikoli nismo bili in nikoli ne bomo.

Intervju: Milan Hervol – presnojedec in učitelj

Najprej vas bi vprašal to, kar mislim, da o tej temi zanima največ ljudi. Ali lahko v izključno presni hrani vsaj približno tako uživamo, kot v kuhani in pečeni in če da, kako lahko to dosežemo?

milan-hervol-51. Bolezni so te, ki so prisilile ljudi, da začnejo razmišljat in iskat rešitve na tem področju.

Presna hrana je zagotovo najboljša hrana na svetu, toda tako malo ljudi ima izkušnje s tem načinom prehranjevanja. Že 21 let se prehranjujem na ta način; če ta hrana ne bi bila veliko boljša od prejšnje tega tako dolgo gotovo ne bi počel. Lahko vam z gotovostjo potrdim, da je to daleč najboljša hrana na svetu; če jo primerjam z drugorazredno hrano, kot je solata, je ta desetkrat boljša od vse kuhane in pečene hrane, ki sem jo prej jedel. Kaj reči o prvorazredni hrani, na drevesu dozorenih sadežih? Ko brbončice spravimo v red in iz telesa spravimo toksine in strupe ter zopet lahko okušamo naravno hrano kmalu uvidimo, da je to najboljša hrana, ki se je lahko človek naje do polnega zadovoljstva. Pri tem načinu prehranjevanja nič ne manjka, ne bodite v strahu.

Kaj pa najpogostejši pomislek, ki ga navajajo zdravniki – kako je z vitaminom B 12 in z beljakovinami ?

2. Sadje in zelenjava vsebujeta vse potrebne vitamine in mineralne snovi, odkrite in še neodkrite. B12 telo ustvarja v lastnem prebavnem sistemu ob pomoči bakterij, ki so tam prisotne. Vse rastlinojede živali imajo dovolj vitamina B12, le mesojedi človek ima pomanjkanje tega vitamina. Če sadje, zelenjavo in oreščke jemo iz narave, z dreves in rastlin, zaužijemo vitamina B12 v izobilju. To počno živali, zakaj tega ne bi zmogel človek, ki je krona stvarstva? Če bi bilo tako, kot pravijo strokovnjaki, bi moral jaz, ki že 21 let uživam le sadje, zelenjavo in oreščke, že zdavnaj umreti. Milijoni živali in ljudi, ki se prehranjujejo brez živalskih trupel nimajo nobenega pomanjkanja B12. Stebelna zelena ima 2,5x več vitamina B12, kot meso. V trgovinah in hladilnicah pa vitamina B12 res ni, saj tam sadje vse predolgo stoji in je povrhu še močno kemično obdelano.

milan-hervol-2Pri razgradnji beljakovin nastajajo kisline, zato so ljudje že 99% skoraj popolnoma zakisani. To je glavni vzrok bolezni; poglejmo si množice nervoznih, živčnih in razdražljivih… Vse to samo zaradi velike količine beljakovin in vseh mogočih poživil: kave, kakava, čaja, alkohola, nikotina, drog, energijskih pijač… Odrasel človek potrebuje za pretvorbo razgradljivih beljakovin 1-2% živih aminokislin, ki jih dobi v raznem sadju in zelenjavi. Če ješ orehe dobiš 15 – 25% beljakovin, če ješ avokado pa 5%, tako da si bogato preskrbljen z njimi. Telo potrebuje zelo malo beljakovin. Če jemo meso in mesne izdelke lahko vsak dan vidimo te velike trebuhe, ki so dobili 45 ali 50% živalskih beljakovin. Še enkrat poudarjam, telo potrebuje zelo malo beljakovin, te pa dobi v naravni sadni in zelenjavni hrani.

Samo poglejmo slona, žirafo ali našega bika ali konja; vsi jedo le travo in veje; človek bi se moral vprašati, od kod oni dobijo beljakovine in B12? Tako smo zašli, da so nam najbolj preproste in enostavne stvari skrite.

Zakaj je dobro, da hrane ne kuhamo, pečemo?

3. Vsa kuhana in pečena hrana je kislotvorna, podal bom en preprost primer. Kako bi izgledalo, če bi svojo dlan položili na žarečo peč? Kaj bi ostalo od kože in mesa? Taisto se zgodi pri kuhanju in pečenju, tako da dejansko dobimo iz te hrane zelo malo. Pri kuhanju in pečenju izgubimo ob prebavi 70%, dobimo le 30% energije, tako smo stalno v nekem minusu. Zato ljudje tako hlastamo po tej mrtvi hrani, ki nam dejansko samo zamaši ožilje in povzroča kup bolezni. Pri surovi hrani pri prebavi izgubimo le 10% energije, dobimo pa 90%; zakaj potem kuhati in peči? Če hrano toplotno obdelamo jo uničimo.

Zakaj je za resnično zdravje nujno, da opustimo meso, mleko in mlečne izdelke, moko in riž ter celo vodo, ki naj bi jo nadomestili s tekočinami v sadju in zelenjavi. Ali lahko to pojasnite našim bralcem?

milan-hervol-34. Tako veliko je bilo v teh jesenskih dneh govora o gobah. Gobarji so se jezili nad državnimi ustanovami, ki so jim prepovedale odnašati iz gozdov več kot dva kilograma gob. Nobeden pa nič ne reče, ko neusmiljeno pobijemo na milijone živali; nobena od njih si ne želi končati pod nožem. Stres, ki ga žival doživi ob tako krutem dejanju se skozi jedenje mesa in mesnih izdelkov prenaša na človeka. Poleg tega je meso polno maščob in je povsem neokusna hrana, ki nikakor ne more zadovoljiti človeka. Meso dobi okus, šele ko mu dodamo obilico začimb, česna, čebule in veliko soli. Ničesar od omenjenega telo ne more vgraditi. Če bi o mesu spraševali ljudi, ki jim je to vir zaslužka bi o njem pisali same pozitivne stvari, katerih pa v resnici ni in so zlagane. Eskimi in ostala ljudstva ter posamezniki, ki se prehranjujejo pretežno z mesom, živijo zelo kratko, umirajo že pri 35 letih. Če bi bili mi mesojedi, bi imeli povsem drugačen prebavni trakt; vse mesojede živali imajo zelo kratek prebavni trakt, čeljusti in zobovje imajo narejene za ubijanje, prav tako imajo kremplje, s katerim lahko plen primejo… S čim se mi lahko spravimo nad te uboge živali? Te mesne sestavine, ki jih vnašamo v prebavni trakt tam dobesedno zgnijejo. Mi imamo zobovje in prebavni trakt namenjen za grizenje in prebavo sadja in zelenjave.

Ljudje, ki pijejo mleko so nagnjeni k naslednjim boleznim: alergije, astma, zamašen nos, vnetje mehurja, prehlad, zasluzenost dihalnih organov, kožni izpuščaji, otroške kraste… Mleko je še bolj lepljivo od žita. Kravje mleko vsebuje grobi kalcij, ki se ne veže na naše kosti, je polno maščob in je naravna hrana za telička. Teliček v zelo kratkem času zraste do velikosti matere, ljudje pa rastemo počasi. Materino mleko vsebuje fini kalcij in je primerno za dojenčke. Grobi kalcij iz mleka se nalaga ob naše sklepe, da tako škripljemo, kot kaka stara omara. Človek bi se moral vprašat, kako to, da vsi sesalci, potem ko odrastejo, prenehajo piti mleko, le pameten človek se do smrti prisesa na vimena uboge krave, ki jo v zahvalo potem še poje. Kdaj se bomo spametovali in prenehali s tem nesmiselnim početjem, bi se moral vprašati vsakdo, ki pije mleko in je mlečne izdelke. Zelo neusmiljeni smo tudi pri pridelavi mleka; samo poglejte te naše krave, katerim dodajajo vso to kemijo za povečevanje mlečnosti… Krava se v petih letih popolnoma izčrpa. Kaj reči o vseh e-jih, ki jih dodajamo v mleko in mlečne proizvode? Zakoni narave nas kaznujejo za vse, kar delamo ljudje narobe; zdravniške čakalnice, bolnišnice in domi za ostarele nas vsak dan spominjajo, da delujemo zoper naravne zakone.

milan-hervol-4Pšenica in riž sta polna škroba, vemo pa, da smo že kot otroci iz škroba delali lepilo. To isto lepilo povzroča v našem telesu zamašitve in obilico zdravstvenih težav. Včasih je vsebovala pšenica le 12% tega škroba, danes pa že kar 45%. Ko s tem gradbenim materialom zamašimo skoraj vse žile in ko nas kap ter povišan krvni pritisk spominjata, naj prenehamo s takim delovanjem, je v večini primerov žal že prepozno. Tako malo ljudi ve, kaj se dogaja v telesu, ko vnašamo te škrobnate stvari. Kako dolgo bomo še slepe in poslušne ovce, ki sledijo velikim reklamam, ki nas spodbujajo k tej razvadi, ki nam predčasno vzame življenjsko moč?

Ko človek zaužije vso to neprimerno hrano potrebuje velike količine vode, da se ta neprimerna hrana sploh lahko pomakne skozi prebavni trakt. Vse vode, ki jih pridobivamo iz zemlje so polne apnenca, ki je že četrti gradbeni material, ki maši naše žile in telo; apnenec je vseprisoten v telesu in nam ravno tako povzroča obilico težav. Le poglejte, koliko ljudi je vsako leto operiranih zaradi te trde vode, polne apnenca. Človek bi moral piti deževnico ali kar je še bolje, jesti sadje in zelenjavo, kjer je obilica zdrave in prečiščene vode. Seveda, če je to pridelano na naravni način, ne pa tako, kot to pridelujejo umetno, gensko spremenjeno. Če ste vsejedi ali vegetarijanci si to vodo prekuhajte, odlijte večino vode iz posode, zadnji liter pa zlijte v odtoke. Tako boste dobili prečiščeno vodo, ki bo veliko boljša, kot voda, ki priteče iz naših pip ali plastenk. Tako imamo v naših pipah polno apnenca, ki nam dodobra greni življenje, le poglejte stare ljudi, kako ne morejo več zravnati prstov; kirurgi pa pravijo, da pod skalpelom kar škriplje ko režejo naša telesa, od tega kamenja, ki si ga vnašamo v tako velikih količinah. Z ženo vodo pijeva zelo poredko, saj je več kot dovolj zaužijeva v obliki sočnega sadja in zelenjave.

5. Zabavna in opogumljajoča se mi zdi vaša pripoved o tem, kako ugnati človekov najbolj zviti organ, oz. kako ste to storili vi ….

Od vseh organov je jezik najteže obvladljiv.Tako, kot lahko obvladamo vse druge organe lahko obvladujemo tudi jezik; obvladamo ga z inteligentnim pristopom, kar pomeni da sta jezik in um nadvladana z znanjem. Znanje je to, ki obvlada um in jezik.Tudi sam se soočam s tem problemom, kajti obilje poraja požrešnost, tako da moram dostikrat jeziku reči dovolj je bilo, kajti želodec je že poln, jezik pa bi še kar okušal te dobre sadeže. Jezik moramo obvladati tako glede prehrane, kot govora. Naše čute usmerja um, Stvarnik pa pravi, da je um težje obvladat kot veter. Vemo, da je veter nemogoče obvladati, z božjo pomočjo pa je mogoče prav vse.

Pomembno je tudi, da je presna hrana ekološko čim bolj neoporečna. Slovenija ima za razliko od nekaterih drugih dežel po svetu dovolj rodovitne zemlje in najrazličnejših rastlin, da pri nas nihče ne bi smel biti lačen, kajne?

milan-hervol-16. V Sloveniji ni prav dosti dobre, naravno pridelane hrane. Žal je tako, da so naša polja že dodobra opustošena, kajti vsako leto zlijemo po njih ogromne količine kemikalij. Če pogledamo naša polja, kjer tla niso več humusna, marveč so zbita in mrtva, vidimo, da v njih ni deževnikov, ne krtov, niti voluhar si več ne želi prebivati v taki zemlji. Kdaj se bo človek spametoval in prenehal s tem mačehovskim odnosom do matere zemlje? Napovedali smo ji kemično vojno, vse to pa se nam vrača v obliki bolezni. Kdaj se bo človek spametoval in odgovorno deloval v dobrobit matere zemlje? Kako to ustavit, se velikokrat sprašujem. Prek 2000 različnih kemikalij vnašamo v zemljo, vsake toliko časa znanstveniki ugotovijo, da neka od teh kemikalij ni dobra za človeka, seveda pa imajo takoj pripravljene druge kemikalije, za katere čez čas ravno tako ugotovijo, da niso dobre. Tako se zgodba ponavlja iz desetletja v desetletje. Kako dolgo še?

Navkljub vsemu imamo v Sloveniji še kar nekaj ljudi, ki skrbimo za zemljo, kateri vračamo to, kar ji vzamemo. Slovenski narod je narod vrtičkarjev. Samo poglejmo naše trgovine, polne nezdrave hrane. Sadje ali zelenjava sta pripeljana iz oddaljenih krajev, kjer so zoreli v hladilnicah in tovornjakih, polni kemije; vprašanje je tudi, kje so rasli, ali so korenine sploh videle zemljo? Nekatero od daleč pripeljano sadja in zelenjava je zelo podobno plastiki. Slovenija ima toliko zemlje, da bi lahko izvažala, ne pa uvažala vso to zelenjavo in sadje. Prenehati moramo z vzrejo živali za zakol. Na hektarju zemlje pridelamo za dva človeka kalorij, če je človek mesojed; če človek postane vegetarijanec ali presnojed lahko na hektarju zemlje nahranimo med 20 do 50 ljudi. Če bi človek prenehal jesti meso, bi lahko šlo veliko zemlje na počivanje. Kaj reči o soji, ki jo v velikih količinah uvažamo iz daljnjih tropskih dežel, kjer neusmiljeno uničujemo gozdove, pljuča naše zemlje in sejemo to gensko spremenjeno sojo. Ko živali zaužijejo to nenaravno stvar, bi se moral človek vprašati, kakšne bodo posledice takšnega delovanja. Stalno nas plašijo, da ne bo dovolj hrane zgolj za to, da lahko delajo biznis, iz nas pa so naredili poskusne zajce. Ta poskusni zajec je že zelo klavrn in onemogel. Kdaj se bomo spametovali? Apeliram na občine naj zaposlijo ljudi v ekološkem pridelovanju hrane, delavce, katerih ne rabijo več, pa naj vrnejo nazaj na zemljo, od koder so jih tudi vzeli. Lahko postanemo izvoznik hrane in tudi ljudje bodo imeli delo, le prenehati moramo s pridelovanjem mesa.

Ali lahko bralcem zaupate svojo pomenljivo izkušnjo z boreliozo?

7. Ker sem precej aktiven v naravnem okolju sem pri ugrizu klopa dobil boreliozo. Kot presnojed sem bil prepričan, da se ta bolezen ne bo razvila. Žena je bila zaskrbljena, tako sem po dveh letih in pol odšel k zdravniku; pri pregledu krvi so ugotovili zastarano boreliozo. Zdravnica me je hotela poslati k specialistu v Novo mesto, kar sem odklonil; borelioza se po približno 15 letih ni razvila. Še vedno je prisotna, ne povzroča pa nobenih težav. Če bi prešel nazaj na kuhano hrano bi se zagotovo razvila. Ko nas napadejo virusi in bakterije telo ravno tako, če je čisto, z lahkoto pospravi z njimi. Iz nosa se pocedi tekočina, kar traja največ 3 do 8 ur. Ko bomo ljudje spoznali to preprosto dejstvo, da so nam virusi in bakterije dejansko v pomoč, bo veliko lažje, kajti takrat jim bomo postavili spomenike. Zelo se trudijo, da nam podaljšujejo življenje, ko nas napade gripa, se telo dodobra očisti, saj nas visoka temperatura in bolečine prisilijo k postu, kar pomeni, da se telo očisti. Na žalost pa ljudje zaustavljamo tako čiščenje z antibiotiki, ki imajo mnoge stranske učinke; po nekajkratni uporabi pa niti ne primejo več. Kjerkoli odpremo vidimo, da smo ljudje debelo zašli. Kdaj bomo uvideli vse te zmote in kdaj bomo spoznali dejstvo, da se ne živi od denarja ampak od zdrave hrane.

Ljudje poskušamo psihofizično zdravstveno stanje izboljšati in vzpostaviti z novimi napakami. Kako dolgo jim bomo še verjeli? Božji zakon je takšen, kot je. Enkrat ga bomo morali začeti spoštovati. Naučiti se moramo prehranjevati po naravnih zakonih, naravna hrana daje moč mišicam, živcem in možganom. Bolnice so polne, bolezni se širijo vsevprek, mi pa kot noji tiščimo glavo v pesek in mislimo, da se nas to ne tiče? Čas je, da se streznemo in uvidimo zmoto sodobnega človeka. Človek se v vsej zgodovini ni nikoli prehranjeval tako nezdravo, kot se prehranjuje danes.

Človek bi moral zase vzeti le toliko, da preprosto naravno odživi svoje življenje v iskanju poti, kako se vrniti domov, mi pa smo zašli v čutno uživanje in kopičenje materialnih dobrin, katere nas niti najmanj ne zadovoljijo. Nobena žival ne kopiči več, kot potrebuje. Več denarja, več dela, več skrbi. Izbirajte. Zemlja preprosto ne bo prenesla tega našega neusmiljenega uničevanja. Na kaj smo sploh lahko ponosni? Morda na to, da lahko stokrat uničimo ta planet? To so nam prinesli znanstveniki, ki so neizprosno napovedali vojno tem planetu. Prek 5000 nenaravnih spojin nam kroži nad glavami, kako dolgo bomo to še morali prenašati? Slovenija ima dovolj zemlje, gozdov, kamenja in naravnih materialov na sploh, s katerimi lahko popolnoma zadovolji gradnjo enostavnih in funkcionalnih hiš za preposto življenje in visoko razmišljanje, kar naj bi bil smoter življenja. Strašni industrijski obrati, ki uničujejo plemenite cilje človeškega življenja in delajo iz ubogih delavcev deloholike in bolnike, nam niso potrebni. Smisel in cilj človeškega življenja je vrniti se domov. Nikoli ne boste izvedeli, če je to, o čemer govorim res, vse dokler ne boste naredili spremembe v svojem življenju in opustili navade in razvade ter na svoji koži ugotovili, kako so nas prevarali. Naj vam bo pot, ki jo vsak izmed nas na nek način išče, lahka. Ko prehodimo to pot je vse lahko.

Vse dobro,
vaš sluga,
Milan Hervol

Kaj jedo vegani?

Jedilnik sestavljajo sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge, stročnice in žitarice. Veganski način prehranjevanja ima nekaj podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski –, ki imajo vsaka svoje značilnosti. Makrobiotiki (beseda je sestavljanka iz makro – velik, bios – življenje) se naslanjajo na tradicionalno japonsko kuhinjo. Poleg veganskega nabora sestavin makrobiotika vključuje tudi posebnosti pri načinu uživanja hrane. Makrobiotiki hrano jedo počasi in jo vedno temeljito prežvečijo. Uživajo sezonske pridelke in kupujejo lokalno. Nekateri v prehrano vključujejo ribe, večina pa se drži načel veganstva. Presnojedci jedo hrano rastlinskega izvora, pripravljeno brez pretiranega segrevanja. Tudi nekateri presnojedci jedo hrano živalskega izvora, vendar je veliko število presnojedcev hkrati veganov. Ayurvedska dieta v osnovi ni popolnoma veganska, saj vključuje uživanje mleka in mlečnih izdelkov, jo pa z ustreznimi predelavami uživajo mnogi vegani. Bistvo ayurvedske diete je delitev ljudi na tri različne telesne tipe, vato, kapo in pito, ki imajo vsak svoje prehranske zakonitosti.

Prednosti veganstva

Vegani vnesejo v telo več vlaknin, vitaminov, fitosnovi in antioksidantov kot večina mesojedcev. Veganski način prehranjevanja varuje pred boleznimi in poenostavi ohranjanje normalne telesne teže. Vegani imajo manj težav z visokim krvnim pritiskom, povišanim holesterolom ter manj verjetno zbolevajo za srčnimi boleznimi. Po nekaterih raziskavah veganska dieta preprečuje in celo zdravi nekatere vrste raka. Vegani prispevajo k ohranjanju okolja. Največji onesnaževalec okolja namreč niso izpuhi iz avtomobilov ali dimnikov, pač pa živali, ki jih gojimo za meso. Za en sam zrezek na krožniku porabimo več sveže vode in fosilnih goriv kot za kateri koli drugi proizvod. Po podatkih ZN-a iz leta 2006 globalno gojenje goveda proizvede več toplogrednih plinov kot vse oblike transporta skupaj. Junija 2010 je ZN objavil raziskavo, ki navaja, da se uživanje mesa povečuje v državah v razvoju hkrati z zviševanjem standarda. Študija spodbuja globalni premik proti veganstvu in ga navaja kot nujen korak za zaustavitev globalnega segrevanja.

Veganstvo in otrociJe veganstvo zdravo?

V zadnjih mesecih je Slovenijo pretresla smrt dojenčka, katerega starša sta vegana. Dogodek je znova obudil polemike o tem, ali je veganski način prehranjevanja zdrav ali ne. Mnenja stroke so deljena. Mnoge strokovne ustanove so veganski način prehranjevanja potrdile za zdravju koristnega, nekatere vsaj za zdravju nenevarnega, če se za takšen način prehranjevanja odločite v odrasli dobi. Koristi veganskega načina prehranjevanja pri varovanju pred nekaterimi boleznimi potrjujejo tudi največji nasprotniki veganstva. Načeloma težava veganskega načina prehranjevanja ni v tem, da bi ne bilo zdravo, pač pa v dejstvu, da morajo vegani ves čas paziti, da vnašajo v telo vse snovi, ki jih le-to potrebuje. Snovi, katerih vnos morajo še posebej skrbno spremljati, so kalcij, beljakovine, železo …

Kalcij

Ker vegani ne jedo mlečnih izdelkov, je nujno, da najdejo nadomestila za kalcij v rastlinski prehrani. WHO priporoča minimalno od 400 do 500 miligramov kalcija na dan. Kalcij je pomemben za ohranjanje bazičnosti v telesu. Kadar je telo zaradi nezdravega načina prehranjevanja preveč zakisano (npr. ob uživanju mlečnih izdelkov, gaziranih pijač, sladkorja), telo črpa kalcij iz kosti, da bi povrnilo ravnotežje med kislim in bazičnim. Zaužijte vsaj tri porcije veganske hrane, bogate s kalcijem, na dan, izogibajte se gaziranim pijačam in kofeinu, ker jemljejo telesu kalcij. Izbirajte hrano, v kateri je poleg kalcija tudi vitamin D, na primer riž, sojo, pomarančni sok in žitarice. Privoščite si prigrizke iz mandljev in fig, ki so bogati s kalcijem.

Beljakovine, železo

Poleg kalcija je za vegane pomembno, da v telo vnesejo dovolj beljakovin. Delite svojo težo z 0,8 in dobili boste število gramov beljakovin, ki jih vaše telo potrebuje na dan. Povprečen odrasel moški jih potrebuje najmanj 56, povprečna odrasla ženska pa najmanj 46 gramov na dan. Železo, nujno potrebno za nastanek hemoglobina – to je snov, odgovorna za prenos kisika v krvi –, vnašajte posebej pozorno, saj veliko veganov in vegetarijancev trpi za pomanjkanjem železa. Železo rastlinskega izvora se ob prisotnosti vitamina C v telesu absorbira še posebej hitro – kar šestkrat hitreje, kot če v telo ne vnesemo C vitamina. Pozorni bodite tudi na to, da v telo vnesete dovolj vitaminov B kompleksa, ki ga med drugim dobite v soji in sojinih izdelkih, ter na vnos primerne količine cinka in vitamina D.

Kako kuhamo vegansko

VegankaDa bi začeli kuhati vegansko, načeloma ne potrebujete dosti drugačnih pripomočkov, kot če se prehranjujete mesno ali vegetarijansko. Kar se tiče materialov, se izogibajte aluminija. Zelo priročni dodatki v kuhinji vegana so palični mešalnik, škarje za rezanje svežih zelišč, multipraktik in naprava za hitro kuhanje riža. Veganske jedi pripravljamo z enakimi tehnikami kuhanja kot pri vseh drugih režimih: z dušenjem, kuhanjem, cvrtjem in pečenjem. Osnovne skupine živil na veganskem jedilniku so žitarice in stročnice, zato naj bo učenje priprave le-teh prvi korak na vaši poti k veganskemu načinu prehranjevanja. Medtem ko so prve dokaj preproste za pripravo – odlične so že, če jih zgolj skuhate v vreli vodi –, zahtevajo druge nekoliko več pozornosti – poleg tega, da jih je dobro prebrati, jih je treba, če so v posušeni obliki, tudi namakati in šele nato skuhati.

Veganski jedilnik

Prehod iz mesnega načina prehranjevanja na veganstvo ne pomeni, da se morate odreči jedem, ki jih imate radi. Številni klasični recepti se (z nekaj ključnimi zamenjavami sestavin) odlično obnesejo tudi na veganskem jedilniku. Jajca lahko na primer nadomestite s tofujem, pri čimer ¼ skodelice zmletega tofuja nadomesti eno jajce. Ob zamenjavi jajc s tofujem je dobro receptu dodati nekaj več pecilnega praška, kot predpisuje originalni recept. Drugo odlično nadomestilo za jajca, kadar so ta v vlogi ‘lepila’, so zmečkane banane. 1/3 skodelice zmečkane banane nadomesti 1 jajce. Če menite, da boste pogrešali okus mesa, se lahko zatečete h gobam ali stročnicam, trgovine pa ponujajo tudi mesna nadomestka seitan in sojin protein TVP. Okus sira boste dobili pri kuhanju s pasto miso. Vegani se namesto k sladkorju (ki ni zdrav) in k medu (ki je živalskega izvora) pri pripravljanju sladic zatekajo k agavinemu nektarju, javorjevemu sirupu, sladkorju iz datljev, stevii in še nekaterim drugim nadomestkom.

Kako v trgovini?

Da se boste lažje znašli ob številnih izdelkih, ki jih ponujajo trgovine, bo za začetek najbolje, da se zanesete na nekatere preverjene certifikate. Veganske izdelke boste prepoznali po logotipih »certified vegan vegan.org«, »crueltyfreeandvegan« ali podobi skakajočega zajca z dvema zvezdicama. Pri izdelkih, ki certifikata nimajo, bodite pozorni na posamezne sestavine. Odličen seznam sestavin, ki jih vegan sme oziroma ne sme uživati, najdete na spletni strani www.caringconsumer.com. Med sestavinami, ki se jim morate kot vegan zanesljivo izogibati, so albumen (narejen je iz jajc, mleka in živalske krvi), kazein (protein iz kravjega mleka), pepsin, karmin (rdeči pigment, narejen iz zmletih čebel) in methionin (kislina, ki jo dobijo iz jajc ali kravjega mleka), ki so vsi živalskega izvora.

Strune na vrtu in kako se jih znebiti

Pisala nam je bralka, ki jo je zanimalo, kako bi se lahko znebila strun na vrtu, ki ji uničujejo pridelek:

Pozdravljeni!
Prebrala sem že veliko vaših člankov, vendar nisem še nikjer zasledila, kako na naravni način zščititi rastline pred strunami. Karkoli presadim (paprika, paradižnik, solata, …) kmalu oveni in propade – skozi korenine naredijo luknje strune.

Vedno dam v zemljo poleg vseh presajenih rastlin tudi krompir, strune so v krompirju in v mladih sadikah,po vrtu imam potresen pepel, svetovali so mi naj po vrtu polijem kis, kar sem tudi storila …

Ker res ne vem več, kaj storiti, se obračam na vas. Zahvaljujem se vam za odgovor in vas lepo pozdravljam.
Jožica

Strune, vrt

Strune na vrtu so lahko prava nadloga, saj nam lahko uničijo skoraj ves pridelek.

Na vprašanje je gospe Jožici odgovorila naša strokovnjakinja za ekološko vrtnarjenje, Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.:

Žal odgovora, s katerim bi vašo težavo hitro rešili ni. Možnosti je več, najboljše je, da jih med seboj kombinirate. Strune so ličinke hrošča pokalice. Odrasle pokalice ne povzročajo neposredne škode z objedanjem rastlin, vendar se seveda razmnožujejo in zato je potrebno tudi odrasle osebke pobirati in jih uničevati. Odrasle pokalice odlagajo jajčeca, katera uničimo s prekopavanjem zemlje, tako preprečimo, da se razvijejo ličinke – strune.

Stune zelo privablja krompir, zato zvečer v zemljo damo več na polovico prerezanih krompirjev, zjutraj pa jih poberemo ven ter jih uničimo. Če na krompirju ne bo ličink – strun, potem vaša težava niso strune, ampak kakšen drug škodljivec.

hrošč pokalica, strune

Strune so ličinke hrošča imenovanega Pokalica (na sliki).

Roža žametnica (Tagetes), njene korenine izločajo snov, ki je strupena za strune. Torej, če strnemo, zemljo je treba dobro prekopati, na gosto zvečer zakopati prerezan krompir, ki ga zjutraj vzamemo ven in uničimo, ko boste postopek s krompirjem večkrat ponovila in bo na krompirju vedno manj strun lahko začnete saditi zelenjavo s tem, da po celem (gosto) vrtu naredite majhne otoke žametnice (morda kar vrsta zelenjave, vrsta žametnice in tako naprej), med vrstami zelenjave redno obdelujemo tla (globoko pletje) ter pobiramo odrasle hrošče pokalice (na sliki) po vrtu in okrog vrta.

V kolikor to ne zaleže ali vam postopki ne ustrezajo obstaja registriran bio insekticid Naturalis, ki je namenjen prav zatiranju strun.

Želim vam veliko uspeha in obilo zdrave pridelane zelenjave!

Lep pozdrav,

Imate tudi vi kakšno vprašanje? Vprašajte naše strokovnjake.

WordPress Themes