KAKO ISPUNITI DUGO SANJANE ŽELJE – PAULO KOELJO: Mojih 25 smernica i važnih stavki za sreću..

Paulo Koeljo, jedan od najčitanijih pisaca na svetu, objavio je na svom blogu 3. septembra 2014. godine svojih 25 „važnih stavki“ uz pomoć kojih možete održavati sreću, ali i ispuniti dugo sanjane želje…

1. Ako nešto dovoljno jako želite, ceo univerzum se uroti da vam se želja ispuni.

„Ako nešto dovoljno jako želiš, cela Vaseljena se uroti da ti pomogne da to ostvariš.“

2. Odvojte se od svega i bićete slobodni.

„Kada nisam imao šta da izgubim, imao sam sve.“

3. Svi smo ovde s razlogom.

„Šta god radio, svaki čovek na zemlji igra vodeću ulogu u istoriji. On to normalno ne zna.“

„Svako ima kreativni potencijal i od trenutka kad počnete da ispoljavate taj kreativni potencijal, možete i da počnete da menjate svet.“

4. Jedino što stoji između vas i vaših snova je strah.

„Ne predajte se strahovima. Ako to učinite, izgubićete vezu sa srcem.“

„Postoji samo jedna stvar zbog koje nećete moći da ostvarite svoje snove, a to je strah od neuspeha.“

5. Greške su deo života.

„Sve mi govori da ću doneti pogrešnu odluku, ali i to je deo života. Šta svet želi od mene? Da li želi da ne rizikujem, i vratim se odakle sam i došao pošto nisam imao hrabrosti da kažem ‘da’ životu?“

6. Važne sastanke planiraju duše mnogo pre nego što se tela sastanu.

„Veoma važne sastanke planiraju duše mnogo pre nego što se tela sretnu. Generalno, to se dogodi onda kad dostignemo neku granicu, kad treba umremo i da se emocionalno ponovo rodimo.Ti sastanci nas čekaju ali se često dogodi da ih mi izbegnemo. Međutim, ako smo očajni, ako nemamo šta da izgubimo, ili nasuprot tome, ako smo oduševljeni životom, tada nam se to nepoznato ukaže, te naš univerzum menja pravac.“

7. Svako iskustvo, dobro ili loše, nosi svoju pouku.

„Postoje momenti kada u naš život uđu nevolje i mi tu ništa ne možemo. Ali, one su tu s razlogom. Tek kada ih prebolimo, razumemo zašto su bile tu.“

8. Ne tražite ljubav izvan vas samih.

„Ljubav se ne može naći u bilo kome drugom već samo u sebi; jednostavno je probudimo. Ali da bismo je probudili, potrebna nam je druga osoba.“

9. Kada se promenite, čitav svet se menja sa vama.

„Kada volimo, uvek se trudimo da budemo bolji nego pre. Kada se mi trudimo da budemo bolji, sve oko nas postaje bolje.“

10. Nije vam potreban razlog za ljubav.

„Neko je voljen jer je voljen. Nema tu nekog većeg razloga.“

11. Gledajte svoja posla.

„Svi izgleda imaju jasno mišljenje o tome kako bi neko drugi trebalo da vodi svoj život, samo ne zna za svoj.“

12. Kada neko ode, to znači da neko drugi samo što nije došao.

„Niko nikoga ne gubi, jer niko nikoga ne poseduje. To je pojam slobode: kada imate najbitniju stvar na svetu, ali je ne posedujete.“

13. Ljubav je divlja snaga.

„Kada pokušamo da je kontrolišemo ona nas uništi. Kada pokušamo da je zarobimo, ona zapravo zarobi nas. Ako li pokušamo da je razumemo, ona nas potpuno zbuni i ostavi nas izgubljenim.“

14. Tamo gde vam je srce, tu vam je i najveće blago.

„Setite se uvek da gde god da vam je srce, tu ćete pronaći svoje blago.“

15. Ne osuđujte.

„Nikada ne možemo osuđivati živote drugih, jer svaka osoba za sebe poznaje svoje boli i odricanja. U redu je osećati da ste na pravom putu, ali potpuno druga stvar je biti ubeđen da je taj put pravi i ni jedan drugi.“

16. Deca vas mogu naučiti mnogo čemu.

„Dete odraslu osobu može da nauči tri stvari: da budu srećni bez razloga, da uvek nečim budu zauzeti, i da traže ono što žele svim svojim bićem.“

17. Uvažavajte kontradiktornosti života.

„Ne stidite se. Prihvatite šta vam život pruža i pijte iz svake čaše. Sva vina treba da se probaju; neka samo gucnite, a od drugih ispijte celu bocu –  po ukusu ćete znati koje. Dobro vino se prepoznaje tek onda kada probate loše.“

18. Niko nije odgovoran za to kako se osećate ili ne osećate.

„U ljubavi, niko nikoga ne može povrediti; svako je odgovoran za svoja osećanja i ne može kriviti nikoga za to kako se oseća.“

19. Vaša verovanja vas oblikuju u osobu koja postajete ili jeste.

“Vi ste ono što verujete da jeste.“

20. Zaboravite na svoju potrebu da objašnjavate sebe.

„Ne objašnjavajte. Vašim prijateljima to nije potrebno, a neprijatelji vam neće verovati.“

21. Ljubav menja sve.

„Vreme i znanje ne menjaju čoveka, jedino što može da ga promeni je ljubav.“

22. Razlikujte eleganciju od površnog.

„Eleganciju često mešaju s površnošću, modom, nepostojanjem bilo kakve dubine. Ovo je ozbiljna greška: ljudima je potrebna elegancija postupaka, držanja, to su zapravo dobar ukus, ljubaznost, ravnoteža i harmonija.“

23. Radite od srca i kritičari vas ne mogu povrediti.

„Ja pišem iz duše. To je razlog što kritičari ne mogu da me povrede, jer to sam ja. Kad ne bih bio to što jesam, kad bih se pretvarao da sam neko drugi, oni bi narušili ravnotežu u mom životu, ali  ja znam ko sam.“

24. Svaki dan donosi sopstveno čudo.

„Ako svaki dan posmatrate kao isti prethodnom, to vas može zaslepiti. Svaki dan je drugačiji, svaki donosi neko čudo. Treba samo obratiti malo više pažnje da to čudo.“

25. Uživajte u svojoj autentičnosti.

„Vi ste neko poseban, ali i neko ko želi da bude kao i svi drugi. Ja to posmatram kao ozbiljnu bolest. Bog vas je stvorio različitog. Zašto ga razočaravate takvim ponašanjem?“

„Morati biti ona osoba za koju nikada niste skupili dovoljno hrabrosti. Postepeno ćete otkrivati da ste baš ta osoba, i sve dok to zasigurno ne vidite morate se truditi.“

„Ako želite da budete uspešni, morate poštovati jedno pravilo – da nikada ne lažete sebe.“

Pozor! Preverite, če pijete preveč vode

Vse več strokovnjakov vprašuje domnevno dobrodejne učinke pitja vode. Sta priporočena dva litra na dan preveč?

Bolje premalo kot preveč? Foto: Thinkstock

Šest do osem kozarcev vode na dan naj bi imelo vrsto pozitivnih učinkov: takšna količina vode naj bi krepila koncentracijo, dobro dela polti, preprečevala glavobole in celo zavirala lakoto. Nič nenavadnega torej, da marsikdo brez nje ne zapusti svojega doma.

Ekstremni vnosi vode lahko hitro naredijo konec krhkemu ravnovesju soli v našem telesu.

A kot se izkaže, so nekateri strokovnjaki začeli dvomiti v domnevno dobrodejne učinke, ki naj bi jih imelo pitje znatnih količin vode. Kot pravijo, naj bi priporočen liter in pol do dva litra vode na dan krepko presegala dejanske potrebe naših teles. Nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da lahko naša obsedenost s pitjem vode resno ogrozi naše zdravje. Zadnjih nekaj let poročila o odvisnosti od vode niso več nekaj nenavadnega. Tako imenovane akvaholike so premamile obljube o lepši koži, razkisljeno telo in povišana energija, kaj kmalu pa so ugotovili, da ne morejo brez rednih požirkov vode in da postanejo panični, če nimajo stalnega dostopa do nje. Profesor Mark Whiteley, ustanovitelj londonske klinike Whiteley, je eden od tistih poznavalcev, ki ga skrbi prekomerno pitje vode. Meni celo, da prekomerno uživanje vode na daljši rok »ponovno zažene« možgane, tako da ti pričakujejo večjo količino vode. Whiteley je nadalje prepričan, da prekomerno uživanje vode vodi v ekstremne oblike znojenja. To lahko postane celo tako neznosno, da si nekateri ljudje preprosto dajo odstraniti žleze znojnice. Pitje velikih količin vode proti koncu dneva pa lahko vpliva tudi na spanje. Zato priporoča, da dve do tri uri pred spanjem ne uživamo nikakršnih tekočin.

Prekomerno uživanje vode vodi v ekstremne oblike znojenja.

Zastrupitev z vodo

Leta 2008 je Jacqueline Henson umrla zaradi zastrupitve z vodo – štiridesetletna Britanka je namreč v razmaku nekaj ur spila kar štiri litre vode. Nikakor pa ne gre za osamljen primer. Takšni ekstremni vnosi vode lahko kaj hitro naredijo konec krhkemu ravnovesju soli v našem telesu. Ledvice namreč ne morejo dovolj hitro izločiti odvečne tekočine, kri pa se zato razredči, posledična pa upadejo ravni soli. Zaradi tega lahko celice, še posebej tiste v možganih, nabreknejo. To lahko pomeni glavobol, v resnejših primerih pa tudi smrt.

Koliko vode torej potrebujemo?

Najpogosteje zasledimo, da bi morali na dan spiti vsaj dva litra vode. Nekateri celo menijo, da potrebujemo štiri. Po oceni britanskega javnega zdravstva pa odrasle ženske dnevno potrebujejo 1,6 litra tekočine, moški okoli dva. To pomeni vsakršno pijačo, tudi čaj, kavo, sadje in zelenjavo. Voda sicer nima kalorij, a strokovnjaki priporočajo mešanico različnih pijač, denimo mleka in sadnih sokov. Nedavna švedska raziskava je pokazala, da odrasli dnevno potrebujejo 2,5 litra tekočine, od tega je 500 mililitrov odpade na sadje in zelenjavo. Whiteley zato meni, da se je najbolje orientirati po žeji – če ste žejni, pijte. Eden od pokazateljev je tudi urin, ki naj bo nežno slamnate barve.

Čokoladna keks torta – hr.


Ukoliko planirate da se zasladite poslasticom, uzmite malu porciju. Poslasticu koju pripremate za specijalnu priliku napravite u primerenoj količini, dovoljnoj da poslužite sebe i vaše goste. Poslastice preostale nakon slavlja isuviše su veliko iskušenje!


Priprema

U toplom mleku uz stalno mešanje skuvati puding. U puding dodati crnu čokoladu, mešati dok se ne rastopi i ostaviti da se ohladi. Margarin i šećer u prahu umutiti mikserom i dodati malo ohlađenog pudinga. Keks umočiti u mleko i slagati ga u kalup. Premazati keks čokoladnim filom od pudinga i ponavljati postupak dok se ne upotrebe svi sastojci. Preostalim filom dekorisati tortu, narendati čokoladu i ostaviti da se ohladi. Ohlađenu tortu iseći i servirati na tanjir.

Kolači i poslastice uobičajeno imaju veliki sadžaj masti i šećera, te se zajedno sa masnoćama nalaze na samom vrhu piramide pravilne ishrane, uz napomenu da se mogu koristiti povremeno i u malim količinama. Stoga poslastice treba da budu pre izuzetak, a ne pravilo u vašoj ishrani.

Boraks – čudežno naravno čistilo in belilo?

Boraks ‒ znan kot natrijev borat ter kot najpomembnejša borova spojina ‒ ima zaradi številnih kemičnih lastnosti široko paleto uporabe. Deluje kot naravno belilno sredstvo, sredstvo za dezinfekcijo, deluje kot insekticid, fungicid, herbicid. Uporaben je tudi v  steklarski, keramični industriji ter v lončarstvu. Do okolja je prijazen, vendar moramo biti vseeno pazljivi pri uporabi. Že pred 4000 leti so ga v velikih količinah odkrili v zahodnem delu ZDA ter v Tibetu. Komercialni boraks se pridobiva v rudnikih v Kaliforniji, Turčiji, Tibetu in Čilu. Po računskih podatkih naj bi se v Turčiji nahajalo približno 72 % svetovne zaloge boraksa.

Boraks

Kaj je boraks?

Boraks je naravni mineral s kemijsko formulo Na2B4O7x10H20, zelo soroden sodi bikarboni, a močnejši. Po nomenklaturi IUPAC je poznan pod imeni natrijev borat, natrijev tetraborat in dinatrijev tetraborat ter ga uvrščamo med najpomembnejše borove spojine in je alternativa belilu. V čistem stanju se kristalizira v obliki brezbarvnih, prosojnih kristalov, in sicer kot monohidrat, trihidrat tetrahidrat. Vsi so zelo lahko topni v vodi. Komercialno trihidrat ni pomemben. Pri segrevanju pri temperaturi med 350 in 400 °C preide v brezvodni natrijev tetraborat, ki ima tališče pri 878 °C. Lahko rečemo tudi, da je boraks pravi anorganski peroksid, ki vsebuje ciklično strukturo peroksida v obliki obroča. Kristali so večinoma belkasti, brez vonja in alkalni (lužnati). Boraks ni vnetljiv, tudi ne reaktiven, zato se ga lahko uporabi z ostalimi čistilnimi sredstvi.

Delovanje boraksa

Uporabljamo ga kot belilno sredstvo tako v trdnih kot v tekočih pralnih sredstvih. Najbolj učinkovit je pri temperaturah nad 55° C. V fazi hidrolize se tvori vodikov peroksid, ki ima oksidativne in belilne sposobnosti. Z dodatkom aktivatorja TAED je učinkovit tudi pri že nižjih temperaturah. Zavira presnovne procese mnogih organizmov, kar ga uvršča med razkuževalce ter tako uničuje nezaželene škodljivce. Na splošno je uporaben kot insekticid, fungicid ter herbicid. V kombinaciji z voski, predvsem s čebeljim, s katerim se nevtralizira, deluje kot emulgator. Uporaben je v kremah in losjonih. Dodatek k rastlinskemu milu poveča abrazivnost in to milo je zelo uporabno pri odstranjevanju maščobe z rok v avtomehaničnih delavnicah.

Pazljivo ravnanje

Čeprav je popolnoma naraven ter do okolja prijazen produkt v primerjavi s sestavinami iz nafte, pa moramo biti pri ravnanju z njim vseeno pazljivi. Po uporabi izdelkov, ki vsebujejo to sestavino, si temeljito izperite roke. Zaradi alkalnih lastnosti lahko tudi pri nizkih koncentracijah pride do draženja kože. Ne smemo ga hraniti v bližini hrane in na dosegu otrok.

Boraks v Dolini smrtiV Kaliforniji ga vse od leta 1800 pridobivajo v Death Valley oz. Dolini smrti.

Ali morda veste?

V steklasti talini natrijevega tetraborata se raztapljajo številni oksidi kovin, pri čemer se tvorijo obarvani borati »boraksova biserka«. To se uporablja v analizni kemiji za dokazovanje kovinskih oksidov.

Pazljivo pri uporabi

Boraks je popolnoma naraven (a to žal še ne pomeni, da je kar takoj varnejši za nas ali pa naše okolje). Zato lahko boraks uporabljamo tudi kot herbicid, saj precej učinkovito uničuje mravlje, bolhe in celo ščurke. Tudi za ljudi je lahko strupen, saj naj bi bila doza od petnajstih do dvajsetih gramov dovolj za smrten primer odraslega človeka, za otroke in manjše živali pa seveda velja še manjša številka. To je eden od razlogov, zakaj vam svetujemo, da ga ne uporabljate v bližini hrane in ga seveda hranite izven dosega otrok ali živali. Dobro ga izperite z rok, oblačil, površin in tudi krp, ki ste jih uporabljali.

Kot prehranski dodatek in konzervans pa se skriva pod oznako E285 in ga najdemo celo v nekaterih vitaminskih dodatkih k prehrani, pa tudi v boljših vrstah iranskega in ruskega kaviarja, ki ga prodajajo tudi v Evropi. Dovoljeni so 4 g na kilogram iker, vendar debata o oporečnosti tega še poteka. Dodajajo ga tudi v kitajsko hrano (zlasti v določene rezance), v Indoneziji pa celo v riž. Indonezijske oblasti opozarjajo, da je ob rednem uživanju te hrane v petih do desetih letih mogoče razviti raka na jetrih, medtem ko drugod po svetu opozarjajo na težave ledvic.

Uporabite ga sami!

Boraks ima širok spekter domače uporabe in o njem se vedno znova naučimo nekaj novega. Njegov pH je okoli 9, kar je višje od sode bikarbone, ki ima vrednost pH vrednost 8,1 (7 pa je nevtralna). Je dober zaviralec plesni in tudi uspešen v boju s ščurki, bolhami in drugimi insekti. Eden naših najljubših načinov uporabe je v obliki čistila za straniščno školjko. Naučite se, kako ga uporabljati v več situacijah.

Čistilo za straniščno školjko

Zlijte skodelico boraksa v straniščno školjko zvečer, preden greste spat. Naslednje jutro očistite straniščno školjko s krtačo, kar boste opravili brez napora, saj je boraks sprostil vso umazanijo, ki je nastala. Ta metoda čiščenja stranišča zelo dobro deluje tudi za obroče rje.

Ubijalec bolh

Boraks potresemo na pasje ležišče, preproge in na druga področja, kjer domnevamo, da so se zaredile bolhe. Boraks sprosti borovo kislino, ki je strup (a ne pozabite, da bi morali zaužiti precejšnjo količino, da bi škodila ljudem ali pa ljubljenčkom!).

Zaviralec plesni

Ta način zaviranja plesni je zelo dober za uporabo na področjih, kjer je vlaga in raste plesen, vendar vam ni treba skrbeti, da bi z njim poškodovali barve. Naredite gosto pasto boraksa in vode in jo nanesite na plesnivo območje. Pustite, da se posuši (to lahko ostane čez noč ali več), potem pa pometite prah in sperite ostanek.

Odvračalec miši

Boraks potresemo po tleh ob stenah (miši namreč rade tekajo ob strani stene). Ker jim ni všeč občutek boraksa na nogicah, je verjetnost, da se bodo sem vrnile, zelo majhna.

Univerzalno čistilo

Dve žlički boraksa stresite v steklenico z razpršilom in vlijte še 2 skodelici zelo vroče vode. Pretresite, da se dobro premeša, in uporabite.

O REGRATU VSE DOBRO

Regrat (Navadni regrat – Taraxacum officinale), je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo (baje preprečuje tudi staranje). V prehrani so najpogostejši recepti za regrat v juhah in kot solata v različnih oblikah. Regrat ni samo okusna, ampak tudi izjemno zdrava popestritev jedilnika. Prav zdaj, marca, se pričenja sezona nabiranja njegovih okusnih listov, ki jih lahko postrežete surove kot solato ali pa kuhane kot zanimiv dodatek v toplih jedeh. Regrat je zelo hranilna rastlina in z njegovim uživanjem si lahko krepimo zdravje. Njegovi listi in korenine so bogat vir vitaminov in rudnin. Med drugim vsebujejo več vitamina A kot korenje. Grenčine dajejo regratu močne diuretične lastnosti, kar pomeni, da spodbuja odvajanje vode. Tradicionalno ga uporabljajo še pri motnjah v delovanju ledvic, celulitu in čezmerni teži. Regrat vsebuje tudi kalij, ki nadomesti izgubo te rudnine zaradi povečanega izločanja seča.

RegratNavadni regrat (Taraxacum officinale) ali mlečec je zeljnata travnica, ki raste po vsej Evropi, najdemo pa jo tudi v nekaterih delih Azije. Rastlina raste na travnikih in ob poteh. Ima značilne globoko narezane liste in votla gola stebla z rumenimi cvetnimi koški. Cveti v drugi polovici aprila. Iz cvetov se razvijejo značilne puhaste krogle iz plodov s svilnato dlakavo kodeljico, s pomočjo katere jih naokrog raznaša veter. Pri regratu je za uživanje primerna skoraj vsa rastlina. Še posebej uporabni so zeleni listi, ki se (za razliko od cvetov in korenin) ne uporabljajo le v zdravilne namene, temveč tudi v kulinariki. Regratovi listi se nabirajo v času pred cvetenjem rastline. Pri nas je sezona nabiranja regratovih listov navadno od začetka marca do sredine aprila. Regratovi cvetovi se nabirajo od sredine aprila do konca cvetenja, korenine pa med majem in junijem ali med avgustom in oktobrom.

»Regratovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine.«

Učinki regrata

Uživanje regrata ima številne zdravju ugodne učinke. Listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Korenine imajo enako vsebino kot listi, z izjemo zadnjih treh sestavin. Regrat vsebuje tudi vitamine A, B in C, veliko kalija in drugih mineralov. Holin v regratu vpliva na presnavljanje maščob in delovanje živčevja. Tako listi kot tudi korenina imajo po zaslugi vsebnosti grenčine diuretične lastnosti. Uživanje enih ali drugih je zato koristno pri zastajanju vode v telesu, motnjah v delovanju ledvic in težavah z mehurjem. Regratovi pripravki – po zaslugi delovanja snovi na jetra in žolč – pospešujejo raztapljanje žolčnih kamnov. V skladu z rezultati raziskav iz leta 2001 bi regrat v prehrani lahko koristil sladkornim bolnikom. Na živalih opravljena testiranja so namreč dokazala, da se pri živalih, ki uživajo regrat, raven sladkorja v krvi znatno znižala. Z naravnimi regratovimi pripravki zeliščarji učinkovito blažijo težave revmatičnih bolnikov. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu. Dobro ga je uživati pri endometriozi in cikličnih bolečinah v dojkah, saj pomaga odstranjevati odvečni estrogen iz telesa.

Uporabna dela

List in korenina.

Regrat

Čas za nabiranje regrata

Uporabni deli regrata v zdravilne namene so korenina in listi. Korenine nabiramo maja, junija in jeseni. Mlade liste nabiramo spomladi. Tako korenine kot liste tudi posušimo in uporabimo za čaje. Iz njih pripravljajo tudi izvlečke za pitje, kapsule in tablete.
A zagotovo regratove liste v tem letnem času najpogosteje uživamo kar sveže, v solatah. Tako listi kot cvetovi so zelo okusni tudi, če jih skuhamo na pari s špinačo. Iz listov lahko iztisnemo sok, korenino pa prepražimo in uporabimo za pripravo napitka, ki ga imajo nekateri za kavni nadomestek (brez spodbujevalnega učinka kave). Korenine in listi vsebujejo veliko fruktoze in inulina (prehranske vlaknine), grenčine (seskviterpenske laktone), fenolne kisline ter sterole. V listih so tudi flavonoidi, kalijeve soli in kumarini.

Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu.

Od solate do izvlečka

Poparek pripravimo tako, da dve čajni žlički zdrobljenih korenin in listov prelijemo s skodelico vrele vode. Namakamo 10 minut in popijemo dve skodelici na dan, uro po kosilu in večerji. Priporočajo ga pri motnjah v delovanju ledvic, ledvičnih in žolčnih kamnih, proti zastajanju vode in celulitu ter za pomoč pri odpravljanju čezmerne teže. Namesto tega lahko uživamo izvleček na osnovi regrata, in sicer tako, da ga pijemo po navodilu po opoldanskem obroku. Uživamo lahko tudi kapsule (300 mg) na osnovi regrata, ki jih jemljemo tako, da trikrat na dan vzamemo po kapsulo z vodo.

Za krepitev delovanja jeter, pri hepatitisu, endometriozi in tudi pri žolčnih kamnih priporočajo 500 miligramov pripravka iz regratove korenine v prahu dvakrat na dan. Enake količine najdemo tudi v nekaterih kombiniranih izdelkih, ki pospešuje odstranitev ali zavirajo nalaganje maščob. Namesto tega lahko zaužijemo tudi eno ali dve žlički tekočega regratovega izvlečka trikrat na dan.

Proti zaprtju spijemo skodelico regratovega čaja trikrat na dan.
Pri slabokrvnosti pa zjutraj in zvečer spijemo žličko svežega regratovega soka ali tinkture s pol kozarca vode. Sveži sok iz regrata pripravimo tako, da tri pesti svežih listov prelijemo s 50 mililitri vode in jih v mešalniku dobro zmeljemo. Nastali sok odcedimo oziroma filtriramo in hranimo v hladilniku.
Sveži sok pospešuje krvni obtok, izločanje vode in olajšuje prebavo. V ta namen ga lahko jemljemo trikrat na dan po eno jedilno žlico. Svež regratov sok ali tekoč izvleček vedno zaužijemo z vodo. Kapsule ali tablete z izvlečkom regratove korenine lahko jemljemo s hrano ali brez nje.

Raba v prehrani

Rabi se v glavnem v solatah in juhah, pražene korenine in njihovi izvlečki pa so kavni nadomestek. Vsebuje več vitamina A kot korenje. Svet Evrope ga razvršča v skupino naravnih začimb N2, te se lahko dodajo živilom v majhni količini z možno omejitvijo zeliščnih učinkovin, a za regrat še niso določene. Pri nas spada v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana. Regrat ima pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa in je zelo primeren za zelenjavno-sadne poste. Steroli v regratovih listih spodbujajo nastanek in izločanje žolča, s čimer pospešijo izločanje strupov iz telesa. Ker regrat vsebuje tudi kalij, ni nevarnosti, da bi zaradi njegovih diuretičnih učinkov telo trpelo pomanjkanje tega minerala. Uživanje regrata je priporočljivo za ženske, ki si želijo pridobiti ali ohraniti lepo postavo, saj regrat spodbuja hujšanje in pomaga odpravljati celulit.

Regrat - listi

Regratovi listi so s svežim, rahlo grenkim okusom tudi prava kulinarična poslastica. Pripravljamo jih lahko enako kot špinačo, zelo okusni pa so tudi surovi, v solati. Iz regratovih listov lahko tudi iztisnemo sok. Korenina regrata je odlična, če jo prepražimo in uporabljamo za pripravo toplega napitka. Učinek in priprava toplega napitka iz regratovih korenin je podobna kavi. Poznamo tudi regratov med.

Zeliščna raba

Je diuretik, žene na vodo, laksativ, spodbuja odvajanje blata, holagog, spodbuja izločanje žolča, in antirevmatik, zdravi revmo. Po ljudskem izročilu se uporablja proti zastoju seča in ledvičnim kamnom, saj močni sečni tok potegne ledvični pesek s seboj, prebavnim motnjam in zaprtju zaradi lenega črevesja in slabega izločanja prebavnih sokov, saj pospešuje delo vseh izločevalnih žlez: v želodcu se izloča več kisline, v dvanajstnik pa se izceja več žolča iz jeter in sokov iz trebušne slinavke, žolčevodnim in jetrnim boleznim, tudi ob žolčnih kamnih, vnetju žolčnika, zlatenici in za lajšanje začetnih stopenj ciroze jeter ter mišičnemu revmatizmu, obrabljenim sklepom, ledvenemu useku in vnetju išiasa.

Odmerek čaja

Regratov čaj, pripravljen kot poparek iz 4 do 10 gramov posušenih listov oziroma kot poparek ali prevretek iz 2 do 8 gramov posušenih korenin do 3-krat na dan.

Novejša dognanja

Na živalih so preverili nekatere farmakološke lastnosti, to pa še ne pomeni, da so pri ljudeh enako izrazite. Listni izvlečki močneje ženejo na vodo kakor koreninski, oboji pa so po učinku primerljivi sintetičnemu diuretiku furosemidu. Učinkujejo zmerno protivnetno. Znižajo krvni sladkor s spodbujanjem beta celic trebušne slinavke podobno kot sintetični antidiabetik tolbutamid. Delujejo tudi protitumorno, najbrž na enak način kot protitumorni polisaharidi, na primer lentinan. Pri ljudeh so z mešanico čajev, katerih sestavina je bil tudi regrat, zdravili virusni hepatitis, virusno vnetje jeter.

Stranski učinki in strupenost

Lahko povzroči alergične reakcije, alergična zmogljivost je šibka, imajo pa jo vsebujoči seskviterpenski laktoni. V običajnih odmerkih ni strupen.

Prepovedi in opozorila

Poročajo o alergiji za regratov dotik. Ni znano, da bi do alergičnih reakcij prišlo tudi po zaužitju, so pa te možne pri preobčutljivih posameznikih. Precej se lahko zveča delovanje drugih diuretikov, prav tako pa vpliva na zdravilsko zdravljenje sladkorne bolezni. Niso znane težave zaradi uživanja regrata med nosečnostjo.

Lekarniško mnenje

Je dobro znano živilo in preizkušeno ljudsko zdravilo, vendar je na voljo le malo strokovnih izsledkov, ki bi upravičili čislanje droge. Kemična sestava in farmakološke raziskave na živalih kažejo, da je praktično nestrupen, vendar se pretirana raba – čezmerni odmerki in čezmerno jemanje – odsvetuje. Pri žolčnih in revmatičnih težavah priporočamo 4- tedensko kuro spomladi in jeseni. Pri želodčnih težavah, ki jih povzroča pomanjkanje kisline, pijte čajni napitek pol ure pred jedjo. Pri ledvičnem pesku je možno uporabiti vodni šok: čajni napitek dopolnite z vodo do poldrugega litra in popijte vso količino v 15-20 minutah.

Regratovi listi vsebujejo fruktozo, inulin, grenčino, fenolno kislino in sterole, pa tudi flavonoide, kalijeve soli in kumarine. Regratovo blagodejno učinkovanje na jetra in krepitev jetrnih funkcij posredno deluje tudi na težave, ki jih povzroča previsoka raven estrogena v telesu.

Uživanje regrata

  • krepi delovanje jeter.
  • pomaga zdraviti hepatitis.
  • pomaga odpravljati žolčne kamne.
  • blaži težave pri endometriozi.
  • pomaga odvajati vodo iz telesa.
  • ima anticelulitni učinek.
  • znižuje raven sladkorja v telesu.
  • čisti organizem.
  • niža raven estrogena v telesu.

Regratova solata

Regrat razstruplja telo

  • Kot smo povedali že v uvodu, je najbolj znan učinek regrata spodbujanje odvajanja vode. Raziskave na živalih so za zdaj potrdile diuretične sposobnosti regrata.
  • Učinkuje na žolčnik in jetra, spodbuja nastanek ter izločanje žolča, kar pomaga pri razstrupljanju in čiščenju telesa. Zaradi razstrupljevalnega učinka naj bi regrat ugodno vplival tudi na kožo in na nekatere revmatične težave.
  • Ker regrat spodbudi jetrne sposobnosti za odstranjevanje odvečnega estrogena iz telesa, naj bi pomagal ženskam, ki jih mučijo tovrstne zdravstvene težave (endometrioza, ciklične bolečine v dojkah), povrniti hormonsko ravnovesje.
  • Regratova korenina deluje kot blago odvajalo, zato si lahko kot ne premočno zdravilo proti zaprtju pripravimo regratov čaj.
  • Rastlina tudi poveča telesne sposobnosti za vsrkavanje železa, bodisi iz hrane bodisi iz prehranskih dopolnil, zato je v nekaterih primerih koristna pri slabokrvnosti.
  • Starejše raziskave nakazujejo, da bi utegnil biti regrat koristen tudi pri zdravljenju raka. Japonci so patentirali suho zamrznjeni izvleček regratove korenine, s katerim zdravijo tumorje. Kitajci pa regratove izvlečke uporabljajo za zdravljenje raka dojk (ta pristop so potrdili pozitivni izidi študij na živalih). A za dokaz učinkovitosti pri različnih vrstah raka bi bile seveda potrebne nadaljnje raziskav in klinične študije.
  • Z raziskavami na živalih so leta 2001 ugotovili, da zeliščni pripravek, ki vsebuje regrat, pomaga pri zniževanju krvnega sladkorja in bi torej utegnil koristiti pri zdravljenju sladkorne bolezni.

Regrat s krompirjem

Sestavine za 4 osebe:

  • 200 do 300 g mladega regrata
  • 200 do 300 g krompirja
  • 1-2 jajci
  • kis, sol, sesekljan drobnjak

Priprava: regrat očistimo in dobro operemo. Krompir skuhamo v lupini, kuhanega olupimo in še toplega narežemo na rezine ter damo na regratove liste. skuhamo in narežemo jajca, dodamo kis, po potrebi še sol in s takim prelivom zabelimo regrat, preden ga ponudimo. Solato lahko potresemo s sesekljanim drobnjakom.
Jed na osebo vsebuje približno: 3,4 g beljakovin, 12,3 g ogljikovih hidratov, 5,4 g maščobe in 105 kilokalorij.

Regratova juha

Regratova juha

  • 20 dag regrata
  • 1 l čiste zelenjavne juhe
  • 1 strok česna
  • oljčno olje
  • sol
  • poper
  • muškatni orešček
  • zmleti mandlji

Regrat nekaj minut kuhajte v čisti zelenjavni juhi. Ohladite. Na ponvi na olivnem olju prepražite česen. Dodajte mandlje. Vse skupaj stresite v regratovo juho. Mešanico pretlačite s paličnim mešalnikom ali ročno. Dodajte začimbe. Postrežete. Juhi lahko dodate kislo smetano ali kruhove kocke.

Omleta z regratom

  • 250 g regratovih listov
  • 2 žlici oljčnega olja
  • 1 čebula
  • 350 g šampinjonov
  • 5 jajc
  • 85 g parmezana v kosu ali tofuja

Šampinjone narežite na drobne kockice. Nasekljajte čebulo in jo pražite na olju, dokler ne postane mehka. Dodajte šampinjone, nekaj časa pražite, nato dodajte še regrat. Pražite tako dolgo, da listi postanejo na videz kuhani. V skledi zmešajte jajca. Posolite jih in popoprajte. Z njimi prelijte regrat na štedilniku. Pecite toliko časa, da postane omleta zlato zapečena, nato naribajte nanjo sir oziroma ji dodajte tofu. Omleta je okusna tako topla kot hladna.

JOŽE MAJES SVETUJE

Vsako jutro na tešče: sok ene limone, pol žličke medu, pol žličke kurkume, 1 dcl tople vode. Popijte, veliko bolje se boste počutili.

PEČENJE PEČENIC

V ponev dajte maščobo in vodo,da pokrije dno nato  daj pečenice vanjo. Tako se     pečenica lepo obari ,ko voda izhlapi, se pa še popeče. Ponev naj bo pokrita.

Tako se tudi preveč ne skrčijo.

*******************************************************************************

še en način pečenja

pečenice:

– nič ne kuham
– v pekač dam malo olja
– pečico segrejem tam nekje 180 – 200 stopinj, pekač postavim v pečico za kakih 5 minut ali še manj, da se ojle malo segreje
– pečenice prešpikam z vilico iz obeh strani in jih dam v pekač
– pečem približno 1 uro (odvisno kako debele so pečenice in ali imate raje bolj ali manj zapečene) – naše so bolj zapečene
– nobenih ponv in špricanja, ker jih prešpiknem nič ne šprica tudi po pečici ne

Probaj – enkratne so!

zelje:

– kupim izključno zelje od naturete (v vrečki po pol kg je pakirano v merkatorju v hladilniku), namreč nobeno drugo zelje mi ni tako dobro, ker so mi vsa druga zelja nekako nekisla, premalo kisla, slana…(neuspešno kisana po moje)
– v posodo dam malo olja, čisto malo in ga segrejem
– dodam na drobno narezano čebulo in jo malo popražim (pazi da se ne zažge)
– vmešam zelje, dodam sesekljan česen (kar veliko), malo vegete, malo rdeče nepekoče paprike, poper in vse skupaj pražim ene 5 minut, nato zalijem z 1 dcl oz. 2 dcl vode
– vse to skupaj pokrijem in tenstam ene 5 do 10 min., odkrijem, dodam še malo sesekljanega česna in še malo zalijem, da zelje ni suho in malo še kuham ene 5 – 10 min.

krompir:

– samo na kocke narezan kuhan krompir (se mi zdi bolje kot pire)

V tem že kuhanem zelju mora bit malo “vode”, da z njo poliješ malo po krompirju.

evo tako kuham jaz, pa ne morejo prehvalit kako je dobro

***************************************************************************

Torej, jaz se zadeve lotim tako – tretjič:

PRAŽENO KISLO ZELJE; zelje najprej skuham, enkrat vmes odlijem vodo in dotočim novo, da zelje ni preveč kislo. Ko je kuhano, ga popražim na bodisi dveh žlicah olja ali na domači zaseki, res čisto malo, ker tudi mi ne maramo mastnih reči. Dodam malo vegete, posolim, čisto malo popopram, dodam še malo na drobno sesekljanega sesekljanega česna in samo čajno žličico moke, da zadevo malo bolj zgostim. Včasih dodam žličico kisle smetane.

KROMPIR V KOSIH: pri nas h kislemu praženemu zelju vedno naredimo krompir v kosih. Olupljen krompir zrežemo na kose, posolimo, skuhamo in ocejenega priložimo praženemu kislemu zelju ter ga z žlico ocvirkov malo zabelimo.

PEČENICE: najprej pokuhamo v kropu (par minut), nato pečemo na olju, da porumenijo na obeh straneh. Pokuhamo pa zato, da pečenica obdrži svojo sočnost, kajti če damo samo surovo peči na olje, potem se v predolgem času pečenja tako skrči, da ostanejo male in presušene kot ocvirki. Tik pred tem, ko jo vzamemo iz ponve in serivramo poleg zelja in krompirja, pa zalijem tudi jaz, vendar ne z mlekom, ampak samo s parimi kapljicami vode, hitro pokrijem, ker seveda blazno šprica, odstavim in nato serviram pečenico poleg ostalih prilog, malo olja, na katerem se je pekla pečenica, pa z žlico polijem po krompirju, po zelju in po pečenici, da ni vse tako suho…. pa dober tek!

Enolična prehrana vodi v pomanjkanje selena

17. februar, 2015

Selen je nujen za pravilno delovanje nekaterih encimov in ščitničnih hormonov. Celicam nudi zaščito pred oksidativnim stresom in je odlično sredstvo v boju proti raku. Pomanjkanje selena lahko povzroči nastanek srčno-žilnih bolezni, bolezni ledvic, raka, neplodnost ter težave s kožo in lasmi. Selena lahko primanjkuje ljudem z enolično prehrano, tudi strogim veganom, ki ne upoštevajo vseh pravil tovrstne prehrane in posameznikom, ki se držijo strogih diet.

selen in izpadanje las

Funkcija selena

Vloga selena v telesu je nadvse pomembna, saj skrbi za pravilno delovanje življenjsko nujnih encimov in beljakovin ter antioksidativnih mehanizmov. Nujen je za pravilno delovanje imunskega sistema in ima skupaj z jodom pomembno vlogo pri delovanju hormonov ščitnice. Reguira celično rast in ima vlogo pri nastajanju semenčic. Poleg tega pripeva k ohranjanju zdravih las in nohtov.

Selen nas ščiti pred rakom

Selen so sprva uporabljali za zdravljenje prhljaja, številne študije pa so nato potrdile neposredno protitumorno delovanje tega elementa. Še posebej učinkovit naj bi bil pri preprečevanju raka na koži, pljučih, prostati in črevesju. Ugotovljeno je bilo, da selen v povezavi z vitamini C, E in beta-karotenom v telesu preprečuje nastanek kemičnih reakcij, katerih rezultat so prosti radikali, ki poškodujejo DNK in povzročajo nastanek rakavih celic oz. tumorjev. Še več, selen preprečuje tudi razmnoževanje molekul poškodovanega DNK-zapisa ter pospeši okrevanje pecientov z rakom. V kombinaciji z vitamini A in E namreč zmanjša negativne učinke kemoterapije na telo ter izboljša njeno učinkovitost. Več o tem si preberite tukaj.

Kje ga najdemo?

Selen je mikroelement, ki se nahaja v zemlji. V živilih se pojavlja v različnih oblikah: v rastlinskih živilih v obliki selenometionina, v živalskih pa v obliki selenocisteina. Najdemo ga tudi v anorganskih oblikah, npr. kot natrijev selenid in natrijev selanat. Njegova količina v živilih je vezana na koncentracijo selena v zemlji, iz katere zrase rastlina oziroma živalska krma. Med najbogatejše vire selena sodijo: morska hrana, meso, in jajca. V manjših količinah ga najdemo tudi v sadju, žitu, oreščkih in zelenjavi.

Koliko selena potrebujemo?

Mladostniki nad 15 let in odrasli potrebujejo od 30 do 70 mikrogramov selena na dan. Ker je skoraj nemogoče vedeti, koliko selena smo zaužili s hrano, mnogi strokovnjaki priporočajo jemanje prehranskih dopolnil. Še najbolje je, da se odločite za takšna, ki imajo poleg selena še kombinacijo vitaminov in mineralov, ki še izboljšajo njegovo protirakavo delovanje.

Ko nam ga primanjkuje …

Pomanjkanje selena se kaže v različnih oblikah: kot težave s srcem ali ledvicami, rak, ateroskleroza, pa tudi izpadanje las, spremembe na koži in neplodnost. Ob hudem pomanjkanju lahko pride do nastanka Keshanske bolezni, to je vrste kardiomiopatije. Pomanjkanje selena najbolj tvegajo tisti, ki uživajo enolično prehrano, strogi vegani in posamezniki, ki se držijo strogih diet (predvsem nizkoenergijskih in diet z malo beljakovinami).

Jože Majes svetuje

Začnite razmišljati o pomladnem čiščenju telesa : korda Benedikta, kopriva, rman, breza, korenine potrošnika, korenine regrat, črna detelja, oreh list, preslica, trpotec. Zmešajte in popijte 1 liter čaja dnevno in se tako znebite strupov.

KAKO SE SKUHA MATEVŽ

Matevž je tradicionalna slovenska jed, ki jo vsaka kuharica pripravlja po svoje. Predstavljamo vam naš enostaven in slasten recept!

Matevž postrežemo s kislim zeljem ali repo ter, po želji, z mesnimi jedmi, kot so pečenice, pečenka, pečena rebrca, prekajena krača, lahko pa ga zabelimo tudi z ocvirki, praženimi koščki slanine ali, če želimo jed ohraniti vegetarijansko, s praženim porom. Jed iz krompirja in fižola je zelo zdrava, saj ima kljub zmerni kalorični vrednosti (manj kot riž ali testenine) precej beljakovin, vlaknin in drugih hranilnih snovi.

Sestavine za matevž (priloga za 4 osebe)

– 0,5 kg krompirja

– 0,5 kg fižola

– 0,5 dcl oljčnega olja

– 3 stroki česna

– sol, poper

Krompir skuhamo v rahlo osoljeni vodi. Če uporabimo vnaprej kuhan fižol (ali fižol iz pločevinke), ga dodamo krompirju nekaj minut pred koncem kuhanja, da se fižol pogreje. Odcedimo, dodamo strt česen, oljčno olje, sol in poper ter pretlačimo do željene gladkosti – nekateri imajo radi povsem gladko pretlačen pire, spet drugim je všeč bolj rustikalna tekstura s koščki krompirja in fižola.

Postrežemo s kislim zeljem ali repo in drugimi jedmi, ki nam pašejo v tradicionalni jedilnik.

PREDLOG: Matevž lahko pripravimo tudi namesto krompirjevega pireja, kot prilogo kateri koli jedi, če želimo večji delež beljakovin v obroku. Zakaj pa ne?

WordPress Themes