IDEALNI SPLETNI EKOSISTEM – kako pospešiti prodajo preko interneta

HRANA, KI DAJE MOŽGANOM MOČ

Kadar se slabo počutimo, smo lenobni in brez prave energije, ko nam zmanjka koncentracije in kreativnosti, pogosto za to krivimo polno luno, deževno vreme ali kaj tretjega. Vse te nadloge pa lahko prav preprosto preigramo z uživanjem prave hrane.

Zdrava in uravnotežena prehrana je pomemben dejavnik, ki prispeva k nemotenemu delovanju možganskih funkcij, ki so razdeljene na dva pola. Leva polovica možganov je zadolžena za razmišljanje, desna za dobro počutje, delovanje obeh pa lahko uravnavamo z ustreznimi hranilnimi snovmi.

Fitnes za možgane

Živila, ki jim rečemo tudi hrana za možgane, dajejo elan predvsem levi polovici možganov.

Ribe, predvsem losos, slanik in tun, so odličen vir maščobnih kislin omega 3, ki podpirajo prekrvitev možganov in varujejo pred poapnenjem žil.

Stročnice, kot so na primer grah, fižol in leča, so vrhunska poživila za možgane, saj vsebujejo veliko vitamina B1, ki krepi sposobnost koncentracije.

Tudi kruh, riž, testenine in krompir predramijo možgane: ker so sestavljeni iz kompleksnih ogljikovih hidratov, ki se presnavljajo počasneje kot na primer sladkor, organizmu dlje časa dobavljajo energijo.

Jajca in perutnina vsebujejo esencialne aminokisline, ki jih naše telo potrebuje za gradnjo novih celic.

Tudi oreški so optimalna hrana za možgane: ker so polni energije, bo peščica orehov ali mandljev možganom dala hiter pospešek.

Sreča za dušo

Hrana za dobro počutje nam pomaga, da življenje jemljemo bolj zlahka. Sem v prvi vrsti sodi čokolada, seveda tista z visokim deležem kakava. Kakav namreč pripravi možgane do tega, da pomagajo proizvajati notranje zadovoljstvo in srečo, zato je priporočljivo vsak dan pojesti nekaj koščkov temne čokolade.

Toda ne samo čokolada, tudi banane, testenine in mlečni izdelki (predvsem sir) prav tako spodbujajo našo desno polovico možganov pri tvorbi serotonina, hormona sreče.

Če je v možganih dovolj serotonina, nas preveva zadovoljstvo, smo bolj sproščeni in se bolje počutimo, če ga imamo premalo, se naše razpoloženje dokaj hitro poslabša. Serotonin pa ne poskrbi samo za dobro voljo, pristojen je tudi za prenos živčnih impulzov.

Podobno deluje na dvig razpoloženja tudi čili. Možgani si namreč razlagajo pekočo ostrino kot bolečino, organizem pa posledično sprosti hormone sreče (endorfine), da bi s tem ublažil ‘bolečino’.

Na dobro počutje vplivajo tudi cimet (preganja strah, skrbi in tesnobo), lovor (pomaga pri preobremenitvi), gorčica (spodbuja optimizem), mak (krepi živce), jagodičje in med (pomirja).

Kdor ima kljub vsemu raje čokolado, a skrbno prešteva kalorije, naj izbere sladoledno različico. Čokoladni sladoled ima na 100 g približno 300 kalorij manj, poleg tega pa se v ustih nežno raztopi, kar daje dodaten občutek sreče.

Voda za transport

Ne glede na to, katero od super živil si boste izbrali za dvig razpoloženja, ne pozabite na tekočino. Samo z zadostno količino tekočine se lahko kisik in hranilne snovi optimalno transportirajo do možganov.

Najboljša je voda (brez okusa in mehurčkov) ali nesladkan čaj.

Pri iskanju učinkovitih poživil ne moremo mimo kave. Njena najpomembnejša učinkovina kofein se zelo hitro resorbira in že po 15 minutah doseže vrh delovanja, po nekaj urah pa poživljajoč učinek popusti.

Pitje kave v zmernih količinah, to je največ 4 skodelice dnevno, zagotavlja ugodno počutje in koncentracijo. Če jo popijemo preveč, dosežemo ravno nasprotne učinke: zmanjšana koncentracija in reaktivnost, nespečnost ter razdražljivost.

Vir: Lisa

NEKAJ JE TREBA SPREMENITI – SEBE! hrvaško

Žaljenje i samosažaljenje ne pomažu nikome, a kočnica su uspjehu

Dragi moj Ti, oduvijek sam bio osoba koja je teško podnosila samosažaljenje i žaljenje drugih na sve i svašta, te nesebično dijeljenje negativnih misli i osjećaja sa svima koji se nekom (ne)srećom nađu u blizini. Pritom mislim isključivo na ljude koji se žale, redovito izvještavaju o vlastitim problemima, ali jednako uporno odbijaju svaku pomoć ili savjet kao da im je njihova patnja nekako smisao sam po sebi

Nisam siguran je li ta moja osobina produkt nenamjernog utjecaja nekih meni bliskih ljudi koji su mi redovito ponavljali od kuda su došli i što su sve postigli svojim radom, te kako je njima bilo teško, a ja imam sve. Dok su mi naravno u isto vrijeme objašnjavali kako je to romantično vrijeme neimaštine, bijede i gladi zapravo bilo puno bolje vrijeme nego ovo danas, gdje ljudi samo sjede pred kompjuterima.

Od prijezira prema samosažaljenju do mentalne čvrstoće

Možda sam s vremenom stvorio psihofizičku odbojnost prema samosažaljenju upravo iz tog razloga, pa svoju mentalnu čvrstoću ( i nažalost nevoljko traženje pomoći za bilo što) mogu zahvaliti njima. S druge strane, moguće je ipak da se radi o godinama bavljenja sportom i suradnje s trenerima i u nešto manjoj mjeri pedagozima koji su jasno i glasno osuđivali bilo kakvo žaljenje na treningu koristeći svoje stručno znanje i bogatstvo rječnika vrlo temeljito i darežljivo.

Vjerujem da sam iz tog iskustva izvukao mnogo, a ponajviše vrlo nizak prag tolerancije na rečenice: ne mogu, teško mi je i ne da mi se. Sarkazam na stranu, istina je da je sve navedeno imalo (ja vjerujem) pozitivan utjecaj na mene. Istina je također da doista ne volim slušati te obeshrabrujuće rečenice, jer one djeluju poražavajuće i ograničavajuće na svakog pojedinca koji ih izgovori. Vjerujem da ako samo pokušaš izgovoriti “ne mogu i teško mi je” nekoliko puta, uz prateću gestikulaciju slijeganja ramena i pogleda prema dolje, uskoro ćeš osjetiti pravi teret na leđima. Nastaviš li to govoriti, moguće je da ćeš čak odustati i od traženja pomoći, te jednostavno odustati od bilo kakvog izazova na svom putu izgubljen u beznađu.

Kad si nervozan odglumi mirnoću

Jasno mi je da to možda nije idealna postavka za psihologa, pa sam valjda iz tog razloga svoju profesionalnu karijeru malo više okrenuo u smjeru sporta gdje ljudi toleriraju moje žestoke kritike obeshrabrujućeg ponašanja i govora, te prepoznaju istinu i dobronamjernost u pozadini ponekada grubih riječi poticaja. Najčešće se ponašamo onako kako se osjećamo. Kada smo umorni spavamo, kada smo tužni plačemo, kada smo sretni smijemo se. Što bi bilo kada bi stvari okrenuli u drugom smjeru. Želiš li se osjećati sretno, smiješi se i nasmijavaj druge. Kada si umoran od radnog dana, odluči se osjećati super i odi trčati ili voziti bicikl. Kada si nervozan, odglumi mirnoću i stabilnost. U sportu to zovemo “make it, or fake it”. I znaš što, to funkcionira!

Osmjeh u teškim trenucima čini čuda

Bilo kako bilo, naučio sam nekoliko važnih stvari. Žaljenje i samosažaljenje ne pomaže nikome, a šteti mnogima. Jednako tako, djeluje obeshrabrujuće na sve one koji se njime koriste i vrlo često je osnovna kočnica za postizanje ciljeva. Ako si odlučio pokrenuti se i učiniti životnu promjenu, ona podrazumijeva akciju i orijentaciju na zadatak i put koji je pred tobom. Takve promjene su teške, jer jednostavno ne bi bile toliko interesantne i poželjne da su jednostavne i lako dostižne, zapravo postale bi normativ.

Ako na treningu koristiš negativne i obeshrabrujuće misli u teškim trenucima (poput ne mogu, teško mi je i ne da mi se), vrlo je vjerojatno da ćeš svoje proročanstvo i ostvariti. Ako se ponašaš i govoriš da možeš, želiš i jedva čekaš, tada ćeš se osjećati spremnije za suočavanje s izazovom. Osmjeh u teškim trenucima čini čuda pa iako ne može promijeniti okolnosti, može promijeniti tvoj doživljaj okolnosti i tvoj odnos prema njima. Zato, ponašaj se i govori onako kako se želiš osjećati.

Ako misliš da si neuspješan, posjeti se ovdje da mali neuspjesi vode do velikog uspjeha.

PRISLUHNIMO OBČUTKOM V TREBUHU

Trebuh je središče našega telesa, prebave in najglobljih občutkov – je kot naša zlata sredina. ‘Trebušni možgani’ res obstajajo. Pravzaprav smo že dlje slutili, da je središče občutkov v središču telesa. Tam, kjer nam od razburjenja prhutajo metuljčki in kjer jeza pokvari razpoloženje.

Znanstveniki so nedavno dokazali, da pri tem ne gre za golo reklo. V trebuhu je namreč drugi poveljniški center, ki pogosto odloča še bolj kompetentno kot naši možgani.

Ta živčni sistem, ki ga sestavlja približno 100 milijonov živčnih celic, je strukturiran podobno kot možgani. Lahko si ga predstavljate kot nogavico, ki nežno obdaja požiralnik, želodec in črevesje. Ti ‘trebušni možgani’ spretno in ciljno upravljajo mnoge čustvene procese. Odločitve, ki jih sprejmemo na podlagi občutka iz trebuha, so pogosto pametnejše kot tiste, ki prihajajo iz glave.

Naj mirno odloča vaš trebuh

Kadar smo pod stresom, bi morali veliko bolj poslušati svoje notranje občutke, na primer ‘trebušne možgane’. Zaženete jih lahko kadarkoli, in sicer tako, da se malce sprostite, si predstavljate, da je določitev že sprejeta, in se nato vprašate: Kakšen je občutek? Lepo toplo in prijetno? Če je tako, je vse v redu. Trebuh nekaj mrmra? Previdno! Vse skupaj raje še enkrat premislite.

Pravilno dihanje in gibanje za moč

Zaradi premalo gibanja boste lenobni in mlahavi kot vaš trebuh. Z nekaj več aktivnosti čez dan – denimo s sprehodom po kosilu, nekaj jutranjimi vajami za trebuh ali pa s kolesarjenjem v postelji – boste naredili veliko za močne mišice, dobro prebavo in boljšo držo. Uprite se t. i. ‘obratnem dihanju’, ki ima gotovo veliko opraviti z lepotnim idealom ploskega in ravnega trebuha.

Pri vdihu se trebuh povleče navznoter, prsi ven, ob izdihu pa se trebuh sprosti, prsi pa spet pogreznejo. Tako človek ne more globoko dihati. Pravilno, zdravo dihanje s trebuhom poteka ravno obratno: ob vdihu se trebuh izboči in se napolni z zrakom, ob izdihu pa se pogrezne. Poskusite. Ta tehnika dihanja je bistveno bolj osvobajajoča in sproščujoča.

S trebušnim plesom odpravite stres

“Ženska brez trebuha je kot nebo brez zvezd. ” Bolj poetično, kot s tem arabskim pregovorom, skoraj ne bi mogli opisati čutnosti trebuha. In da nas obdari z občutki sreče, dokazuje ravno trebušni ples, brez katerega že več tisoč let ne mine nobeno praznovanje na Orientu. Ženske plešejo druga za drugo, moški pa so izločeni.

Tudi zahodni svet je počasi spoznal pozitivne lastnosti trebušnega plesa – med drugim izboljšuje gibljivost in držo, krepi in sprošča medenične mišice pa tudi ravne in poševne trebušne mišice. Kontinuirani gibi krepijo medenično dno, pomagajo pri težavah z mehurjem in poleg tega blažijo menstrualne težave.

Nežna masaža sprošča

Trebuh boste najlažje razgibali, če si boste privoščili masažo. Ta bo poskrbela za bolj mehak in vitek trebuh ter spodbudila prebavo. Poleg tega boste bolj mirni in sproščeni. Trebuh zato vsak dan približno 10 minut leže masirajte. S povsem lahkimi, nežnimi in krožnimi gibi pomikajte kožo prek črevesja – malo z eno, malo z obema rokama, pod popkom, nad popkom, v smeri urinega kazalca in obratno.

Kaj pomaga proti napihnjenemu trebuhu

Vsako hrano vedno temeljito prežvečite, tudi in zlasti takrat, kadar ste pod stresom. Stročnice bodo lažje prebavljive, če jih boste pred kuhanjem čez noč namočili v vodi. Kumina, koriander in janež poskrbijo za lažjo prebavo jedi, kot je na primer zelje. Raje se izogibajte svežemu pecivu. Čebulo vedno stekleno popražite. Voda in čaj napenjata manj kot limonada in mineralna voda.

Vlada z eno nogo že na poti v brezno

Avtor: Marjeta Kralj
8. maj 2013

Krizni davek bo prizadel predvidoma vse, ki imajo mesečne dohodke višje od 622 evrov. Glede na izkušnje iz tujine bi se na račun novih davkov število brezposelnih lahko povečalo za 10 do 20 tisoč. Umar napoveduje, da bo dvig DDV povsem izničil napovedano gospodarsko rast v letu 2014.

Vsak posameznik s povprečno mesečno plačo, ki je po zadnjih statističnih podatkih za mesec februar znašala 982,68 evra neto, bo samo v okviru protikriznega davka državi pomagal reševati javne finance s skoraj 118 evri dodatnega denarja na leto ali 9,83 evra na mesec (1 odstotek plače).

Medtem ko naj bi protikrizni davek zaobšel tiste, ki na mesec zaslužijo manj kot 622 evrov neto, smo na osnovi štiristopenjske dohodninske lestvice za letošnje leto in na osnovi doslej znanih informacij o protikriznem davku tudi izračunali, da bi tisti v tretjem davčnem razredu, ki zaslužijo najmanj 1581 evrov neto na mesec, morali plačati najmanj dodatnih 379,44 evra na leto ali vsaj 31,62 evra na mesec (2 odstotka plače). Tisti v najvišjem davčnem razredu, ki na mesec zaslužijo najmanj 5910 evrov neto, bi za protikrizni davek državi odšteli najmanj 2127,6 evra na leto ali vsaj 177,3 evra svojega mesečnega dohodka (3 odstotke plače), začenši s 1. julijem letos.

10 do 20 tisoč dodatnih brezposelnih

Večina delovno aktivnega prebivalstva bi po izračunih vlade Alenke Bratušek državno blagajno na letni ravni oplemenitila s 300 milijoni evrov dodatnega denarja. Če državni zbor jutri potrdi osnutek programa stabilnosti, ki ga je vlada v ponedeljek predstavila koalicijskim partnerjem, danes pa ga bodo spoznali še socialni partnerji in opozicijske stranke, si vlada po informacijah, ki so pricurljale v javnost, obeta še dodatnih 250 milijonov evrov na leto iz naslova povišanega davka na dodano vrednost (DDV). Splošno stopnjo DDV namerava z letom 2014 povišati za dve odstotni točki, z 20 na 22 odstotkov, znižano pa z 8,5 na 9,5 odstotka.

Toda v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) svarijo pred grožnjo, da so načrtovani prilivi v proračun povsem nerealni, saj napovedani novi davki predstavljajo coklo razvojnemu zagonu in lahko ob že tako pešajoči potrošnji v državi sprožijo novo spiralo varčevanja. V komentarjih, kakšne posledice bosta na trg dela, potrošnjo in gospodarsko aktivnost imela protikrizni davek in nato še povišanje DDV, so ekonomisti skopi. Tako dr. Mitja Čok kot dr. Vasja Rant (oba z ljubljanske ekonomske fakultete) sta podobno opozorila, da so »za tovrstne komentarje potrebni izračuni na podlagi konkretnih številk, vse drugo so lahko zgolj pavšalne ocene«. Da je o konkretnih učinkih vladnih ukrepov težko govoriti, meni tudi ekonomist dr. Janez Malačič, saj »tudi sami ukrepi niso bili zasnovani na ekonometričnih študijah«.

Politika je preveč popuščala posameznim interesom

Zato pa je na osnovi izkušenj držav, ki so take in podobne ukrepe že sprejemale, dr. Malačič ocenil, da se bo zaradi predlaganih ukrepov vlade število zaposlenih v tem in prihodnjem letu najverjetneje še dodatno znižalo za 10 do 20 tisoč. Da bo prišlo do povečevanja brezposelnosti, saj bo protikrizni davek neposredno in občutno povišal že tako visoke stroške dela, s tem pa občutno poslabšal konkurenčno sposobnost slovenskih podjetij, je poudaril tudi izvršni direktor Hidrie Iztok Seljak. »To bo še posebno prizadelo izvoznike, ki predstavljamo ključno zdravo jedro slovenske ekonomije,« je opozoril.

Dr. Malačič je zatrdil, da po implicitnem davku na delo Slovenija po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2011 ne odstopa bistveno od povprečja EU in evrskega območja. Le implicitni davek na potrošnjo je pri nas nekoliko višji od evropskega povprečja, medtem ko je implicitni davek na kapital opazno nižji od povprečja evrskega območja. Ključni problem na trgu dela pri nas, ki so ga spregledale vse slovenske vlade v zadnjih 15 letih, je po njegovih besedah neusklajenost med stroški dela (tudi plačami) in produktivnostjo, ki je naraščala mnogo počasneje kot plače. »To ne pomeni, da so plače absolutno previsoke, in tudi ne, da se da z njimi zlahka živeti. To pomeni, da se je preveč popuščalo številnim pritiskom v smeri povečevanja plač, od sindikatov, poklicnih in drugih cehov in interesnih skupin pa vse do neuspešnih direktorjev podjetij v državni lasti,« je opozoril dr. Malačič.

Pri tem je dr. Janez Malačič kot problematično med drugim izpostavil minimalno plačo, ki se je v letu 2010, »najbolj neprimernem času hude krize, močno povečala in izdatno prispevala k zmanjšanju zaposlenosti«. Leta 2011 je tako znašala 47,1 odstotka povprečne plače, medtem ko je povprečje EU (glede na znane podatke) ležalo pri 38,3 odstotka. Prav tako problematična je po besedah dr. Malačiča pri nas izjemno visoka obdavčenost izobraženih delavcev, kot so recimo inženirji ali zdravniki, ki jih bo protikrizni davek še dodatno prizadel, po mnenju GZS celo najbolj, zato je pričakovati njihovo množično odhajanje v tujino. Dohodninska lestvica je namreč sestavljena tako, da posameznik že s povprečno plačo pade v tretji najvišji dohodninski razred (od štirih), ki pa bo tudi v okviru protikriznega davka bolj obdavčen kot razred pred njim (za eno odstotno točko). Je pa treba pri tem treba poudariti, da namerava vlada dohodninsko lestvico še pred uvedbo protikriznega davka nekoliko preoblikovati.

Dvig DDV bo izničil gospodarsko rast

Prav zmanjševanje kupne moči prebivalstva z uvajanjem protikriznega davka in poviševanjem DDV, ki bo vodilo v zmanjšanje potrošnje, bo še dodatno prizadelo slovensko gospodarstvo, s tem pa tudi predvideni pozitivni priliv v državni proračun spremenilo v negativnega, je opozoril Seljak. In dodal, da bo »splošen dvig cen relativno najbolj prizadel prebivalstvo z najnižjimi dohodki, kar je glede na trenutno socialno stanje v Sloveniji povsem neprimerno«. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je na podlagi simulacijskega modela izračunal, da bi samo dvig DDV pravzaprav izničil napovedano gospodarsko rast v letu 2014 (v pomladanski napovedi Umarja je rast BDP v letu 2014 ocenjena na 0,2 odstotka, dvig DDV pa bi to rast zmanjšal za okoli 0,2 do 0,3 odstotne točke). Ob tem so na Umarju opozorili, da bi se glede na modelske simulacije gospodarska slika najbolj poslabšala v primeru, če ne bi sprejeli nobenih ukrepov za uravnoteženje javnih financ. »V tem primeru bi proračunski primanjkljaj narasel do te mere, da ga ne bi bilo mogoče več financirati s pomočjo tujih trgov,« so zapisali.

Glede na zaostrene ekonomske razmere, že večletno padanje razpoložljivega dohodka prebivalcev in pričakovanja, da se bo v prihodnjih letih to še nadaljevalo, na Umarju tudi pričakujejo, da gospodarstvo dviga DDV ne bo v celoti prelilo v višje cene proizvodov in storitev. Ob predpostavki polovičnega prenosa povišanega DDV na cene bi tako inflacija v letu 2014 dodatno poskočila za približno 0,6 odstotne točke. Pri tem je že po prvih odmevih jasno, da skoki cen ne bi bili na vseh področjih enako veliki. Tako je na primer Ladislav Jaki z novomeške komunale povedal, da podjetje nima več notranjih rezerv in bi povišanje DDV za komunalne storitve z 8,5 odstotka na 9,5 odstotka v celoti preneslo na uporabnike. »Za štiričlansko družino, ki za komunalne storitve brez čiščenja in odvajanja odpadnih komunalnih voda plačuje povprečnih 26 evrov na mesec, bi to pomenilo za okoli 0,26 evra višjo mesečno položnico. Družina, ki plačuje tudi kanalščino in odvajanje, pa bi namesto povprečnih 45 evrov plačevala še 45 centov več.« Na drugi strani je direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek zatrdil, da zaradi napovedanih novih davkov naslednje leto ne bodo dodatno dražili festivalskih vstopnic, saj na »vstopnice tako ali tako ni davka«.

O pravih problemih niti črke

Protikriznim davkom se prebivalci Slovenije očitno ne bodo mogli izogniti, pravi dr. Malačič. »Toda primerno bi bilo na volitvah kaznovati politike, ki niso sposobni kakovostno opravljati dela, za katera se tako zagnano in nekritično potegujejo, če jim že ne moremo zaračunati stroškov napak, ki so jih zagrešili v preteklih letih in desetletjih,« dodaja. Kot je še dejal, se naši »veliki problemi na področju obdavčenja veliko bolj skrivajo v zelo razširjeni sivi ekonomiji, v neprijavljenem delu (na črno), še vedno tudi v študentskem delu in še v nekaterih drugih oblikah izogibanja davkom vključno s kriminalom in prenašanjem sredstev v davčne oaze. Na teh področjih v vladnem paketu ni praktično nobenih ukrepov.« Tako kot nacionalni reformni program in koalicijska pogodba ne rešujeta ključnega problema slovenskega političnega in poslovnega življenja, to je korupcija v svoji najhujši obliki, v obliki sistemske korupcije, je opozoril sociolog dr. Urban Vehovar z Univerze na Primorskem. »Dokler to ne bo rešeno in dokler ne bo vlada tega začela reševati prioritetno, so vsi njeni ukrepi popolnoma nesmiselni, saj na popolnoma gnilem temelju ne morete graditi,« je poudaril.

So pa načrtovani novi davki, še posebej dvig DDV, že sprožili polemike ne le v parlamentarni opoziciji, temveč tudi v sami koaliciji. Koalicijskima strankama SD in DL je sporen zlasti dvig znižane stopnje DDV, zato napovedujejo, da bodo storili vse, da državi davka na dodano vrednost ne bo treba poviševati.

»DDV je eden zadnjih ukrepov, ne prvi, saj bo pomenil manjšo porabo in s tem manjši priliv davkov v državno blagajno,« je prepričan tudi Franc Bogovič, prvak SLS, ki za vladne ukrepe, zapisane v osnutku programa za stabilizacijo, ugotavlja: »Uničujejo slovensko gospodarstvo, delavca, obrtnika, podjetnika in kmeta. Torej vse tiste, ki so v preteklosti že plačali najvišjo ceno krize.« Kritičen je tudi Andrej Vizjak iz SDS: »Predlog protikriznih ukrepov je neuravnotežen. Bistveno več govori o novih obremenitvah gospodarstva in ljudi, ki ustvarjajo, ne pa o zniževanju stroškov, zlasti neproduktivnih odhodkov države, o racionalizaciji državnega sektorja. Vsi predvideni ukrepi dušijo gospodarsko aktivnost. To je napačna pot.«

Vrag jemlje šalo

Drži, da v evropski komisiji narašča zaskrbljenost, da notranji spori ovirajo sposobnost države, da reši bančni sektor in se izogne prošnji za mednarodno pomoč, je ponedeljkovo pisanje britanskega časnika Financial Times za Dnevnik potrdil dobro obveščeni vir v Bruslju. Potrdil je tudi, je v ospredju pozornosti nesodelovanje med slovenskim finančnim ministrstvom in centralno banko, ki je odgovorna za nadzor finančnega sektorja in naj bi ovirala napore nove vlade za očiščenje. Čeprav je Simon O’Connor, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna včeraj zanikal, da bi potekali kakršni koli pogovori o programu pomoči za Slovenijo, je naš vir opozoril, da komisija ne »bo govorila na pamet«, ampak bo najprej pozorno preučila, kaj je zapisano v programu stabilnosti in reformnem načrtu ter kdaj in kako naj bi vse to uresničili, šele nato bo ukrepala. Enako je O’Connor opozoril, da bo komisija priporočila za ukrepanje predstavila 29. maja, ko bo odločila tudi o morebitni sprožitvi postopka proti Sloveniji zaradi presežnih makroekonomskih neravnovesij. »Skrajni čas je, da se politika loti dela in namesto govorjenja tudi nekaj naredi, kajti časa nam zmanjkuje,« je poudaril naš vir.

9,83 evra na mesec bo moral vsak posameznik s povprečno mesečno plačo, ki je februarja znašala 982,68 evra neto, v okviru protikriznega davka državi plačati državi.

OSNUTEK VLADNIH UKREPOV

DVIG DDV-ja
– Obe stopnji. Izplen: 250 mio.

KRIZNI DAVEK –
Progresivna obdavčitev vseh neto plač fizičnih oseb od 1 do 4 %.

DAVEK NA NEPREMIČNINE
– Uvedba z letom 2015.
DAVEK NA LOTERIJSKE SREČKE, SADNE PIJAČE, “NA SIVO EKONOMIJO”

DVIG SODNIH TAKS
ZAMRZNITEV DAVKA NA DOHODEK PRAVNIH OSEB

CO2 DAJATEV ZA MOTORNA VOZILA

PRODAJA PODJETIJ
– Prvi paket še pred poletjem. Predvidoma NKBM in Telekom.

PRESTRUKTURIRANJE PODJETIJ
– Poroštva za “zdrava” podjetja v težavah

KORPORATIVNO UPRAVLJANJE PODJETIJ
– Ustanovljen Državni holding

PLAČE, POKOJNINE, TRANSFERJI
– Omejitev plač v javnem sektorju
– Zamrznitev usklajevanja pokojnin
– Nižji dodatek za rekreacijo

INVESTICIJE
– Hidroelektrarni na Savi
– Cestno omrežje

SANACIJA BANK
– Slaba banka (4 mlrd.)
– Dokapitalizacija bank (1 mlrd.)

FISKALNO PRAVILO v USTAVI
– Uvedba z letom 2017

ZDENKO DOMANČIĆ ZDRAVI Z BIOENERGIJO

http://www.7dni.com/domancic/

Twitter: kaj se sme in česa ne, II. del

Avtor Saba Resnik — 05.05.2013

Marsikateri podjetnik uporablja Twitter in ostala družbena omrežja zato, da s strankami ustvarja odnos in pride v stik z morebitnimi novimi strankami. Prav zato je še toliko bolj pomembno, da ste previdni, kadar objavljate na Twitterju v imenu podjetja.

V kolikor ste že usvojili uporabo Twitterja in veste, kaj lahko objavljate, je sedaj čas, da spregovorimo o tem, česa na Twitterju ne smete objavljati.

Vsakomur izmed nas se je že pripetilo, da smo naredili nekaj, kar nas je spravilo v hudo zadrego. Ne glede na to, kako huda je bila zadrega, razen tistih, ki so bili takrat v naši neposredni bližini in tistih, ki so slišali nekaj v zvezi z nesrečnim pripetljajem, za vašo zadrego ne bo izvedel nihče drug.

Kadar nekaj napačnega poveste na družbenem omrežju, pa je to popolnoma druga zgodba. Kar naenkrat je vaš spodrsljaj viden na milijone uporabnikom, zato premislite dvakrat, preden pritisnete na gumb Tweet.

Še posebej morate biti pozorni, če odgovarjate nekomu, ki je jezen, užaljen ali kako drugače prizadet s strani vašega podjetja. Napišite komentar, preštejte do deset, ga ponovno preberite in se vprašajte, ali res želite, da cel svet prebere vaš odziv.

Na družbenih omrežjih se ne odzivajte negativno na dogodke, ki vas razjezijo. Če se že odločite, da boste odgovorili, to storite na kar se da diplomatski in profesionalen način. Prav tako bodite pozorni, saj se lahko vaše objave na Twitterju avtomatično objavljajo tudi na Facebooku in LinkedInu – verjetno ne želite, da bi katera izmed pomembnih strank na LinkedInu prebrala vaš nesramen komentar, kajne?

Kadar uporabljate družbena omrežja v imenu svojega podjetja, potem imejte v mislih naslednje nasvete.

1. Vsaka objava mora imeti smisel.

Sprva razmislite, zakaj vaše podjetje sploh potrebuje komunikacijo preko družbenih omrežij. Ali je to zaradi podpore strankam, zaradi iskanja novih potencialnih strank, zaradi nadzora nad blagovno znamko ali zaradi želje po širjenju poslovne mreže?

Če ste na Twitterju šele začetnik, najprej nekaj časa samo sledite določenim ljudem in podjetjem. S tem boste dobili občutek, kako potekajo pogovori.

In še nekaj! Nikoli ne objavite na Twitterju nekaj, kar nekomu ne bi rekli v živo.

2. Svet se ne vrti okoli vas.

Ne objavljajte nešteto objav glede vas in vašega podjetja. Twitter najbolje deluje takrat, ko v pogovor vključite tudi ostale – ravno tako, kot če bi spoznali ljudi v živo.

Skrivnost Twitterja je v tem, da morate imeti večjo željo po tem, da se naučite, kaj počno ostali, kot da bi govorili o sebi. Sprašujte in poslušajte ter pustite, naj ostali govorijo 80 % časa; na tak način bodo prepričani, da ste ena najbolj zanimivih oseb, ki so jo srečali v zadnjem času.

3. Nikoli ne pozabite na svoje stranke in na svojo mamo.

Verjetno se sprašujete, kam merimo s tem nenavadnim stavkom. Naj vam kar takoj razjasnimo zadevo.

Kadar uporabljate družbena omrežja, imejte v mislih, da nikoli ne smete objaviti nečesa, česar ne bi rekli pred svojo mamo, babico, stranko ali zaposlenim. Beseda na spletu potuje s svetlobno hitrostjo in vaša objava je lahko v zgolj nekaj sekundah dostopna milijonom uporabnikom.

Prepovedane teme

Še nekaj nasvetov o tem, katerim temam se je na Twitterju dobro izogibati.

Ne govorite grdo o svoji konkurenci.

Ne spuščajte se v oster ali negativen pogovor s konkurenčnim podjetjem.

Ne zapletajte se v prepir s problematično stranko. Raje jih vprašajte, kako jim lahko pomagate in naj vam pišejo na elektronsko pošto.

Ne razpravljajte o svojem osebnem življenju.

Ne objavljajte slik z divjih zabav in ne pišite komentarjev o norih zabavah in pijanskih pohodih, ki ste se jih udeležili za vikend.

Ne omenjajte politike.

Ne omenjajte religije.

Zapomnite si, Twitter uporabljate z namenom, da promovirate vaš posel, zato je nadvse pomembno, da vedno ostanete profesionalni.

Sirup iz smrekovih vršičkov

Sirup iz smrekovih vršičkov pomirja kašelj, razkužuje dihalne poti, deluje blagodejno na dihala, pospešuje prekrvitev sluznice dihalnih poti in jo krepi, obnavlja in varuje. Mlade smrekove poganjke oziroma smrekove vršičke za sirup lahko naberete spomladi nekje do junija. Sirup iz smrekovih vršičkov prisoten v domači lekarni že od vrsto let. Več o tem zakaj in kako deluje na naše telo pa v nadaljevanju.

Že v starih časih so zdravilci vedeli, da so smrekovi vršički sestavina, ki nikakor ne sme manjkati v domači lekarni. Zakaj? Zato, ker že od nekdaj veljajo za enega izmed najboljših naravnih zdravil, ki uspešno zdravi prehlad in kašelj. Smrekove vršičke je lahko dobiti in so dostopni vsakomur, saj kot že samo ime pove je smreka tista, ki nam daje zelo cenjene in zdravilne vršičke. Smreka cveti od maja do junija. Vršičke oziroma poganjke pa je najbolje nabirati spomladi. To storite tako, da jih posmukate s konca samih vej smreke.

Vonj imajo po smoli in balzamu, na okus pa so grenki. Za zunanjo uporabo lahko smrekove vršičke uporabljate kot aromaterapijo pri razvajanju v osvežilni kopeli. Nekaj smrekovih vršičkov dodajte h kopeli in jo popestrite še z eteričnim smrekovim pripravkom. Takšna kopel bo odprla vaše dihalne poti, pospešila krvni obtok ter celjenje ran in očistila celoten organizem. Kopeli ne priporočamo v primeru, če imate občutljivo kožo, morda povišano telesno temperaturo, astmo, težave s srcem ali oslovski kašelj.

Sirup iz smrekovih vršičkov lahko pripravite povsem sami doma, lahko pa ga že pripravljenega kupite v lekarnah in kakšnih bolje založenih trgovinah z živili. Tovrsten sirup je odlično sredstvo za lajšanje kašlja in zdravljenja prehlada. Kako deluje? Pomirja kašelj, razkužuje dihalne poti, spodbuja prekrvavitev sluznice, dihalnih poti in izločanje sluzi, blaži vnetje grla, blagodejno deluje na vsa dihala. Poleg tega obnavlja in varuje izsušeno sluznico dihal, blaži hripavost in pospešuje izkašljevanje. Znan pa je tudi po tem, da tudi zavira rast mikroorganizmov in zmanjšuje izpostavljenost infekcijam. Ker sirup vsebuje veliko vitamina C krepi splošno odpornost, poživlja telo in duha ter preganja utrujenost. Poleg vseh že naštetih zdravilnih učinkovin pa je dober tudi za čiščenje krvi in pri krvavitvah dlesni.

Priprava sirupa

Za sirup iz smrekovih vršičkov potrebujemo mlade smrekove vršičke in sladkor. Nabrane smrekove vršičke po plasteh (plast vršičkov, plast sladkorja) nadevamo v steklen kozarec do vrha. Kozarec postavimo na sonce 40 dni, da se sladkor raztopi. Precedimo in damo v kozarce. Zaprte kozarce postavimo v hladen in temen prostor. Sirup lahko uporabimo kot sok če ga zmešamo z vodo, za izkašljevanje ali za osladitev čaja.

Druga opcija priprave sirupa pa je nekoliko bolj moderna. Za pripravo potrebujete liter vode, 20 dag smrekovih vršičkov in pa kilogram rjavega sladkorja. Smrekove vršičke stresite v posodo in jih prelijte z vodo ter nato na ogenj. Ko voda zavre, naj se kuhajo še približno 10 minut. Smrekov sok nato precedite in vanj vmešajte sladkor, ponovno zakuhajte in pustite še 20 minut na zmernem ognju. Še vroči sok nalijte v steklene kozarce, takoj zaprite in spravite v temen in hladen prostor.