december 24, 2011 10:16 dopoldne | 
NASVETI ZA DOM – (hrvaÅ¡ko)
Å TEDNJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
Cela planeta se suočava sa problemom iscpivosti električne energije. Dovoljno je da zamislimo i stvorimo naviku da štedimo energiju, pomoč‡u nekoliko jednostavnih i isplativih saveta, dobič‡emo kvalitetniji način života. Saznajte kako da čuvate energiju u domač‡instvu. Å tednjom energije smanjujemo troškove domač‡instva, štedimo energiju za buduč‡e generacije, sprečavamo zagač‘enje prirode. Dovoljno je da se zamislimo i stvorimo naviku da štedimo energiju pomoč‡u nekoliko jednostavnih i isplativih saveta, da bi smo što kvalitetnije živeli.
Termoakumulacijska peč‡ od 2000-6000W za 10 do 30 min potroši 1 kWh
• Tokom zime TA peč‡, pri racionalnom korišč‡enju , potroši oko 60% ukupne električne energije jednog domač‡instva.
• Ne dozvolite da toplota pobegne iz sobe! Kad je hladno, držite vrata i prozore što duže zatvorenim. Proverite da li vratai prozori dovoljno zaptivaju; izolacione trake su jedno od rešenja za očuvanje toplote,koje je jeftino u odnosu na dobitak.
• Ne ostavljajte uključene grejalice ako duže vreme neč‡ete biti u toj prostoriji, Osim što rasipate energiju, poveč‡avate šansu da doč‘e do požara.
• Pre spavanja, smanjite temperaturu u termostatu. Zdravije je, a i uštedeč‡ete.
• Ako nameravate da napustite sobu na duže od tri sata, smanjite temperaturu na termostatu.
• Ta peč‡ punite samo noč‡u.
Bojler (1500-2500W za 20 do 40 min potroši 1kWh)
• Bojleru u kupatilu pripada oko 15% električne energije koja se potroši u domač‡instvu
• Da bi bio korišč‡en na najefikasniji način, podesite ga na temperaturu izmeč‘u 50 i 55 C.
• Izbegavajte kupanje u kadi napunjenoj vodom. Za tuširanje treba mnogo manje tople vode
• Isključite bojler kada napuštate stan na duže od jedan dan.
• Protočni, kuhinjski bojler, zajedno sa mapinom za sudove, potroši godišnje 6% električne energije jednog domač‡instva.
Električni šporet (1000-3000 W za 20 do 60 min potroši 1kWh)
• Neka posue u kojoj kuvate budu poklopljene! Tako se toplota zadržava u posudi, pa č‡e i uvanje biti krač‡e.
• Voda i tečni obroci ne mogu da budu topliji od 100C! Pošto voda, supa ili tečno jelo „baci ključ“, odmah smanjite temperaturu.
• Mnogi obroci mogu u rerni da budu spremani istovremeno. Tako je lakše i Vama, ali i Vašoj rerni.
• Svaki put kad otvorite vrata rerne, setite se da temperaturu u rerni snižavate za oko 15 C.
• Koristeč‡i posude čije je dno uže od ringle – rasipate toplotu.
Frižider i zamrzivač (200-400W za 150 do 300min potroši 1kWh)
• Proverite termostat: frižider najefikasnije radi ako je temperatura podešena izmeč‘u 3 i 5 C, a frizer na 0 C.
• Vrata frižidera ne otvarajte svaki čas. Neka vrata frižidera što krač‡e budu otvorena
• Pokrivanje posuda sa hranom smanjuje količinu vlage koja se stvara na unutrašnjim zidovima frižidera i smanjuje njegovu efikasnost. Obrišite vodene kapi sa flaša i posuda pre nego što ih stavite u frižider.
• Ne postavljajte frižider pored pič‡i, radijatora, šporeta i drugih izvora toplote – frižideru č‡e trebati mnogo više vremena a postigne radnu temperaturu.
Osvetljenje (40 – 100 W po sijalici za 600 do 1400 min potroši 1 kWh)
• Na osvetljenje godišnje trošimo oko 3 % ukupne količine električne energije potrošene u domač‡instvu, isto koliko i frižider.
• Sijalice pojedinačno nisu veliki potrošači, ali se istovremeno mnogo troše, i to u dužem periodu. Kada bi se u svakom od domač‡instava u Srbiji koristila po jedna sijalica od 75 vati manje, na uvozu električne energije svi zajedno bi dnevno uštedeli 36.000 dolara!
MESEČNO, TO JE VIÅ E OD MILION DOLARA
• Gasite svetlo za sobom ako u prostoriji nema nikoga.
Kotlovsko grejanje (16000 – 40000 Wi za 1,5 do 4 min potroši 1kWh)
• Računajuč‡i sa samo tri sata dnevnog korišč‡enja, kotao snage 16 kilovata tokom pet jesenjih i zimskih meseci potroši 7.2000 kilovata-sati.
• Kuč‡ni aparat koji troši daleko najviše električne energije i pravi največ‡a optereč‡enja i poremeč‡aje u niskonaponskoj mreži je kotao.
Klima ureč‘aji (2000 – 5000 W za 12 do 30 min potroši 1 kWh)
• Klima ureč‘aji su veliki potrošači električne energije. Centralizovani sistemi za klimatizaciju troše oko 10 kilovat-sati, a najrasprostranjeniji, tzv. Split-sistemi, za jedan sat potroše 1-3 kilovat- sata.
• Instalirajte klima ureč‘aj van direktog dometa sunčeve svetlosti.
Prilikom kupovine obratite pažnju da li aparat ima oznaku “Energetske zvezdiceâ€. Ona mora biti istaknuta na samom aparatu, i na kutiji u kojoj je upakovan, i na prateč‡oj dokumentaciji. Obavezno zatražite od prodavca da vam pokaže znak. Ako znak ne može da se pronač‘e , onda se radi o energetski neefikasnom aparatu. Ne zaboravite, aparati sa znakom “Energetske zvezdice†NISU obavezno skuplji od onih bez “Energetske zvezdiceâ€, jer cena zavisi od mnogih drugih faktora. Zapamtite, uvek možete da birate – birajte energetski efikasne ureč‘aje i aparate.
NEKAJ NASVETOV ZA BOLJÅ E ZDRAVJE
BRONHINOL PLUS
Prehransko dopolnilo na osnovi rastlinskih izvlečkov uporabljamo za boljše fiziološko delovanje respiratornega sistema. Bronhinol plus je prava zakladnica učinkovin. Najpomembnejše aktivne snovi prihajajo iz narave: Propolis, Navadni slez, Slezovec, Materina dušica, Črni bezeg, Drobnocvetni lučnik, Eterično olje Evkalipta in Ožepek. Učinkovine so v pomoč pri preprečevanju in zdravljenju obolenj dihal in dihalnih poti.
Propolis
Propolis je smolnat proizvod, katerega čebele uporabljajo za zadelovanje odprtin in premaz notranjih delov panja. Å tevilne raziskave dokazujejo, da propolis zavira rast in razvoj bakterij ali pa jih celo uničuje. Pospešuje tudi celjenje ran in pomaga pri zdravljenju vnetij. Pomembno je antibiotično delovanje, saj ne učinkuje samo na bakterije ampak tudi na razne viruse. Propolis se pogosto uporablja za krepitev imunskega sistema. Predvsem se ga uporablja pri zdravljenju anemije (slabokrvnosti), obolenj dihal in dihalnih poti, pri vnetju dlesni in ustne votline ter pri zobobolu. Pomaga tudi pri vnetju debelega črevesa, želodčne sluznice ali pri različnih poškodbah in obolenjih kože. Pri propolisu so dokazali tudi močne antioksidativne lastnosti.
Navadni slez (Althaea officinalis) / Korenina sleza (Althaeae radix)
Slez je nekaterim znan pod imenom ajbiš. Uporablja se tako nadzemni, kot tudi podzemni del – korenine. V ljudskem zdravilstvu slezu pripisujejo različne lastnosti: pomirja kašelj, lajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico, spodbuja izločanje seča, odpravlja ledvične kamne ter celi rane. Uporablja se oralno za zdravljenje katarja dihalnih poti s kašljem, vnete ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetja sečnega mehurja in sečevoda, za odpravljanje kamnov ipd. Priporoča se ga predvsem za pomirjanje suhega in dražečega kašlja.
Gozdni slezenovec (Malva sylvestris)
Rastlina raste na gozdnih posekah, vinogradih, njivah in drugje, kjer je veliko hranilnih snovi (dobro pognojeno). Pomaga proti vnetju žrela in gornjih dihal, varuje pred dražljaji ter miri kašelj, ki je posledica razdražene žrelne sluznice, blaži pa tudi želodčno-črevesna vnetja in uravnava iztrebljanje. Njegove sluzi blažijo skeleča usta in žrelo. Pomaga tudi pri prebavnih krčih, driski in ledvičnih obolenjih.
Poljska materina dušica (Thymus serpyllum)
Poljska materina dušica ali divji timijan je pomemben vir nektarja rastlin za čebele. Tudi veliki modri metulj se hrani izključno z divjim timijanom.
Le ta vpliva na bronhije, tako da jih razširja in zavira rast skoraj vseh bakterij. Pospešuje izločanje sluzi in posledično lajša kašelj.
Črni Bezeg (Sambucus nigra)
Å iroko poznana rastlina, ki pomaga pri sladkorni bolezni, čisti kri, zdravi prehladna obolenja dihal, in lajša glavobole. Blaži katar, kašelj, astmo, gripo, bronhitis, začetno pljučnico, oslovski kašelj, ošpice, škrlatinko, putiko, išias in revmo. Bolgarski znanstveniki so leta 1999 ugotovili, da bezgovi pripravki delujejo na virus herpesa, ki je povzročitelj herpesov na ustnicah, pa tudi na virus gripe tipa A in B. Zadnje raziskave dokazujejo, da bezgovi pripravki pozitivno vplivajo na vse tipe gripe. Če ga vzamemo na začetku okužbe, se močno skrajša sam čas bolezni. Bezeg blaži vse simptome gripe, vročino, zamašen nos, sinuse, zmanjša količino sluzi pri senenem nahodu, sinusitisu in vnetju srednjega ušesa.
Drobnocvetni lučnik (Verbascum thapsus)
Ta lučnik vsebuje saponine, ki pospešujejo izkašljevanje. Cvet, vsebuje sluzi, saponine, pa tudi iridoide in flavonoide. S svojimi sluzmi zavaruje poškodovano žrelno sluznico in odpravi draženje na kašelj, s saponini pa omogoča izkašljevanje. Po vsej verjetnosti gre za draženje želodčne sluznice, kar refleksno spodbudi izločanje sapnične sluzi v dihalih.
Eterično olje Evkalipta (Eucalyptus)
Evkalipt se uporablja kot sestavina farmacevtskih pripravkov za lajšanje simptomov gripe in prehladov. Evkaliptovo olje ima antibakterijske učinke na patogene bakterije v dihalih in dihalnih poteh.
Ožepek (Hyssopus)
Ožep/ožepek se uporablja predvsem za zdravljenje pljučnih bolezni. Deluje protibakterijsko, proti pokanju kapilar in protivnetno itd. Pomaga pri približno 81 različnih bolezenskih stanjih, vključno z rakom, bronhitisom, pri nespečnosti, edemih, prehladih itd. Če ga zaužijemo v obliki izvlečka ali čaja, olajša izkašljevanje sluzi iz dihalnih poti in s tem olajša dihanje, prav tako pa uravnava krvni tlak in pomaga pri izločanju plinov. Pomaga tudi pri težavah s krvnim obtokom, epilepsiji, vročini, protinu in težavah s telesno težo.
Navodila za uporabo:
1 – 3 žličke na dan, po možnosti med obroki.
Npr. V času med kosilom in večerjo – približno ob 16h; torej ne ob samem kosilu (ob 12h ali večerji ob 20h)
GLAVOBOL
Glavobol je težava, zaradi katere se ljudje pogosto oglasijo v lekarni. Pri svetovanju glede primernega zdravila si pomagamo z določenimi informacijami, ki jih dobimo od bolnika. Najprej vprašamo o starosti, saj ponavadi otroke z glavobolom napotimo k zdravniku, posebej če gre za poškodbo glave, oz. otroke z zelo hudo bolečino okrog zatilja in s pridruženo okorelostjo vratu. Prav tako smo pozorni pri starejših osebah, ki tožijo nad glavobolom nekaj dni po udarcu v glavo. Pomemben podatek je trajanje glavobola. V primeru, da le-tega v enem dnevu ne uspemo olajšati z zdravili brez recepta, je treba poiskati pomoč pri zdravniku.
Trije najpogostejši tipi glavobola, zaradi katerih se ljudje obrnejo po nasvet k farmacevtu, so: glavobol tenzijskega tipa, migrena in sinusitis.
Glavobol tenzijskega tipa je med vsemi najpogostejši. Občuti se kot topa bolečina na obeh straneh glave, podobna pritiskanju ali trganju in vlečenju. Pogosto boli med očmi ali v zadnjem delu glave. Bolečino spremlja občutek, kot da bi glavo stiskal obroč. Lahko se razširi po vsej glavi in se včasih nadaljuje navzdol v tilnik in ramena. Ponavadi se začne zjutraj ali zgodaj dopoldne in se čez dan slabša. Pogosto je povezan z obremenitvijo, kot so duševni stres, utrujenost in neudobna lega telesa (zelo pogost je pri ljudeh s sedečim načinom življenja, npr. pri delu z računalnikom).
Nekoliko manj pogoste so migrene. Glavoboli se pojavijo v obliki napadov, bolečina navadno prizadene le polovico glave. Večinoma je zelo močna, pojavi se sunkovito, utripa ali razbija. Spremlja jo lahko slabost ali bruhanje, razplamti se ob hrupu in svetlobi. Migrenski glavobol traja brez zdravljenja od 4 do 72 ur. Onemogoča dnevne dejavnosti, telesna dejavnost pa okrepi bolečino. Približno deset odstotkov migrenskih bolnikov ima migreno z avro. Spremljajoči simptomi bolezni so svetlikanje pred očmi, omotica, svetleče in trepetajoče cikcakaste črte pred očmi, včasih tudi mravljinčenje. Pojavita se lahko tudi rahla ohromelost in govorne motnje. Pri migreni je vsekakor treba postaviti pravilno diagnozo, saj dobi ob tem bolnik lahko tudi zdravila na recept, ki se uporabljajo izključno pri tem tipu glavobola.
Tudi sinusitis (vnetje sinusov), ki je lahko posledica okužbe ali alergijske reakcije, lahko povzroča bolečino. Le-to občutimo okrog oči ali za njimi, običajno samo na eni strani. Glavobol se običajno poslabša ob priklonu, ali če se uležemo. Dejansko so še pogostejši glavoboli, ki se pojavljajo ob gripi in prehladu.
Seveda pa obstajajo še druge vrste glavobola, kot so kronični dnevni glavobol, ki se pojavlja večino dni, ali pa recimo glavobol, ki je posledica poškodbe. V obeh primerih farmacevt svetuje bolniku obisk pri zdravniku, da s podrobnejšim pregledom ugotovi glavni razlog bolečin. Na splošno velja, da se je priporočljivo obrniti na zdravnika ob vsakem primeru glavobola, kakršnega oseba do sedaj še ni imela.
Nemalokrat je vzrok glavobola tudi poslabšan vid. V tem primeru je glavobol blažji, občuti se okrog oči oziroma na prednji strani glave in je odsoten zjutraj, ko se zbudimo.
Bolnika napotimo k zdravniku tudi v primeru, ko zelo huda bolečina kljub zdravilom v 4 urah ne popusti, če sumimo neželen učinek zdravila ali pa je oseba mlajša od 12 let. Poleg tega je obisk pri zdravniku priporočljiv pri glavobolih z naslednjimi lastnostmi: če se zjutraj omilijo, če se poslabšajo ob tem, ko se uležemo, če so povezani s slabostjo, vrtoglavico, motnjami v vidu ali bruhanjem ali če imamo otrdel vrat.
ŽIVILA, KI OHRANJAJO SPOMIN
Å ele, ko začne pešati se zavemo, kako pomemben je spomin zato zanj poskrbite prej
Å PINAČA
Ker je bogata s folno kislino špinača koristno vpliva na spomin
Neprespanost, utrujenost, stres, pomanjkanje telesne aktivnosti in še številni drugi dejavniki slabo vplivajo na spomin. Počasi, a vztrajno slabijo njegove funkcije in vse težje je iz njega priklicati bolj ali manj pomembne informacije, ki smo jih nekoč spravili vanj. Krepitev spomina zato zahteva marsikatero spremembo, zagotovo pa je temu v pomoč tudi primerna prehrana. Poglejte, katera tri živila so tista, ki imajo pri tem ključno vlogo. Raziskave so pokazale, da ta listnata zelenjava izjemno pozitivno vpliva na naše pomnjenje. Preprečuje izgubo spomina, najverjetneje zaradi visoke vsebnosti folne kisline, ki ga dokazano krepi in celo preprečuje pojav Alzheimerove bolezni. Že s polovico skodelice dnevno zadovoljite dve tretjini potreb telesa po folni kislini.
Rdeča čebula
Vsebuje visoko koncentracijo fisetina, naravnega flavonoida, ki deluje antikancerogeno in krepi dolgoročni spomin. Tudi sicer je rdeča čebula bolj zdrava od bele.
Mastne ribe
Omega-3 maščobne kisline možganske celice varujejo pred različnimi vnetji, prav vnetja pa so pogosto vzrok za slabljenje spomina. Mastne ribe, kot so denimo sardine ali losos so odličen vir omega 3 maščobnih kislin in krepijo ter ščitijo spomin. Ribe je zato priporočljivo uživati vsaj trikrat, čeprav že en obrok tedensko vpliva na kvaliteto pomnjenja.
KAKO NEVAREN JE VAGINALNI IZCEDEK
Vaginalni izcedek je v normalnih količinah povsem zdrav, saj se na ta način vagina čisti in ohranja ustrezno ravnovesje. Da je nekaj narobe, pa posumimo, ko izcedek postane obilen, spremeni barvo ali vonj. Na katere težave kaže ‘nezdrav’ izcedek?
Ženski spolni organi
S pomočjo izcedka vagina skrbi za ustrezno higieno, vendar pa je neobičajen izcedek pokazatelj določenih zdravstvenih težav.
Pri zdravih ženskah se vagina s pomočjo izcedka čisti in skrbi za svojo floro, zato je ta nekaj čisto običajnega. Vaginalni izcedek je pri zdravih ženskah mlečne strukture, bele ali prosojne barve, ima rahel vonj, ko se osuši na spodnjicah pa postane rahlo rumenkaste barve. Količina izcedka pa se razlikuje od ženske do ženske. Sicer na količino izcedka vplivajo še dejavniki, kot so menstrualni cikel, čustveni stres, nosečnost, jemanje določenih analgetikov ali pomirjeval, spolna vzburjenost, dojenje, ovulacija in določene diete.
Količina in lastnosti izcedka se med menstrualnim ciklusom razlikujejo od ženske do ženske. Neobičajen izcedek torej lahko najbolje opazi ženska sama, saj bo sama lažje ugotovila, kdaj je postal drugačen.
Ko je izcedek znak določene bolezni, se zgodijo številne spremembe – izcedek postane obilnejši, voden ali sirast, barva postane sivkasta, zelenkasta ali rumena, vonj pa postane izjemno neprijeten. Če so prisotni še srbečica, zbadajoč občutek, bolečina med spolnim odnosom ali pekoč občutek, čim prej obiščite zdravnika. Sicer pa preverite, katera bolezenska stanja najpogosteje povzroča neobičajen vaginalni izcedek
Prekomerno umivanje intimnih predelov ne bo odpravilo neobičajnega izcedka, zato je veliko bolje, če poiščete vzrok in težavo odpravite.
Bakterijska vaginoza
Do bakterijske vaginoze pride, ko se bakterije, ki tvorijo normalno vaginalno floro, prekomerno razmnožijo. Simptomi vključujejo sivkast izcedek z značilnim vonjem po ribah ter razdraženost in pekoč občutek v predelu vulve in vagine, ki pa se še okrepita po spolnem odnosu. Bakterijska vaginoza ne spada med spolno prenosljive bolezni, z antibiotiki pa jo je mogoče hitro odpraviti.
Vaginalna kandidiaza
Gre za infekcijo, ki jo povzroči kvasovka Candida alicans, ki sicer živi v ustih, prebavilih in v nožnici, torej v vlažnem okolju. Vaginalna kandidiaza se kaže z belim mlečnim vaginalnim izcedkom, razdraženostjo in srbečico na predelu vulve in vagine ter sramnih ustnic. Pogosta je tudi bolečina med spolnim odnosom in uriniranjem. Infekcija se pogosteje pojavlja pri ženskah, ki jemljejo antibiotike, so noseče ali imajo sladkorno bolezen. Zdravljenje temelji na uporabi protiglivičnih mazil.
Trihomoniaza
To infekcijo povzroča bakterija Trichomonas vaginalis, spada pa med spolno prenosljive bolezni. Kaže se z obilnim in vodenim izcedkom rumenkaste ali zelenkaste barve, ki ga spremljata neprijeten vonj in bolečina med spolnimi odnosi in uriniranjem. Simptomi se ne pojavijo takoj, ampak šele po dolgi izpostavljenosti bakteriji.
Klamidija
Klamidija prav tako spada med spolno prenosljive bolezni, povzroča pa jo okužba z bakterijo Chlamydia trachomatis. Simptomi, ki spremljajo klamidijo, če se sploh pojavijo, vključujejo rumenkast in mlečni izcedek, ki spominja na sluz in je neprijetnega vonja, bolečina med uriniranjem in spolnim odnosom ter bolečina v spodnjem delu trebuha. Če klamidija ni zgodaj odkrita in pravočasno zdravljena, lahko resno poškoduje reproduktivne organe.
Gonoreja
Gonorejo povzroča Neisseria gonorrhea in prizadene uretro oziroma sečevod, maternični vrat, anus, rektum, žrelo in organe v predelu medenice, včasih pa celo očesno veznico. Simptomi vključujejo vaginalni izcedek z intenzivnim vonjem, bolečino med uriniranjem, povišano telesno temperaturo in mrzlico ter neredne menstrualne krvavitve. Če gonoreje ne zdravimo, lahko preraste v medenično vnetno bolezen in je lahko celo vzrok za neplodnost.
Genitalni herpes
To spolno prenosljivo bolezen povzroča virus herpes simplex II, prepoznamo pa jo po drobnih ali nekoliko večjih vodnih mehurčkih na predelu genitalij. Prav tako se pojavijo voden vaginalni izcedek, srbečica in razdraženost v prizadetem predelu ter bolečina med spolnim odnosom in uriniranjem.
ginekološki stol
V primeru težav ne oklevajte z obiskom pri ginekologu! Nekatere bolezni namreč vodijo tudi v neplodnost.
Pozabljeni tamponi ali drugi predmeti
Pozabljeni tamponi in drugi predmeti, ki jih je mogoče vstaviti v nožnično odprtino, lahko povzročijo temen izcedek z intenzivnim smrdečim vonjem. Gre za znak infekcije, ki ga v nobenem primeru ne smete prezreti, saj je to stanje izjemno nevarno in lahko vodi v toksični šok ali septikemijo, posledica katere je lahko tudi smrt.
Okuženi maternični vložek
Maternični vložek se lahko tudi okuži, kar lahko povzroči nastanek gnojnega izcedka in občutljivost nožnične odprtine. V tem primeru takoj poskrbite za odstranitev materničnega vložka.
Atrofični vaginitis
V obdobju po menopavzi količina estrogena v telesu pomembno upade, posledično pa pride do sprememb v vaginalnih tkivih. Atrofični vaginitis se kaže z vodenim izcedkom, ki je lahko tudi rahlo krvav, vnetjem vagine in tanjšanjem ali atrofijo tkiv. Atrofični vaginitis je mogoče odpraviti z uporabo lokalnih krem, ki vsebujejo estrogen.
Rak materničnega vratu ali vagine
Čeprav redko, je lahko rak spodnjih genitalij vzrok večjih količin izcedka, ki je lahko voden, rožnat, rjavkast, krvav in smrdeč. Sicer pa se tovrstna raka v prvem in drugem stadiju, poleg z že omenjenim simptomom, kažeta še z zunajmenstrualnimi krvavitvami in krvavim izcedkom, ki je obilnejši po spolnih odnosih, v tretjem stadiju pa se poleg naštetih simptomov pojavijo še bolečine v spodnjem delu trebuha, križu, težave pri odvajanju seča ali blata.
Ne glede na to, kateri vzrok sumite, ob pojavu kakršne koli spremembe v barvi, vonju, teksturi ali količini vaginalnega izcedka ali pa bolečine, ki ne pojenja, čim prej obiščite zdravnika.
ÄŒESEN ZA ZDRAVJE
Danes so redke rastline, ki so vsesplošno poznane in tako zelo uporabne kot česen, ki se že tisočletja uporablja v zdravilne namene. Dolgo so ga namreč uporabljali le kot zdravilo in ne kot začimbo. Tako česen že od pradavnine velja za eno najučinkovitejših naravnih zdravil za odpravljanje črevesnih zajedavcev ter lajšanje težav z dihanjem in prebavo.
Česen je značilnega vonja, sladkastega in pekočega okusa. Njegov širok spekter delovanja pripisujejo več kot 200 biološko aktivnim učinkovinam, med katerimi sta najpomembnejši alicin in eterično olje. Zaradi žveplovih sestavin v eteričnem olju ima neprijeten vonj, a brez njih ni zdravilen. Pripravki brez vonja so zelo učinkoviti, saj je vonj le prikrit, kar se doseže z ustrezno tehnološko obliko. Česen, med drugim, vsebuje še kalij, kalcij, fosfor, selen, precej velike količine vitaminov B in C ter beljakovine.
Česen je bolj učinkovit kot tavžentroža
Česen je diaforetik, ekspektorans, spazmolitik, antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik, hipotenziv in antihelmintik.
Znanstveniki so v številnih raziskavah ugotovili, da so sestavine v česnu koristne za srce, ker znižujejo krvni tlak, preprečujejo nastajanje holesterola v jetrih, znižujejo raven škodljivega holesterola in dvigujejo ravni koristnih lipoproteinov velike gostote krvi. Česen znižuje povišan krvni tlak, saj kot diuretik spodbuja izločanje urina in širi krvne žile. Visok holesterol pa znižuje približno tako uspešno kot zdravila na recept. Že polovica česnovega stroka na dan lahko zniža visok holesterol za 9%. Glede holesterola strokovnjaki domnevajo, da je ob uživanju česna zavrto njegovo nastajanje v telesu, hkrati pa naj bi bilo pospešeno tudi njegovo izločanje z žolčem. Česen zavira nastajanje krvnih strdkov in povečuje hitrost, s katero se le-ti razkrajajo. Ker česen pripomore k redkejši krvi, lahko prepreči težave s krvnim obtokom, kap, bolezni srca in trombozo.
Med znanimi rastlinskimi antibiotiki sodi česen zagotovo med najučinkovitejše, saj pomaga proti streptokokom, tifusu in paratifusu ter proti različnim glivicam in virusom. Primerjalne raziskave z antibiotiki so pokazale, da česen bolje učinkuje proti bacilom in stafilokokom. Tako ima antibiotično delovanje in učinkovanje proti bakterijam, virusnim ter glivičnim okužbam, kot so na primer vse vrste vnetij v prsnem košu, nahod, gripa, vnetje ušes, vnetja ustne votline, ter blaži tudi katar in herpes.
Lahko ga uživamo presnega, da odmašimo zamašen nos in ublažimo druge simptome prehlada. Učinkovito blaži tudi vnetja prebavil, kot so vnetje želodčne in črevesne sluznice ter griža. Česen v črevesju preprečuje gnitje, tako da olajša razmnoževanje mlečnokislinskih bakterij, to pa pripomore k ravnotežju črevesne flore. Takšno delovanje česna preprečuje nastajanje črevesnih plinov, raznih krčev, drisk in širjenje škodljivih sestavin, ker preprečuje, da bi se absorbirale in s tem prodrle v kri, prek katere bi lahko povzročile motnje v organizmu.
Znanstveniki so dokazali vpliv česna na črevesne parazite, zato ga lahko uporabljamo proti njim, ima pa tudi učinek detoksifikacije in čisti kri. Opazili so, da pri rudarjih, ki so uživali večje količine česna, ni prišlo do zastrupitve s svincem. Česen je zelo učinkovit pri slabokrvnosti, utrujenosti in onesnaženem okolju. Pomlajuje možgane in imunski sistem. Najnovejše japonske raziskave na živalih kažejo, da uživanje česna lahko obnavlja možganske in imunske funkcije pri starih podganah, torej tiste funkcije, ki slabijo s staranjem. Česen lahko celo pomaga preprečevati in zmanjševati Alzheimerjevo “senilnostâ€. Zavira tudi splošno propadanje telesa, ki ga pospešujejo napadi prostih radikalov na celice.
Ker ima česen antioksidativno lastnost, pomeni, da deluje tudi kot zaščita pred rakom. To potrjuje tudi mnenje Ameriškega inštituta za raziskavo raka, kjer postavljajo česen na prvo mesto seznama tistih prehrambenih proizvodov, ki lahko preprečujejo nastanek nekaterih vrst raka. Na Kitajskem so statistike potrdile, da se na področjih, kjer zaužijejo velike količine česna, rak na želodcu najmanj pojavlja, z raziskavami med ljudmi v Shandongu na Kitajskem, kjer je največ primerov želodčnega raka na svetu, pa so ugotovili, da redno uživanje česna deloma varuje pred to boleznijo. Danes raziskave na živalih kažejo, da sestavina česna, imenovana alidisulfid, preprečuje rast malignih tumorjev.
Česen tudi uravnava sladkor v krvi in tako blaži starostno sladkorno bolezen. Pri težavah z aknami ali blagim kožnim vnetjem pa lahko sveže stroke česna neposredno vtiramo v kožo.
Včasih tudi kakšna težavica …
Splošni stranski učinki, ki se pojavijo ob uporabi česna, so lahko pri ljudeh goreč občutek v ustih in želodcu, driska ter bruhanje. Pri nekaterih ljudeh izzove tudi alergije, pri občutljivih pa migrene. Lahko moti zdravljenje s hipoglikemiki, zdravili za znižanje sladkorja v krvi in antikoagulansi ter zdravili zoper strjevanje krvi, stopnjuje protistrjevalni učinek protivnetnih zdravil ter zveča delovanje nenasičenih maščobnih kislin omega-3.
V korist našega zdravja je česen priporočeno uživati predvsem v obliki raznih pripravkov, ki vsebujejo dragocena česnova olja, po zaužitju pa za seboj ne puščajo neprijetnega zadaha po česnu. Tako je proti okužbam črevesja in dihal ter za preprečevanje težav z ožiljem priporočeno zaužiti 40 do 50 kapljic tinkture na osnovi česna ali pa 1 do 3 tablete ali kapsule s česnom (300 mg, na voljo v obliki brez vonja) na dan. Proti črevesnim zajedavcem pa je priporočljivo zaužiti 100 do 250 mg suhega izvlečka česna na dan. V primeru zdravljenja s česnom je namreč potrebno zaužiti velike količine le-tega (deset ali več strokov dnevno), in ker žveplove spojine v česnu hitro izhlapevajo, nastane neprijeten zadah, ki ga sicer lahko preženemo z žvečenjem peteršilja. Da se torej izognemo nezaželenim posledicam česna in žvečenju peteršilja, ga raje uživajmo v obliki prehranskih dopolnil, vseeno pa vsak dan pojejmo vsaj en strok česna.
Zgodovina uporabe česna:
* Ostanki česna so najdeni že v pečinah izpred 10.000 let, sumerske ploščice iz leta 3.000 pred našim štetjem pa že priporočajo njegovo uporabo.
* Zanimivo je, da so Egipčane imenovali “smrdljivi narodâ€, ker so v velikih količinah uporabljali česen. Bil je tako zelo cenjen, da je služil kot denarna valuta. Takrat so celo sužnje vrednotili s česnom in tako je en zdrav suženj veljal 5 kg česna. Egipčani so česen dobesedno častili, saj so glinene modele česnovih gomoljev postavili v Tutankamonovo grobnico. Sužnji, ki so gradili piramide, so dobivali velike količine česna, ker so njihovi lastniki ugotovili, da če jih hranijo s česnom, delajo več in so bolj vzdržljivi, hkrati pa jih zaščitijo pred raznimi nalezljivimi boleznimi, ki so takrat terjale smrt množice ljudi.
* Najstarejši znani medicinski zapisi, Ebersovi papirusi, poudarjajo, da je “česen dober proti glavobolu, pikom mrčesa, menstrualnim težavam, črevesnim glistam, tumorjem in srčnim težavam†ter navajajo 22 receptov za zdravljenje s česnom.
* Grki so česen uporabljali v času priprav na olimpijske igre, da bi si zagotovili dovolj moči. Tako so ga borci, tik pred končno borbo, zaužili, da bi z njegovim vonjem prestrašili svoje sovražnike. Celo v Odiseji je navedeno, da je Odisej užival česen. Grški zdravnik Hipokrat pa predpisuje “česen proti zaprtju, kopičenju vode v organizmu, vnetju, raku, gobavosti, za celjenje ran in proti težavam s prebavo ter raku na materniciâ€.
* Rimski zgodovinar Plinij starejši (1. st.) svetuje uživanje česna celo proti 61 različnim boleznim, medtem ko ga Diskorides priporoča le proti poapnenju žil in srčnim težavam.
* Indijanci so česen uporabljali proti raku in gobavosti, v srednjem veku pa je menihom služil kot zaščita pred kugo.
* V času prve svetovne vojne, ko še niso poznali penicilina, so ruski vojaki uporabljali česen za celjenje ran. V drugi svetovni vojni, ko je bil penicilin že v uporabi, vendar ga ni bilo dovolj, pa so česen masovno uporabljali proti infekcijam in zastrupitvi. Zato ga imenujejo tudi “ruski penicilinâ€. Sicer pa je česen skozi zgodovino dobil še mnogo drugih imen, kot na primer “madžarska limonaâ€.
* Ljudje so kmalu spoznali, da je česen izredno učinkovito sredstvo proti infekcijam, katerih izzivalci so amebe in paraziti, ki se lahko najdejo v vodah iz okuženih vodnjakov.
* Do leta 1940 česna v Ameriki niso sprejemali, našel se je le v poganskih jedeh delavskega razreda. Kasneje so spoznali njegove vrednote in ga umestili v svoje recepte kot pomembno sestavino, ne le kot manjšo začimbo. Danes pa se Italijani trudijo, da bi ga umaknili iz mediteranskih jedi.
MOJE BRANJE V DECEMBRU
Že nekaj časa imam na mizi knjigo, ki jo je napisal Barack Obama z naslovom POGUM za UPANJE. Opisuje svoje politične začetke in kako težko se doseže napredek v ameriški notranji politiki. Moram priznati, da me začetek knjige ni ravno ”potegnil”, zato me precej branja še čaka.
ZELJE ZA PREBAVO IN POSTAVO
Kako zdravo je zelje, so vedele že babice, ki so ga pogosto dodajale na jedilnik. Danes ga kot pomemben dodatek pri zdravljenju marsikatere bolezni priporoča tudi sodobna medicina.
Zelje pomaga pri težavah z zaprtjem, razjedi na želodcu, vnetju debelega črevesja, glavobolu, prekomerni teži, kožnim izpuščajem, artritisu, raku na debelem črevesju … Seveda pa naj bi ga uživali prav vsi, bolj ali manj zdravi.
Zdravilne lastnosti
Zelje je prepolno vlaknin, vitaminov in mineralov: kalija, železa, magnezija, žvepla (od tod značilen vonj oziroma smrad po zelju), bakra, natrija, fosforja in ogromno vitamina C, vitamina B, K, U … Lahko ga uživamo surovega (v solati) ali kuhanega, največ hranilnih snovi pa je v sveže okisanem zelju, ki s svojimi mikroorganizmi pospešuje presnovo in prebavo ter izločanje strupenih snovi iz črevesja. Njegovo izjemno delovanje na črevesno floro odstranjuje zajedavce in poskrbi za razstrupljanje telesa ter hkrati preprečuje nastanek raka na črevesju, ker se škodljive snovi hitro izločajo iz telesa.
Zelo priporočljivo je tudi pitje soka iz svežega zelja, ki spodbuja delovanje trebušne slinavke in pozitivno vpliva na črevesno sluznico. Vedno mora biti sveže pripravljen, nikoli postan, sicer nastopijo prebavne motnje, lahko mu dodamo nekaj vode ali jogurta, potem ko smo ga stisnili v sokovniku. Kozarec takšnega soka na tešče pomaga pri gastritisu, ulkusu na želodcu, prebavnim motnjam, nespečnosti, vnetim dlesnim in dihalnim potem. Zeljna solata ali kozarec zeljnega soka pomagata pri crkljanju mačka, zeljni listi pomagajo pri zniževanju telesne temperature (obloge iz listov zamenjajte na dve uri), pri oteklinah in pri razširjenih ali popokanih žilah. Obloge iz zeljnih listov naredimo tako, da liste poravnamo z valjanjem, ker se bolje oprimejo površine.
Zdravilne lastnosti
Zelje v prehrani
Jedi, kot so sarma, jota, segedin golaž ali zelje kot prilogo, dobro poznamo, zeljna solata je nepogrešljiva spremljevalka poletja, obstaja pa še veliko drugih načinov, kako pripraviti okusno zeljno jed.
Recept: Zeljne krpice z ozkimi rezanci
– srednje velika zeljna glava
– 2 žlici olivnega olja
– 1 srednja čebula ali pol majhne
– 1 strok česna
– sol, začimbe (kumina po želji)
– slanina (po želji)
– testenine
Na olju prepražimo čebulo, na koncu dodamo česen in ga pražimo, dokler ne zadiši. Po želji dodamo slanino in jo prepražimo, lahko pa zgolj začnemo z zeljem, ki smo ga poprej narezali na krpice in dušili približno dvajset minut. Na polovici jed solimo in ji dodamo začimbe ter vodo (lahko tudi jušno osnovo), da zeljne krpice ostanejo sočne, vendar v vodi ne smejo plavati. Skuhamo testenine in vanje dobro vmešamo krpice, postrežemo po nekaj minutah, ko so testenine že prepojene z zeljno omako. Dober tek!
PREIZKUSITE KDAJ NARAVNE ANTIBIOTIKE – (hrvaÅ¡ko)
Kada su u pitanju ljekovite tvari, prirodna medicina nam ih nudi u zaista širokom rasponu. Postoje mnoge vrste lijekova iz prirode, različite jačine i za različitu namjenu. Donosimo vam neke od njih!
Ulje origana
Ulje origana je kralj prirodnih antibiotika. Mnogim istraživanjima se dokazala njegova učinkovitost, stoga je ovaj epitet potpuno zaslužen.
Kao i sve drugo, njegova učinkovitost može varirati. Postoje dvije vrste origana: Origanum majorana i Origanum vulgare. Majorana se koristi kao kuhinjski začin, dok je vulgare taj koji krije moč‡na ljekovita svojstva. Važno je da origano kojeg odaberete bude od provjerenog proizvoč‘ača.
Istraživanja su pokazala kako ulje origana uništava čak 96% svih pneumokoka, 92% svih neiseria, proteusa i stafilokoka. Pojedini oblici neiserie su odgovorni za bolesti poput gonoreje i meningitisa. Proteus je vrsta crijevne infekcije, dok je stafilokok krivac za mnoge vrste trovanja hranom. Ulje origana eliminira 83% streptokoka, te 78% enterokoka koji su odgovorni za bakterijsku upalu grla, reumatsku groznicu, toksični šok sindrom, ciste i infekcije rana.
Ekstrakt lista masline
Ekstrakt lista masline je, kao drugi prirodni antibiotici, odličan antivirusni lijek. Ovo je odličan izbor kada djelovanje pojedinih mikroba nije potpuno poznato. Istraživači su otkrili da ekstrakt lista masline ima snažno djelovanje na jako velik broj mikroba. Takoč‘er su ustanovili kako ekstrakt lista masline ima moguč‡nost čišč‡enja organizma od slobodnih radikala, koji su ključni pri starenju i obolijevanju.
Češnjak
Češnjak je prirodni antibiotik s antivirnusnim i antifunginalnim svojstvima. Češnjak je odličan kao dodatak prehrani. Sadrži velike količine kalija i germanija, dva minerala koja su jako važni za zdravlje. Meč‘utim, češnjak je najpoznatiji po velikim količinama sumpora koji uvelike ojačava imunitet i djeluje kao prirodni antibiotik. Stoga je krajnje vrijeme da, ukoliko več‡ niste, započnete s grickanjem svježeg češnjaka ili ga barem koristite što više kao dodatak jelima. Vrlo je važno da što manje upotrebljavate češnjak u prahu jer on ne sadrži velik dio svojstava kojeg ima u svježem češnjaku.
Zeleni čaj
Jedna od najaktivnijih supstanci zelenog čaja je polifenol epigallocatechin gallate, za kojeg istraživanja tvrde da odlično djeluje protiv raznih bakterija u ustima, a za najbolje rezultate nezaslač‘eni zeleni čaj treba malo promuč‡kati u ustima. Zeleni čaj posjeduje razna učinkovita svojstva, a jedno od tih je i smanjenje viška masnoč‡e u tijelu, stoga ga preporučaju kao dodatak dijetama.
Subscribe