ZA JOŽICO

Draga naša Jožica

POZNO PONOČI ZA MIZO SEDIM,
SKOZ’ OKNO VIDIM LE SEBE,
JOJ, PA KAKO SREČNA BI B’LA,
ČE V Å IPI BI VID’LA Å E TEBE.
JOJ, PA KAKO SREČNA BI B’LA,
ČE V Å IPI BI VID’LA Å E TEBE.

DANES SMO TI PRINESLI PAKET,
IN UPAMO, DA SI VESELA,
NOTER IMAÅ  SAME TAKE REČI,
DA BOÅ  OD VESELJA ZAPELA.
NOTER IMAÅ  SAME TAKE REČI,
DA BOÅ  OD VESELJA ZAPELA.

DRAGA NAŠA JOŽICA,
ŽE DOLGO OD DOMA SI,
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.

ČE PA KDAJ TI BO HUDO,
KO STALA BOÅ  PRED VRATI,
TI KAR POGUMNO ZAKLIČI SI,
HOJLA, HOJLA DRI, KJE STE VSI SRNOVI?

DANES TI VSI NAZDRAVLJAMO:
GOSPOD ABRAHAM, SESTRA SONJA,
SVAK JANKO, NEČAKA UROÅ  IN
PRIMOŽ, MAÅ A, SVAK VINKO Z DRUŽINO, TAÅ ČA,
SOSEDJE, PRIJATELJI,
MI ZDAJ VSI MIRNO SPIMO,
KER VEMO, DA SREČNA SI.

DRAGA ABRAHAMOVKA,
ŽE DOLGO OD DOMA SI,
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.
ČEPRAV SI V GORJAH ZDAJ DOMA,
SI V NAÅ IH SRCIH TI.

DANES Å E NE GREMO SPAT,
ŠE TOLE TI BOMO ŽELELI:
DRŽI SE IN VSE BO ‘VREDI’,
SAJ SI V NAÅ I SREDI.
DRŽI SE IN VSE BO ‘VREDI’,
KER SI V NAÅ I SREDI.

ZA JOŽICO

DRAGI SESTRI JOŽICI

MNOGO JE PRETEKLO LET,
KAR PRIÅ LA SI TI NA SVET,
ČISTO MAJHNA SI BILA,
MOJA DRAGA SESTRICA.

SPOMNIM TISTEGA SE DNE,
SREDI ZIME MARČEVSKE,
JE REÅ ILEC PRIPELJAL,
DALEČ V SNEGU JE OSTAL.

MAMA Å LA JE PEÅ  DOMOV,
V ROKAH NESLA ZAROD NOV,
PO IMENU JOŽICA,
KI SI DANES SLAVLJENKA.

VSAK DAN GLEDALA SEM TE,
TVOJE MAJHNE PRSTEKE,
IN TA PLAVA OKA DVA,
KI STA MENE GLEDALA.

DANES PA POGLEJTE JO,
NAÅ O ABRAHAMOVKO,
ZDAJ V GORJAH SI DOMA,
S HRUÅ ICE PRISELJENA.

SREČNA V GORJAH SI SEDAJ,
NAJ TAKO BO VEKOMAJ,
NAJ Å E PEDESET TI LET,
BO USOJENO NA SVET.

TO ŽELIMO SRNOVI,
ŽLAHTA IN PRIJATELJI,
KI SMO DANES ZBRALI SE,
DA BI POČASTILI TE.

Čaji iz začimb in dišavnic za dobro prebavo

Dišavnice in zelišča na enostaven način odlično skrbijo za dobro prebavo. Dobro prebavljena hrana ne pušča lepljivih in škodljivih ostankov v organizmu. V primeru slabe prebave se škodljive in neprebavljene snovi nalagajo v tkivo in ga oslabijo, na ta mesta pa se vsidrajo neravnotežja naravnih načel in povzročajo bolezni.

Okuse začimb in dišavnic najbolje spoznamo tako, da si iz njih pripravljamo napitke. V skladu s potrebami lahko pripravimo lastno mešanico čajev, ki jih pijemo namesto pravega čaja ali kave.

Napitki lahko telo segrevajo ali hladijo. Imajo izredne učinke pri izboljšanju prebave in čiščenju organizma, odlični so za dobro zdravje in počutje. Nekateri so nekoliko pikantni, a izvrstnega okusa, organizmu pa se zelo priležejo. Blagodejno delujejo na uravnotežanje naravnih načel v organizmu.

Ogrevalni napitek je sestavljen iz kardamoma, cimeta, klinčkov, ingverja in minimalne količine popra. Četrt čajne žličke mešanice začimb prelijemo s skodelico vroče vode in pustimo nekaj minut. Sladimo ga z medom ali rjavim sladkorjem. Po želji lahko običajnemu čaju dodamo ščepec te zeliščne mešanice.

Hladilni čaj pripravimo iz kumine, koriandra in janeža. Kljub temu, da pijemo čaj topel, organizem globinsko hladi in mu znižuje temperaturo. Eno čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vroče vode, pustimo nekaj minut, precedimo in spijemo.

Prijetno pa lahko začinimo tudi mleko. Uporabimo ingver, kardamom, cimet in majhen ščepec muškatnega oreščka. Začimbe prelijemo z vročim mlekom in ko se nekoliko ohladi, dodamo med. Ta napitek je zelo koristen pred spanjem, pomirja živce in celoten organizem, da laže zaspimo. Namesto cimeta lahko uporabimo klinčke ali druge začimbe.

Odličen napitek za boljšo prebavo je tudi mešanica jogurta in vode 1:1, ki ji dodamo cimet, kardamom ali pa jo po želji začinimo kako drugače. Sam jogurt je pretežek in ovira prebavo, v napitku s cimetom ali drugimi začimbami pa je blagodejen in neverjetno dobrega okusa.

:-)

NAVADNI OREH

Navadni oreh je drevo, katerega plod je v slovenski tradiciji prisoten že od nekdaj. “Ni vredno piškavega oreha”, “kot bi orehe stresal”, “streti trd oreh” je samo nekaj slovenskih rekov, povezanih z omenjenim oreškom. Čez približno mesec in pol bodo mize polne prazničnih dobrot, ena od nepogrešljivih sestavin teh pa bo zagotovo oreh. Čeprav se je potici težko upreti, je priporočljivo, da je oreh del naših prehranjevalnih navad predvsem v surovi obliki.

Odličen vir energije

Čeprav plod navadnega oreha vsebuje veliko kalorij in maščob, naj vas to ne prestraši – gre namreč za esencialne, nenasičene maščobe, ki telesu niso nevarne tako kot maščobe, ki jih najdemo v drugih živilih. Poleg okoli šestdeset odstotkov maščob orehi vsebujejo tudi približno petnajst odstotkov beljakovin in le trinajst odstotkov ogljikovih hidratov. Surova jedrca niso le odličen vir energije in življenjsko pomembnih hranil – odlično tudi nasitijo.

Orehova jedrca so odličen vir antioksidantov, folne kisline, vitaminov C in E, elaginske kisline in makroelementov, kot so kalcij, magnezij, železo, ter mikroelementov selena, bakra in cinka.

100 g orehovih jedrc vsebuje:

• 15,2 g beljakovin,
• 65,2 g maščob,
• 13,7 g ogljikovih hidratov (vključno z 6,7 g vlaknin),
• 0,34 mg tiamina
• 0,54 mg vitamina B6,
• 98 µg folatov,
• 3,4 mg mangana,
• 1,6 mg bakra,
• 158 mg magnezija,
• 346 mg fosforja.

Skrbijo za naše zdravje.

Redno uživanje surovih orehovih jedrc pomaga pri presnovi, krepi srce in pljuča, ker pa orehi vsebujejo tudi aminokislino triptofan, ki sodeluje pri sproščanju serotonina, njihovo uživanje tudi pomirja. Elaginska kislina pripomore k zmanjšanju možnosti rakavih obolenj, aminokislina arginin pa pomaga pri ohranjanju prožnosti arterij in dobrem pretoku krvi skozi srce. Orehi ugodno vplivajo tudi na raven maščob in holesterola v krvi.

Kako jih kupiti?

Nekateri orehi tujih znamk, ki jih najdete na policah trgovin, so beljeni z natrijevim hipokloritom, zato je priporočljivo, da kupujete domače. Če je le mogoče, jih najprej poskusite – pogosto se namreč zgodi, da so grenki in žarki. Redno preverjajte tudi rok uporabe mletih orehov, ki jih hranite v omari. Orehova jedrca shranjujte v nepredušno zaprtih posodah v temnem in hladnem prostoru.

Uživanje

Kot rečeno, je oreh pogosto uporabljena sestavina pri številnih piškotih in sladicah. Pri nas sta morda najbolj priljubljeni potica in prekmurska gibanica. Kljub dobremu okusu je priporočljivejše, da si privoščimo surova jedrca. Če se jih prehitro naveličate, lahko naredite tudi kroglice: zmešajte zmlete orehe in rozine, iz mešanice naredite kroglice, te pa povaljajte v kakavu ali grenki čokoladi v prahu. Če pričakujete goste, lahko pripravite tudi okusno in nadvse sočno rulado, ki ne vsebuje moke in je zato veliko prijaznejša tako do vaše postave kot tudi do tistih, ki ne smejo uživati glutena.
Orehova rulada brez moke

Sestavine:

8 rumenjakov,
8 beljakov,
vaniljev sladkor,
8 žlic sladkorja,
100 g mletih orehov,
2 lončka kisle smetane.

Priprava:

Pečico segrejte na 160Ëš Celzija. Velik pekač obložite s papirjem za peko in ga namastite. Iz beljakov stepite trd sneg. V rumenjake penasto vmešajte ves sladkor. Tako orehe kot rumenjakovo mešanico nežno vmešajte v beljak. Maso razporedite po pekaču in pecite od 10 do 15 minut. Ko je testo ohlajeno, ga premažite s kislo smetano in zvijte v rulado. Potresite s sladkorjem v prahu. Dober tek!

PRAVA PREHRANA ZAVIRA ALZHEIMERJEVO BOLEZEN

Zdrava prehrana lahko zaščiti možgane pred staranjem, slaba pa ima seveda nasprotni učinek.
Starostniki z visokimi vrednostmi vitaminov in maščobnih kislin omega 3 imajo nižjo stopnjo degradacije možganov in boljši razum. Å kodljive maščobe v hitri prehrani so izraziteje prisotne pri pomanjšanih in slabše delujočih možganih, ki so značilni za bolnike z alzheimerjevo boleznijo. Zdrava prehrana je torej učinkovita tudi v zaviranju napredovanja demence.

Na našem jedilniku mora biti veliko sadja in zelenjave, ne smemo kaditi, redno moramo biti telesno dejavni in pozorno spremljati nivo holesterola v krvi. Preiskava v ZDA je obravnavala 104 prostovoljce s povprečno starostjo 87 let, ki so imeli znane dejavnike tveganja, da zbolijo za alzheimerjevo boleznijo. Tisti, ki so imeli v telesu več vitaminov B, C, D in E, so se bolje odrezali na testu miselnih sposobnosti.

Visoko so se uvrstili tudi tisti z višjo vsebnostjo maščobnih kislin omega 3, najslabše pa so se odrezali tisti z veliko vsebnostjo nezdravih maščob. Gre za maščobe, ki jih zaužijemo s hitro pripravljeno hrano, sladkarijami in ocvrtimi stvarmi. Nato so 42 prostovoljcem skenirali možgane in ugotovili, da imajo tisti, ki se zdravo prehranjujejo, večje. Avtor preiskave Gene Bowman iz Oregona je pojasnil: »Te izsledke je treba še potrditi, vendar je vznemirljivo spoznanje, da lahko ljudje potencialno ustavimo propadanje možganov z ustrezno prilagoditvijo prehrane.«

ÄŒUFTE V PARADIŽNIKOVI OMAKI – hrvaÅ¡ko

Sastojci

250g
mljevene junetine

jedna
glavica luka

malo
soli

malo
bibera

malo
začinskog bilja po želji

jedna
kašika koncentrata od paradajza

malo
ulja

200g
svježih šampinmjona

dvije
kašike slatkog vrhnja

malo
mozzarella sira

Način pripreme

Izmješati meso, luk, začine, malo ulja i pire od paradajza. Oblikovati
manje kuglice i dobro ih uvaljati u brašno. Pržiti ih na srednjoj
temperaturi u več‡ zagrijanom ulju, tako da dobiju blago rumenu boju.

Zatim dodati ca. 100-200 ml vode (koliko želimo da imamo sosa). Ostaviti da
kuha na niskoj temperaturi 10 min. Ako bi bilo pregusto dodati još malo
vode i vidjeti dali je dovoljno začinjeno ( po potrebi jos dodati soli i
vegete). Zatim dodati šampinjone koje smo oprali i očistili. Ako su
sitni stavljati ih cjele, a ako su veliki prepoloviti ih.

Dodati vrhnje i dobro izmješati. Kuhati jos 5 minuta, a zatim dodati mozzarellu i skloniti sa pleha da se malo ohladi.

SLO – KOT PRILOGO DAMO PIRE KROMPIR, TESTENINE ALI KUHAN RIŽ. PA DOBER TEK!

”KAJGANA” S PARADIŽNIKOM – hrvaÅ¡ko

četiri
zrela paradajza

četiri
kašike octa

malo
soli

malo
bibera

osam
svježih jaja

četiri
kašike mlijeka

50g
maslaca

Za ukras

osam
kriški hljeba

50g
maslaca

Način pripreme

Sat prije pripremanja jela uroniti paradajz u vruč‡u vodu.
Oguliti ga, pa razrezati na četiri komada. Odstraniti sjemenke i sok, pa ga još narezati na manje komade.
Dodati ocat, so i biber.
Pustiti da tako stoje oko pola sata.

Za to vrijeme kriškama hljeba odrezati vanjsku koru.
Prepržiti ih na maslacu i poslagati na tanjire.

U posudi rastopiti maslac, dodati paradajz i malo promiješati.
Posebno umutiti jaja s mlijekom i solju.
Dodati ih paradajzu, pa promiješati.

Kad se jaja počnu stiskati dodati biber.
Kada su gotova, jaja razdjeliti po tanjirima.

KAKO IZBOLJÅ ATI SPANEC?

Je ravno danes za vami noč, ko se vam zdi, da ste resnično spali le dobro uro ali dve, preostalih pet pa ste se nemirno premetavali po postelji?

Spanec je za človeka nujno potreben, a njegovega pomena se zavemo šele, ko nam ga primanjkuje ali kadar čutimo potrebo po njem. Na fiziološki ravni se pomanjkanje spanja lahko odraža v obliki motnje v delovanju prebavil, obtočil, ali srca, na psihološki ravni pa v pešanju spomina, zbeganosti in razdražljivosti.

Vpliv okolja

Naturopat in fitoterapevt Gustave Mathieu, avtor knjige Izboljšajmo svoje spanje, poudarja, da na ritem spanca ne vplivata le dan in noč, ampak tudi menjava letnih časov, geografska širina, položaj zvezd in drugi vplivi, kot so temperatura okolja, važnost zraka, elektromagnetni pojavi, nadmorska višina, celo veter.

Predvsem sta pomembna položaj postelje in naša lega med spanjem, saj je zemeljsko magnetno polje poglavitni dejavnik biološkega delovanja našega organizma. Najboljši položaj postelje je, če obrnemo vzglavje proti severu, tako da ima človek noge proti jugu, kar mu omogoča, da nemoteno diha in da se med spanjem dobro počuti.

Opazujte naravo in svoje telo

“Da bi se po spancu počutili resnično spočiti, mora imeti tri bistvene lastnosti: biti mora dolg, globok in reden,” pravi Mathieu, ki problematizira vsakršno hoteno kratenje spanca na račun dela in podaljševanje budnosti s pomočjo poživil, kar dolgoročno lahko povzroči tesnobna stanja in živčna obolenja.

Potrebe po spanju se razlikujejo glede na spol, starost in anatomijo, predvsem pa so odvisne od vsakega posameznika, zato je ključno, da spanje prilagodite svojim osebnim potrebam. Idealni odmerek spanja boste našli z opazovanjem reakcij svojega telesa in narave. V času enakonočja na primer težite k sedmim uram spanja, medtem ko se v poletnem času ta doba lahko skrajša, pozimi pa podaljša. Bolj kot dan je za spanje primerna noč, saj poleg nočne tišine na spanec ugodno vplivata še hlad in ioniziranost atmosfere.

Delo in skrbi

Velikokrat je žal spregledano dejstvo, da je kakovost vašega spanja odvisna od vašega dela in dnevnih skrbi. Med preživetim dnevom in spancem v naslednji noč obstaja namreč neka stalna povezanost. Po napornem dnevu vas spanec, ki bo sledil, ne bo odpočil. Tako ne zadostuje, če le dovolj spimo, ampak je treba spati tudi dovolj dobro. Skušajte se izogibati preobremenitvam, ki so lahko posledica slabe organiziranosti pri delu, predvsem pa ne živite živčno. V svoje življenje poskusite vnesti ravnovesje in harmonijo.

Nekaj nasvetov za izboljšanje spanja:

1. Po večerji si privoščite krajši sprehod.
2. Pred spanjem se sprostite s katero od dihalnih tehnik ali si privoščite toplo kopel.
3. Iz glave poskusite odstraniti vse, kar vas skrbi in muči. Mračne misli zamenjajte s spomini iz svojega življenja, ki vam na usta izvabijo nasmešek.
4. Zaradi menjavanja zraka se poskusite navaditi spati vsaj pri priprtem oknu.
5. Poskrbite za ustrezno vlažnost zraka.