JAIMIE OLIVER – NASVETI S TV-JA

putanesca omaka  tuna v 4 žlic olja v ponev  malo ćilija mao ćesna stisnemo v ponev kapre -2 mali žlički 4 filete inčunov  ki jih natrgamo  pražimo  dodamo narezan peteršilj dodamo tuno šele na koncu  eno pločevinko dodamo mlet cimet  olive -natrgamo jih  8 cimeta pa dmao malo žličko  premešamo  700ml paradiž omake počasi naj vre

čokoladni ganaš   20 dkg čokolade s
topimo nad soparo  dodamo malo soli ki poudari okus  nato dodamo lupino mandarine ali klementine in 300ml smetane …postrežemo hladno ali toplo s polovicami pomaranč in piškoti za pomakanje

koromać -1 korenina in pest redkvic     narežemo  s fudprocesorjem na ploščice .. redkvice z listi -15cm so veliki VSE NAREŽEMO

KUHANE ŠPAGETE DAMO IZ VODE V OMAKO  ..PREMEŠAMO  DODAMO LIMONIN SOK IN PETERŠILJ IN MEŠAMO ..ČE JE OMAKA PRESUHA DODAMO VODO OD KUHANJA ŠPAGETJAIMI RECEPTJJ

Nekoliko prirodnih lekova za uspešno lečenje vaginalne infekcije

Gotovo da nema žene koja nije išla ginekologu zbog vaginalne infekcije. Na žalost, česte su i mučne. Pored čajeva i standardnih lekova, postoji i nekoliko prirodnih rešenja.

Vaginitis, vaginalne infekcije praćene su svrabom, peckanjem, nadraženošću vagine i bolovima u predelu donjeg dela stomaka. Može doći i do promene količine i mirisa iscedka. Javlja se kod gotovo svih žena (češće onih koje su polno aktivne) i spada među najčešće razloge odlaska ginekologu.

Ističu se najčešće tri tipa vaginalnih infekcija: bakterijska vaginoza (neravnoteža vaginalnih bakterija), vulvovaginalna kandidijaza (rast i razmnožavanje gljivica) i trihomonijaza (uticaj parazita Trihomonas vaginalis).

Posetite ginekologa prvenstveno da utvrdite o kojoj se vrsti infekcije radi, jer su simptomi poprilično slični. Pored propisanih lekova mnoge žene se okreću čajevima od uve i brusnice, a ako je reč o gljivičnoj infekciji postoji još nekoliko načina da sami sebi pomognete. (Za druga dva tipa infekcija treba vam isključivo pomoć doktora).

Čajevi

Protiv svraba i peckanja delotvoran je čaj od ruzmarina. Možete ga koristiti kao sredstvo za intimnu negu (za pranje intimnih delova tela) ili samo ga natapkati na vaginalni otvor. Možete ga i piti – prelijte 1 kašičicu sušenog ruzmarina sa 1 šoljom kipuće vode, ostavite 10 minuta poklopljeno, pa procedite. Pijte 1 do 4 šolje na dan ako imate gljivičnu infekciju.

Brusnice su korisne u borbi protiv infekcije urinarnog trakta (ili bešike), ali i protiv gljivičnih infekcija. U slučaju gljivica preporučuje se da pijete nezaslađeni čisti sok od brusnica nekoliko puta na dan.Možete konzumirati i tablete od brusnica ili suve brusnice. Rezultati će biti vrlo brzo vidljivi.

Ulja

Ulje čajevca ima jaka antigljivična svojstva. Par kapi ulja čajevca stavite na tampon, pa ga stavite u vaginu. Ostavite dva do 3 sata da deluje. Ponavljajte dva puta dnevno.

Na sličan način deluje i ulje origana. Možete ga naneti površinski, ali razređenog u maslinovom ulju; ili oralno u vidu kapsula 2 puta na dan. Možete se problema sa gljivičnom infekcijom rešiti za par sedmica sa ovim tretmanom.

Beli luk

Jedite beli luk ukoliko imate gljivičnu vaginalnu infekciju. Jedna od opcija je i da napravite pastu od iseckanog belog luka i nanesite na inficirani deo. Možete nanositi i smesu ulja belog luka, vitamina E (iz kapsula) i kokosovog ulja.

Sirće

Koristiti možete i obično belo i jabukovo sirće i to u toplim kupkama. Kupite organsko čisto sirće (najbolje jabukovo). U kadu sa toplom vodom uspite 1 šolju ovog sirćeta. Natapajte se 20 minuta i onda lagano obrišite peškirom.

Neven

Ova biljka, takođe ima antigljivična i protivupalna svojstva. Izgnječite par listova nevena (pazite da je biljka čista, netretirana hemikalijama). Izgnječite listove i nanosite površinski. (Izbegavajte u trudnoći).

Autor: Andrijana Veselinović

ČISTILNE BOMBICE ZA WC

link – nasveti o stresu

http://www.aktivni.si/zdravje/kaj-stres-naredi-telesu/?utm_source=tweepy&utm_medium=twitter&utm_campaign=tweepy_2014-08-05

http://www.aktivni.si/zdravje/vse-zanke-razstrupljanja/

http://www.aktivni.si/zdravje/preventiva/pomladno-razstrupljanje/

http://www.aktivni.si/prehrana/zdrava-prehrana/hrana-rana-rak-prehranska-pomagala/

Uzrok raka otkrio još 1923., zaštita od te fatalne bolesti vrlo je jednostavna…

Osnovni uzrok raka službeno je otkriven prije 1923., a pronalazač je 1931. za to dobio Nobelovu nagradu iz medicine. Vrlo mali broj ljudi u svijetu zna za to, jer je ta istina nažalost sakrivena od javnosti.

Godine 1931. njemački znanstvenik Otto Heinrich Warburg (1883.-1970.) primio je Nobelovu nagradu za pronalazak osnovnog uzroka raka. Dr. Warburg je otkrio da je rak rezultat anti-fiziološkog načina života.

Anti-fiziološkim načinom prehrane (pretežno hranom koja zakiseljuje) i fizičkom neaktivnošću tijelo stvara kiselu sredinu slabo opskrbljenu kisikom.

Stanična kiselost istiskuje kisik, a pomanjkanje kisika u stanicama stvara kiselu sredinu.

Dr. Warburg je rekao: “Pomanjkanje kisika i kiselost su dvije strane iste medalje: ako netko ima jedno, ima i drugo”.

Ako imate previsoku kiselost, automatski će vam nedostajati kisika u organizmu; ako vam nedostaje kisika imat ćete zakiseljen organizam. Kisela sredina je sredina bez kisika.

“Oduzmete li zdravoj stanici 35% njezinog kisika, možete je pretvoriti u stanicu raka za samo dva dana”, tvrdio je dr. Warburg.
“Sve normalne stanice imaju apsolutnu potrebu za kisikom, ali tumorske stanice mogu živjeti bez njega. To je pravilo bez iznimke”.

Tumorska su tkiva kisela, dok su zdrava alkalna

U svojem djelu “Metabolizam tumora“, dr. Warburg je pokazao da svi kancerogeni oblici ispunjavaju dva temeljna uvjeta: krvnu kiselost i hipoksiju (pomanjkanje kisika).

Otkrio je, da su tumorske stanice anaerobne (ne udišu kisik) i da ne mogu preživjeti u prisutnosti visokih koncentracija kisika.

Tumorske stanice mogu preživjeti samo uz pomoć glukoze i u sredini bez kisika.

Stoga, karcinom nije ništa drugo nego obrambeni mehanizam, koji naše stanice koriste da bi preživjele u kiseloj sredini bez prisustva kisika.

Nobelovac Otto Heinrich Warburg (1883.-1970.)

Zdrave stanice žive u alkalnoj sredini punoj kisika, koja omogućava njihovo normalno funkcioniranje. Tumorske stanice žive u kiseloj sredini siromašnoj kisikom.

Kiselost i alkalnost organizma ovisi o hrani

Nakon što je završen probavni proces, hrana, ovisno o svom nutritivnom profilu, stvara uvjete kiselosti ili alkalnosti u tijelu.
Pojednostavljeno rečeno, alkalnost organizma ovisi o tome što jedemo.

Kiselo ili alkalno stanje mjeri se PH skalom od 0 do 14, gdje je 7 neutralna zona. Od 0 do 7 je kiselo, a od 7 do 14 je alkalno.

Naše stanice, da bi mogle uspješno funkcionirati, trebaju imati lagano alkalan pH, malo iznad 7.

Kod zdravog pojedinca pH krvi nalazi se između 7,40 i 7,45.

Krv se neprestano sama regulira kako ne bi upala u metaboličku kiselost.

Međutim, neka hrana zakiseljuje krv i zagađuje tijelo.

Hrana koja zakiseljuje tijelo:

* Rafinirani šećer i svi njegovi derivati. Od svih je najgori, jer nema bjelančevina, masti, vitamina ni minerala, samo rafinirane ugljikohidrate, koji škode gušterači. Njegov pH je 2,1 (veoma kiseo).
* Meso (sve vrste)
* Proizvodi životinjskog porijekla – mlijeko i sirevi, vrhnje, jogurt itd.
* Rafinirana sol
* Rafinirano brašno i svi njegovi derivati kao što su tjestenina, torte, keksi itd.
* Kruh
* Margarin
* Kofein
* Alkohol
* Duhan
* Sva industrijski prerađena i konzervirana hrana, koja sadrži konzervanse, umjetne boje, arome, stabilizatore itd.
* Antibiotici i općenito svi lijekovi

Hrana koja alkalizira:

* Svo sirovo povrće. Neko je kiselo po okusu, ali u tijelu se mijenja i postaje alkalno.
* Voće. Na primjer, limun unutar tijela ima veoma visok stupanj alkalnosti. (Nemojte da vas zavara njegov veoma kiseli okus).
* Bademi. Vrlo su alkalni.
* Integralne žitarice: jedina alkalizirajuća žitarica je proso. Sve su ostale žitarice lagano kisele, no idealna prehrana treba i određeni postotak kiselosti pa valja jesti i nešto žitarica. Sve žitarice moraju se jesti kuhane.
* Med. Ima vrlo visoku alkalnost.
* Klorofil. Zelene biljke sadrže klorofil koji je veoma alkalan.
* Voda. Važna je za proizvodnju kisika. Uvijek budite dobro hidrirani, pijte vode malim gutljajima tijekom cijelog dana.
* Vježbanje. Vježbe pomažu održavati alkalnost organizma jer daju kisik cijelom tijelu. Sjedalačkii način života uništava život.

Kemoterapija ne liječi nego pogoršava kiselost organizma

Kemoterapija zakiseljuje tijelo do te mjere da ono mora posegnuti za alkalnim rezervama organizma, kako bi neutraliziralo kiselost žrtvujući minerale (kalcij, magnezij, kalij) ugrađene u kosti, zube, udove, nokte i kosu.

Iz tog razloga primjećujemo promjene na osobama koje primaju kemoterapiju, između ostalog i opadanje kose.
Ostali lijekovi također pogoršavaju kiselost organizma, pa ih valja izbjegavati koliko je to god moguće.

Ispravan omjer pH

Kao što je naglašeno, potpuno je nemoguće da se rak pojavi u nekoj osobi koja se zdravo hrani, pije puno čiste vode i vježba.

Da biste se ispravno hranili, osigurajte si 60% alkalnu prehranu i izbjegavajte proizvode koji su u većini kiseli, kao što su gazirana pića, slatkiši, brza hrana.

Ne zloupotrebljavajte sol te je koristite što je manje moguće.

Ako ste bolesni, idealno je da vam ishrana bude 80% alkalna.

Imate li karcinom, savjet je da alkalizirate tijelo što je više moguće. To možete postići uz pomoć prehrane, vježbe, izbjegavanja stresa i dodatnog unosa klorofila.

Mišljenja stručnjaka

“Sve takozvane prirodne smrti nisu ništa drugo nego terminalna točka zasićenosti tijela kiselošću”, rekao je George W. Crile iz Clevelanda, jedan od najpriznatijih kirurga na svijetu.

“Nisu važna bezbrojna imena bolesti, nego činjenica da one sve proizlaze iz osnovnog uzroka: previše kiselosti u tijelu.” – Dr. Theodore A. Baroody, knjiga “Alkaliziraj ili umri” (“Alcalize or Die”):
“Povećana zakiseljenost organizma uzrok je svih degenerativnih bolesti. Ako dođe do poremećaja ravnoteže i organizam započne skladištiti kiselost i toksine u većoj mjeri nego što ih može izlučiti, onda se javljaju bolesti” – dr. Robert O. Young.
Izvor: http://alternativa-za-vas.com

Graviola – rastlina, ki uničuje rakave celice

Graviola je majhno zimzeleno drevo iz pragozdov Peruja z velikimi listi in zelenimi bodičastimi sadeži. Graviolo so cenili že Indijanci, saj so jo uporabljali proti različnimi boleznimi.
Graviola vsebuje posebne snovi imenovane acetogenini (anonini), ki jim pripisujejo najmočnejše delovanje na zdravje.

V letih med 1940 do 1970 je potekalo veliko uradnih in neuradnih raziskav te ‘čudežne’ rastline. Ena pomembnejših je bila narejena tudi na univerzi Purdue v Indiani, ki je potrdila, da imajo acetogenini pomembno vlogo pri preprečevanju nastajanja tumorjev. Preprečujejo in zavirajo tudi razmnoževanje rakavih celic.

Graviola tudi krepi imunski sistem, deluje antibakterijsko in proti virusom, niža povišan krvni tlak in povišano telesno temperaturo, uničuje parazite in deluje preventivno na vrsto kroničnih bolezni in stanj.

Graviola v boju proti raku

Obstaja tudi nekaj zapisov o tajnih študijah iz 70-ih let prejšnega stoletja, ki naj bi pokazale, da graviola uspešno uničuje rakave celice v našem telesu in je 10.000-krat bolj učinkovita kot običajna kemoterapija z zdravilom Adriamicin. Učinki zdravljenja z graviolo obnovi in okrepi imunski sistem v nasprotju z običajno kemoterapijo, ki je zelo naporna in oslabi imunski sistem.

Graviola raste v Mehiki, Kolumbiji, Peruju, Venezueli, na Karibih, najdemo pa jo tudi v nekaterih državah Afrike in Azije. Rastlini streza podnebje z visoko vlažnostjo in razmeroma toplimi zimami.

Graviola ni zelo veliko drevo, uporabna pa je celotna rastlina. Južnoameriški Indijanci so uporabljali lubje, liste, korenine, semena in sadeže za zdravljenje številnih bolezni kot so astma, artritis, težave z jetri in bolezni srca. Okus sadežev spominja na kombinacijo ananasa in jagode.

Graviola – zdravilo za številne bolezni

Kot smo že omenili, graviola največ pozornosti pritegne ravno pri zdravljenju raka, pomaga in zdravi pa tudi veliko drugih bolezni in tegob.

Graviola …

• uničuje rakave celice povsem naravna in varna in ne povzroča slabosti, izgube teže in las;
• izvleček iz te rastline naj bi uničeval maligne celice 12 vrst raka;
• telo postane opazno močnejše in bolj zdrave tekom poteka zdravljenja;
• ščiti in krepi imunski sistem pred okužbami;
• pomaga pri depresiji in stresu ter vrača duhovno moč in boljše počutje.

Tako kot pri ostalih oblikah naravnega zdravljenja se morate seveda preden se lotite terapije ali uživanja tudi pri gravioli prej dodobra informirati o terapiji in pa posvetovati s svojim zdravnikom in strokovnjakom.

MSM – mineral lepote in tudi zdravja

Metil sulfonil metan (MSM) je organska oblika žvepla, ki na naše zdravje vpliva na številne pozitivne načine. Metil sulfonil metan je tretje največje hranilo, ki ga najdemo v telesih čisto vseh vretenčarjev. MSM mineral najdemo tudi v številnih živilih, kot so na primer meso, mleko in mlečni izdelki, prav tako pa tudi zelenjava.

Uporaba MSM minerala oz. metil sulfonil metana postaja v današnjem času vedno bolj razširjena, saj pomembno vpliva na naše zdravje. Dokazano naj bi mineral MSM pomagal pri zagotavljanju zdravih sklepov, pomemben pa je tudi zaradi številnih drugih razlogov.

Pomen žvepla

Žveplo danes dobiva vedno večjo veljavo, saj ga cenijo kot zelo pomembno hranilo, brez katerega številne druge telesne funkcije ne bi mogle delovati tako, kot je treba. Žveplo tako igra zelo pomembno vlogo pri razstrupljanju in različnih vnetnih stanjih v telesu. Sicer žveplo najdemo v več kot 150 različnih spojinah v telesu. Žveplo se nahaja v praktično vsaki telesni celici, zato je vitalnega pomena, da se zavedamo pomembnosti njegove vloge za delovanje telesa.

Žveplo pomembno vpliva na produkcijo glutationa, enega najmočnejših antioksidantov, ki igra zelo pomembno vlogo pri razstrupljanju telesa. In brez žvepla delovanje glutationa ne more potekati tako, kot je treba.

Pozitivne lastnosti MSM-ja

Poleg tega, da MSM skrbi za višjo raven energije v našem telesu ter pomaga pri različnih oblikah alergij in astmi, MSM v telesu vsak dan opravlja še vrsto pomembnih funkcij.

MSM mineral je ključni vir žvepla

Žveplo je verjetno eno najpomembnejših hranil v našem telesu, saj je prisotno v aminokislinah, ki predstavljajo gradnike beljakovin. Žveplo ima prav tako kopico drugih zdravilnih in preventivnih funkcij v našem telesu. In MSM mineral je daleč najboljša oblika žvepla, ki jo lahko zaužijemo z različnimi živili ali pa jo v telo vnesemo v obliki prehranskih dopolnil.

MSM pomaga pri zagotavljanju zdravja kosti in sklepov

MSM pozitivno deluje na zdravje kosti ter zato pomaga pri artritisu, revmatoidnem artritisu ter osteoartritisu. MSM prav tako pomaga do večje gibljivosti sklepov, zmanjšuje bolečino in oteklino ter zakrčenost (togost) mišic.

Deluje razstrupljevalno

MSM močno poveča prepustnost celičnih membran, zaradi česar se poveča sposobnost celic, da iz telesa odstranjujejo presežek tekočine in toksinov. Ta mehanizem ima velik razstrupljevalni učinek ter omogoča, da esencialna hranila hitro pridejo v naše telo in tako izboljšajo splošno delovanje celičnih membran.

Skrbi za zdravje las in kože

Žveplo skrbi tudi za produkcijo kolagena in keratina, ki sta oba zelo pomembna za zdrave lase in nohte. MSM mineral, ki mu pravimo tudi mineral lepote, poskrbi za to, da so tako lasje kot nohti močnejši in zdravi. Ta čudežni mineral je v pomoč tudi pri zdravljenju različnih težav s kožo, kot so na primer luskavica, ekcemi, rosacea, dermatitis, akne in prhljaj.

MSM pomaga do več energije

Kot smo pojasnili, MSM poveča prepustnost celičnih membran, zaradi česar se telesu ni treba v tako veliki meri ukvarjati z izločanjem akumuliranih strupenih snovi iz telesa. Ker se ima telo možnost ves čas učinkovito razstrupljati, lahko lažje absorbira hranila, zaradi česar se zmanjša količina energije, ki se porabi pri prebavi hrane.

Poleg vsega naštetega pa MSM pomaga tudi pri astmi, alergijah, vzdržuje primerno pH vrednost v telesu, pomaga pri različnih oblikah prebavnih težav, kot so diareja, slabost in zaprtje. MSM naj bi tudi pomagal pri trebušnih krčih, glavobolih in bolečinah v mišicah, ki so posledica različnih hormonskih nepravilnosti. MSM mineral prav tako uravnava krvni sladkor ter zmanjšuje raven stresa.

MSM se sicer nahaja v skoraj vseh surovih živilih, na primer v zelenolistni zelenjavi. Zanimivo je, da ga najdemo tudi v pivu in kavi. Surovo mleko je eden najboljših virov metil sulfonil metana. Idealno bi bilo, če bi žveplo dobili le iz zaužite hrane, kar pa je danes za marsikoga prava misija nemogoče. Zato je v takih primerih na mestu uporaba MSM- ja v obliki prehranskega dopolnila. MSM uporabljajte tako, da ga eno čajno žličko vmešajte v vodo, limonado ali pomarančni sok. Iz njega lahko pripravite tudi odlične kozmetične izdelke, ki bodo poskrbeli za vašo lepoto. Tako lahko MSM dodajate kremam, šamponom, milom, losjonom …

Rdeči smoothie za boljše razpoloženje

Ta kašasti napitek je kot nalašč v tistih trenutkih, ko ste vznemirjeni in potrebujete nekaj, kar vas bo pomirilo in vam spet narisalo nasmeh na obraz. Smoothie vsebuje slastno rdečo peso, granatno jabolko, brusnice, jabolka, robide, goji jagode ter kokosovo vodo, ki napitku daje poseben sladkast okus. Zaradi bogate vsebnosti antioksidantov je ta smoothie tudi idealno orožje v boju proti sezonskim prehladnim obolenjem.

Za pripravo rdečega smoothija potrebujete:

• 1 manjšo rdečo peso (olupite jo in jo narežite na manjše koščke)
• pest goji jagod
• 1/3 skodelice organsko pridelanih brusnic
• 1/2 skodelice semen granatnega jabolka
• polovico srednje velikega jabolka
• pest robid
• 2 skodelici kokosove vode

Vse sestavine zmešajte v močnem mešalniku in postrezite!

Iznajdljiva gospodinja nekoč: kako iz skoraj nič ustvariti okusen obrok

Ste kdaj pomislili, da bi naredili fižolove “šniceljne”? Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Marija Remec se je rodila 1869 in umrla leta 1956. Foto: DLIB

Včasih so imele gospodinje na dosegu roke le osnovna živila in so morale iz nič pripraviti imenitno in okusno jed. Tako je leta 1915 nastala Varčna kuharica Marije Remec, v kateri so navodila, kako s skromnimi sredstvi pripravite nasitne in okusne jedi.

Zagotovo je v vsakem domu na knjižni polici vsaj ena kuharica, vendar so recepti v nekaterih tako zahtevni, da pogosto nimamo vseh sestavin pri roki ali pa je postopek predolg.

Že na začetku prejšnjega stoletja so bile na voljo številne kuharske knjige, ki so jih kuharice rade vzele v roke. Zaradi višjih cen živil v tistem času pa se je Remčeva odločila, da mora napisati takšno knjigo, ki bo gospodinjam omogočala, da bodo pripravljale jedi iz stvari, ki jih ima skoraj vsaka hiša že doma ali pa jih lahko dobiti oziroma kupiti.

Remčeva je ugotovila, da so bile vse kuharske knjige do takrat pisane za večja in bogatejša gospodinjstva, ki niso bila omejena s sredstvi, medtem ko si mala gospodinjstva razkošnih jedi niso mogla privoščiti. Iz teh razlogov se je odločila, da bo napisala knjigo za varčne gospodinje, za katere je veljalo, da so tudi sicer dobrih rok ter ljubeče in skrbne žene, kar so še posebej cenili možje.

Vse jedi so pred zapisom preizkusili, in kot je zapisala avtorica, jih brez zadrege lahko postavite pred zahtevnejše goste. Zadostili so tudi merilom zdrave prehrane, saj so v knjigo uvrstili le tiste jedi, ki vsebujejo vse potrebne snovi za zdravo življenje človeka. Na začetku 20. stoletja je morala gospodinja pripraviti zdrav in nasiten obrok, čeprav takrat večini to ni bila prioriteta in so gledale le na to, da je bila jed okusna in je šla v slast.

Danes po nasvet na splet, včasih v kuharsko knjigo
Le kaj danes skuhati, je pogosto vprašanje, ki po navadi ostane v zraku, vendar lahko danes odgovore poiščete na spletu oziroma na različnih kuharskih portalih, nekdaj pa so lahko pogledali le v kuharico. Poleg tega včasih ni bilo toliko sestavin na voljo kot danes, zato so morale biti gospodinje zelo iznajdljive, da so znale isto živilo pripraviti na več načinov.

V knjigi Varčna kuharica: Stare slovenske jedi je več praktičnih nasvetov, med drugim tudi za shranjevanje jajc za zimo, saj kokoši nesejo bolj v poletnem času. Ena možnost je, da se jih shrani v proso, dalj časa pa se ohranijo v stekleni vodi – tudi do enega leta. Ko še ni bilo skrinj, so se morali ljudje znajti na različne načine.

Kako ohraniti sveže meso?
Meso so ohranili sveže tako, da so v glinast lonec položili koprive, nato naložili meso in ponovno koprive. To so dobro pokrili in shranili na hladno. Suho meso pa so ovili v tiskan papir in posuli z bukovim pepelom, saj je tako ohranilo okus in bilo dalj časa sveže. Zagotovo ste že kdaj rezali sveže pečen kruh in imeli pri tem težave. Morali bi le ogreti nož in brez težav bi narezali tanke rezine. Luščine graha so včasih posušili na plošči štedilnika ali na peči, jih shranili na suho in dodajali juhi, ki je bila zato okusnejša.

Včasih so kuhali preprostejše jedi, saj niti niso imeli toliko sestavin na razpolago kot danes. V starejših kuharicah je veliko jedi, ki so šle v pozabo in jih današnja kuhinja zaradi sodobnih smernic kuhanja ne pozna več.

Četiri načina da se rešite stravične zubobolje

Zubobolja je velika muka. Ukoliko vas „snađe“ ovaj nesnosan bol, probajte da primenite neki od recepata koje vam nudimo, dok ne stignete do prvog stomatologa.

Led

Jedan od najjednostavnijih i najefikasnijih domaćih tretmana protiv zubobolje je – nekoliko kockica leda umotajte u kuhinjsku krpu i prislonite uz lice na mestu gde vas boli zub. Led će pomoći da se umrtvi zubni živac, a time i bol. Ova metoda pomoći će i kod otečenosti.

Zdrobite aspirin

Tableticu smrvite tako da nastane prah. Potom ga prstom nanesite na bolni zub. Ukoliko je puknut, vodite računa da prah dospe u sve pukotine krnjeg zuba. Nakon 20 do 30 minuta trebalo bi da osetite olakšanje.

Alkohol

Pijenje alkoholnih napitaka neće pomoći, ali gutljaj alkoholnog pića koje ćete zadržati u ustima, odnosno na bolnom zubu, moglo bi da olakša situaciju. U tom slučaju preporučuju se žestoka pića. Alkohol će umrtviti bol dok ne stignete do stomatologa.

Slana voda

Kašičicu kuhinjske soli pomešajte u čaši tople vode dok se potpuno ne rastopi. Otpijte gutljaj i mućkajte ga u ustima minut ili dva, a potom ispljunite. Ponavljajte postupak sve dok ne ispraznite čašu.