Kateri blender naj izberem? Blendtec, Vitamix ali Omniblend V?

Smutiji – napitki, zmešani iz sadja, zelenjave in superhrane – so sestavni del zdravega prehranjevanja. So enostavni in hitri za pripravo, oskrbijo nas z vsemi potrebnimi hranili in dajejo moč ter energijo, potrebno tako za vsakodnevna opravila kot športno aktivnost. Poleti se še posebej priležejo, saj v vročini marsikdo izgubi apetit za »bolj konkreten« obrok, smuti ga lahko popolnoma nadomesti, hkrati pa telo učinkovito hidrira. In prav zaradi vsestranske uporabnosti in okusnosti smutijev si vsak ljubitelj zdravega življenja prej ali slej omisli blender. Tu se ponavadi zatakne – trg je poln blenderjev najrazličnejših velikosti, oblik in zmogljivosti, da o tem, koliko je vredno seči v žep, sploh ne govorimo. Zato smo pogosto zmedeni, saj ne vemo, kateri je pravi za nas.

Najprej se moramo vprašati, čemu bo naš blender služil. Si bomo z njim zgolj občasno pripravljali sadne smutije? V tem primeru je odgovor enostaven. Naše potrebe bo zadostil močan blender povprečne kakovosti, na voljo v trgovinah z belo tehniko. Mogoče nam bo zadostoval že palični mešalnik.

Bi si radi dnevno pripravljali smutije z zelenolistno zelenjavo in blender uporabljali tudi za pripravo zahtevnejših presnih jedi? Tisto gladko strukturo, pri kateri v smutiju ne čutimo več špinače, blitve, kopriv in regrata, dajejo le močnejši blenderji. Njihova cena je primerno višja, a so vredni vsakega centa. Ne le, da se lahko na njih zanesemo za vsaj nadaljnih 10 let, so tudi edini, s katerimi bo pitje zelenih smutijev lahko resnično užitek in edini, ki so kos zahtevnejšim kulinaričnim opravilom, kot so mletje oreščkov, priprava sladoleda, namazov in pomak, mleka iz semen ali oreščkov … Ko je padla odločitev za močan blender, se po navadi odločamo med vodilnima znamkama tovrstnih aparatov. Vitamix in Blendtec sta konkurenčni znamki močnih blenderjev, med katerima so razlike bolj ali manj neočitne in marsikoga zmedejo. Za katerega se odločiti, kateri je boljši? Zbrali smo nekaj dejstev, po katerih lahko primerjamo omenjena blenderja, odločitev pa naj seveda temelji na lastnih potrebah in željah vsakega posameznika.

Zmogljivost

Seveda je zmogljivost verjetno najpomembnejša stvar pri izbiri blenderja. Kateri naredi bolj gladke smutije, s katerim bom lahko bolj fino zmlel oreščke? Ko primerjamo Vitamix in Blendtec, takšna vprašanja nekako izgubijo na teži. Ker oba aparata sodita med najmočnejše blenderje na svetu, ni bojazni, da z enim ali drugim ne bi zmogli kateregakoli opravila, ki ga pričakujemo od dobrega blenderja. Kljub nekoliko večji moči Blendteca je struktura napitkov in mletih živil v enakem času enaka pri obeh. Razlike bi bile morda opazne le pri mletju bolj, no, nenavadnih stvari, kot je npr. iPad, a teh običajno ne dajemo v smuti.

Vitamix ima prednost pri pripravi gostejših mas, saj je že osnovni posodi priložen »tamper« – posebna palica, s katero lahko med samim delovanjem aparata potiskamo vsebino proti rezilom. Tamper je nepogrešljiv pri pripravi smutijev z veliko zelenja, masla iz oreščkov, gostih namazov in omak ter pri pripravi mase za presne sladice, kjer ne želimo dodajati tekočine. Pri običajni posodi Blendtec blenderja moramo za takšne strukture brez tekočine ustavljati aparat med samo pripravo in maso postrgati s sten posode. Ima pa Blendtec na voljo veliko posod, ki zadostijo omenjenim potrebam. Za pripravo smutijev z veliko zelenja je primerna široka posoda, kjer se zaradi njene širine sestavine ne zatikajo, pred kratkim pa je Blendtec razvil tudi t.i. »twister jar« posodo s posebno oblikovanim pokrovom s podaljški, ki omogočajo potiskanje sestavin proti dnu med samim delovanjem aparata. Z njo lahko naredimo masla iz oreščkov, goste omake in namaze na podoben način kot s pomočjo palice pri Vitamixu.

Pri obeh aparatih je omogočen nakup spatule, s katero lahko iz posode postrgamo vsebino, ki je ostala na dnu.

Moč motorja in hitrost

Moč Vitamixa znaša 1000-1200 W, hitrost vrtljajev pa se giblje med 1000 in 37.000 vrtljajev na minuto, odvisno od želene nastavitve. Maksimalno število vrtljajev na minuto, 37.000, je enako pri Blendtec blenderju, je pa višja njegova moč, ki znaša 1560 W. Resnici na ljubo je treba povedati, da se razlika v moči motorja v praksi ne kaže. Oba mešata smutije z gladko teksturo, meljeta oreščke, semena in žita ter pripravljata enako kakovostne namaze. Mogoče bi bilo dobro omeniti še to, da močan motor in število vrtljajev povzročita, da se ob daljšem blendanju vsebina nekoliko segreje. Temu se, na primer pri delanju smutijev, lahko izognete tako, da kot zadnjo sestavino v blender dodate še nekaj kock ledu.

Cena

Pri nakupu vsakega izdelka je cena seveda pomembna, sploh ko govorimo o večjih vsotah, ki jih bomo odšteli za dober blender. Za nov Blendtec bomo pri nas odšteli od 560 evrov (za 1,9-litrsko posodo) do 624 evrov (za 2,7-litrsko posodo), medtem ko nam bodo za nov Vitamix z 2-litrsko posodo zaračunali 649 evrov.

Posoda – oblika, velikost in sestava

Veliko ljudi se sprašuje, kako velika posoda bo primerna za njihove potrebe. Za vsakodnevno uporabo – recimo, da za zajtrk pripravite velik smuti zase in za partnerja – bosta 2 litra oz. 1,9 litra več kot dovolj. Pri tem velja omeniti, da je uradno priporočilo Blendteca, da se posoda napolni samo do polovice, kar pomeni pol manj smutija kot znaša volumen posode, medtem ko lahko pri Vitamixu posodo napolnite praktično do vrha pa se sestavine še vedno kakovostno zmešajo.

Pri Vitamixu so poleg 2-litrske posode na voljo tudi posode z volumnom 0,9 l in 1,4 l, pri Blendtecu pa lahko izbirate med volumni 1,9 l in 2,7 l. Vitamix ima tudi možnost nakupa posode za suho mletje, ki je namenjena finemu mletju suhih sestavin, kot so oreščki, semena in žita. Po izkušnjah večine uporabnikov vsemu temu sicer popolnoma zadosti že običajna posoda in nakup dodatne posode ni potreben, prednost posode za suho mletje je le v tem, da zmore v moko spremeniti večje količine žit naenkrat in v hitrejšem času. Ob rednem mletju večjih količin žit se posoda pri obeh aparatih »zapraši«, zato je posebna posoda za suho mletje priporočljiva predvsem iz estetskih razlogov.

Blendtec je občutno manjši – v višino skupaj z motorjem meri okrog 40 cm, medtem ko enaka višina pri Vitamixu meri 51 cm – zato se bolje prilega nižjim kuhinjskim prostorom. Vitamix rad povzroča težave, ko ga je treba namestiti na pult, pod kuhinjsko omarico. Po širini in globini se aparata ne razlikujeta bistveno. Masa Blendteca znaša 5,4 kg, masa Vitamixa pa 5,0 kg.

Izgled je seveda stvar osebnega okusa, čeprav je Blendtec večkrat pohvaljen kot bolj eleganten in moderen od nerodnega Vitamixa. Oba blenderja sta na voljo v treh barvah: rdeča, bela in črna, Vitamix pa ponuja še aparat iz nerjavečega jekla.

Upravljanje

Druga izrazita razlika med blenderjema je v načinu upravljanja. Vitamix že več kot 70 let vztraja na klasiki s stikali in gumbi, medtem ko Blendtec stavi na moderno tehnologijo. Pri Vitamixu lahko hitrost nastavljamo od 1 do 10 zgolj z enim vrtljivim gumbom, z dodatnim gumbom pa lahko preklopimo na turbo hitrost. Prednost je v enostavnosti upravljanja tudi za tiste, ki jim čuda tehnike niso preveč pri srcu. Pri Blendtecu delamo s tipkami na dotik in lahko z izbiro programov vnaprej določimo, koliko časa in kako bo aparat mešal. Prednost tega je, da nam ni treba stati ob posodi in čakati, da bo naš smuti zmešan, še vedno pa lahko mešanje nadzorujemo z lastoročnim spreminjanjem stopenj od 1 do 10, pri čemer se aparat po nekaj časa avtomatsko ustavi.

Glasnost

Oba blenderja sta močna in temu primerno glasna – če živite v bloku, boste morali imeti malce sreče s potrpežljivimi sosedi – a je Vitamix nekoliko tišji. Pri Blendtecu so se hrupu želeli vsaj delno izogniti z oblikovanjem protihrupne posode, ki zvok utiša za 10 decibelov, a je ta model Blendteca namenjen uporabi v gostinstvu in boste zanj morali odšteti približno dvakrat več kot za normalno hrupnega.

Materiali

Oba blenderja sta narejena iz kakovostnih materialov, njune posode pa nosijo naziv »BPA free« in so kot take brez zdravju škodljivega bisfenola, ki bi bil lahko problematičen predvsem ob daljšem stiku z vsebino posode.

Tradicija, zgodovina in poreklo

Oba blenderja prihajata in sta izdelana v ZDA. Prvi Vitamix je bil izdelan leta 1937 in ima tako nekaj desetletij daljšo tradicijo kot Blendtec, ki se je na tržišču prvič pojavil leta 1975.

Garancija

Pri nakupu obeh dobimo garancijo, ki velja 7 let.

Kaj lahko ustvari moj blender?

Razlike med blenderjema torej so, čeprav svojemu osnovnemu namenu – pripravi smutijev in drugih kulinaričnih dobrot – oba služita enako dobro. Nekoliko cenejši Blendtec izgleda bolj elegantno, Vitamix pa prepriča z daljšo tradicijo in prednostjo, da lahko z eno samo posodo opravljamo več funkcij (predvsem po zaslugi priložene palice), za kar pri Blendtecu potrebujemo več različnih posod.

Omniblend V

Pred kratkim je tržišče spoznalo še en blender, ki se trudi biti konkurenčen zgoraj opisanima. Preizkusil ga ni še nihče iz naše ekipe, zato bi ga bilo krivično enakovredno primerjati z Blendtecom in Vitamixom. Sodeč po izkušnjah in izjavah tistih, ki ga imajo, je moč z Omniblend V blenderjem pripravljati enake kulinarične poslastice, kot so (zeleni) smutiji, presni namazi in omake, juhe, rastlinska mleka in podobno. Največja prednost Omniblenda V v primerjavi z Blendtecom in Vitamixom je brez dvoma njegova nizka cena. Za takega z 2-litrsko posodo boste odšteli 330 evrov. Manjka mu predvsem »tradicija«, saj so najstarejši primerki stari šele nekaj let in bo njegovo dolgoročno kvaliteto pokazal šele čas. Omniblend V je za razliko od ostalih dveh izdelan na Kitajskem, sicer pa je po izgledu nekakšna mešanica obeh. Upravljanje z moderno izgledajočimi tipkami je prevzel od Blendteca, priročno palico za potiskanje mase navzdol pa si je sposodil od Vitamixa. Nekoliko slabša je moč njegovega motorja, ki znaša 950 W, vrtljajev pa ima celo nekoliko več, a pri takšnih hitrostih v praksi rezultat zaradi njih ni nič drugačen.

Primerjava tehničnih podatkov vseh treh znamk blenderjev

Člani ekipe PlanetBIO smo lastniki tako Blendtec kot Vitamix blenderjev in nihče od nas svojega ne bi menjal za drugega. Za katerega koli se boste že odločili vi, nakupa brez dvoma ne boste obžalovali, saj lahko vsi pomembno prispevajo k popestritvi obrokov in bolj zdravemu načinu življenja – začetni strošek, ki ga imamo z dobrim blenderjem, se tako ob redni uporabi tisočkratno povrne.

Kako (p)ostati vegetarijanec?

Postati vegetarijanec je enostavno – nekega dne se človek odloči, da bo iz takšnih ali drugačnih razlogov iz svoje prehrane izločil vsa živila, za katera je morala umreti žival. Vzroki za takšno odločitev so lahko etične ali zdravstvene, pa tudi ekološke, verske, ekonomične ali preprosto radovedne narave.

A to ni članek o tem, kako postati vegetarijanec. Po začetni odločitvi se poti ločijo in zgodb je toliko, kolikor je različnih ljudi. Nekateri v svojem novem življenju resnično uživajo, spet drugi imajo občutek, da se nečemu odpovedujejo, a kljub temu vztrajajo – ali pa tudi ne, tretje pot vodi še dlje, v veganstvo. Mnogim zdravje brsti in izginejo prej prisotne zdravstvene težave, obstajajo pa tudi taki, ki postanejo utrujeni in slabokrvni. A v nobenem primeru za nastalo stanje ne moremo kriviti vegetarijanske prehrane same po sebi. Bi v isti koš resnično lahko vtaknili vegetarijanca, ki se vsak dan masti z ocvrtim krompirčkom in pohanim sirom ter vegetarijanca, katerega vsakodnevni jedilnik temelji na svežih živilih rastlinskega izvora? Tako kot je »vsejedstvo« neskočno širok pojem, ima mnogo oblik tudi vegetarijanstvo in ne glede na to, ali se prehranjujemo »običajno«, vegetarijansko ali vegansko, sta pomembni pestrost in uravnoteženost. Ker pa vegetarijanstvo ni prevladujoč način prehranjevanja, ljudje, ki se zanj odločijo na novo, velikokrat zaman iščejo splošna priporočila in nasvete, kako vztrajati na začrtani poti. Zbrali smo nekaj dilem, s katerimi se srečujejo predvsem tisti, ki so se šele odločili za vegetarijanski in veganski način življenja.

Dovolj beljakovin

»Kje pa dobiš dovolj beljakovin?« je verjetno še vedno najpogostejše vprašanje, s katerim se srečujemo vegetarijanci in vegani. Najpogostejša skrb »novincev« in njihovih znancev pa na srečo ne predstavlja resnega problema. Uradno priporočilo – 0,8 gramov beljakovin na kilogram telesne teže – je namreč ob raznovrstni rastlinski prehrani zlahka doseči. USDA National Nutrient Database da naslednje podatke o vsebnosti beljakovin v nekaterih veganskih živilih (glede na delež kalorij, ki ga prispevajo):

• Stročji fižol – 31 %
• Bučna semena – 18 %
• Sončnična semena – 16 %
• Mandeljni – 15 %
• Špinača – 50 %
• Zelena solata – 36 %
• Rukola – 41 %
• Kalčki – 35 %

Tudi trditev, da beljakovine iz rastlinskih virov niso enako kakovostne kot tiste iz živalskih, ne drži. Telo vse beljakovine po zaužitju razgradi na enake osnovne gradnike, aminokisline. Na tej stopnji je popolnoma vseeno, ali so te prišle iz živalskega ali rastlinskega vira, pomembno je le, da v telo vnašamo vseh 9 esencialnih aminokislin, ki jih sami ne moremo sintetizirati, to pa kljub veganski prehrani, če je le dovolj raznovrstna, ni težava.

Potrebno je seveda upoštevati, da moramo glede na svoje kalorične potrebe zaužiti dovolj velike količine hrane. Če bomo kalorično podhranjeni (kar se kaže v naglem upadanju telesne teže pod priporočeno), je tudi možnost pomanjkanja beljakovin večja.

Dovolj vitaminov in mineralov

Kako pa je z vitamini in minerali? S temi vegetarijanci in vegani nimamo težav, če le jemo dovolj svežega sadja in zelenjave, po možnosti sezonskega, lokalnega in/ali ekološko pridelanega, saj takšno ohrani kar največ hranil. Takoj po obiranju začne predvsem sadju količina vitaminov upadati, s toplotno obdelavo pa se jih velika večina uniči. Znanstvene raziskave so potrdile tudi, da je količina vitaminov in mineralov v ekološko pridelanih živilih bistveno višja kot v konvencionalno pridelanemu sadju in zelenjavi.

Vitamin B12

Famozni vitamin, ki buri duhove v veganskih krogih, vsebujejo ga namreč samo živila živalskega izvora. Za normalno delovanje organizma je nujno potreben, saj brez njega ne deluje naše živčevje, bistvenega pomena pa je tudi za tvorbo krvnih celic in delovanje ščitnice. Naše telo ga ni sposobno tvoriti samo, prav tako ga same ne morejo tvoriti živali. Ekskluzivni zastopnik za proizvodnjo vitamina B12 so bakterije, ki se je nahajajo v prsti. Danes, ko je zemlja bolj ali manj opustošena na račun umetnih gnojil in pesticidov, je tudi tvorba B12 v njej vprašljiva, celo tako zelo, da se vitamin B12 rutinsko dodaja v krmo živalim v mesni, mlečni in kokošji industriji.

Univerza v Tuftsu je v American Journal of Clinical Nutrition objavila rezultate raziskave, v kateri je imelo kar 40 odstotkov od skupno 3.000 sodelujočih (vsi odrasli, v starosti pod 50 let) pomanjkanje vitamina B12 v krvi. Od tega je bilo število vegetarijancev oziroma veganov zanemarljivo. Dilema o pomanjkanju vitamina B12 torej še zdaleč ne zadeva zgolj veganov. Četudi bi lahko z gotovostjo trdili, da hrana, ki jo uživamo, vsebuje B12, pa je za njegovo izrabo potrebna tudi učinkovita absorbcija v tankem črevesju. Predvidevajo, da je prav to težava večine ljudi, ki trpijo za B12 pomanjkanjem. Simptomi pomanjkanja vključujejo kronično utrujenost, slabovoljnost, omedlevico in pešanje spomina ter koncentracije.

A neodgovorno bi bilo, da bi kot vegani zamahnili z roko in se delali, da se nam kaj takega ne more zgoditi. Možnosti pomanjkanja tega pomembnega vitamina se moramo zavedati v vsakem primeru, kot vegani še toliko bolj. Ker lahko v jetrih hranimo njegove zaloge tudi za več let, se morebitni simptomi ne razvijejo takoj. Najbolj učinkovita rešitev je preventiva – vsakoletna kontrola B12 vrednosti nam bo dala jasno sliko o tem, kaj se dogaja v našem telesu. Če se pokaže pomanjkanje, pa brez panike. Obstaja mnogo B12 dopolnil iz popolnoma veganskih sestavin, od katerih je najbolje izbrati taka, ki se raztopijo pod jezikom (»sublingual«), ker za njihovo izrabo ni potrebna absorbcija v črevesju in taka, ki vsebujejo aktivno metilkobalamin obliko B12.

Dovolj svežih živil

Če za izboljšanje zdravja spremenimo prehrano in postanemo vegetarijanci, a hkrati naša prehrana temelji na mlečnih izdelkih, kruhu in ocvrtem krompirju, za zdravje žal nismo storili kaj dosti, prav lahko pa smo ga še poslabšali. Naj mesa ne nadomestijo visoko procesirani izdelki, kot so sojine klobase, vegetarijanski polpeti in veganski nadomestki sira. Če si jih občasno privoščimo, ne bo nič narobe, a dolgoročno se z njimi gotovo ne bomo počutili tako dobro, kot bi se lahko. Za doseganje stanja, v katerem se počutimo zdrave, zadovoljne in polne energije, je potrebno vsak dan zaužiti predvsem dovolj svežih živil, na prvem mestu sadja in zelenjave. S toplotno obdelavo, predvsem s kuhanjem, pečenjem in cvrtjem, se v živilih uniči velik del vitaminov, mineralov in encimov, predvsem pri cvrtju pa se tvorijo tudi škodljive, med drugim rakotvorne snovi. Za doseganje optimalnega zdravja ni potrebno jesti zgolj presne hrane, a večji je njen delež na našem jedilniku, bolje je.

Dovolj gibanja

Ni le prehrana tista, ki vpliva na zdravje človeškega telesa, vsaj enakovredno vlogo igra pri tem telesna aktivnost. Vsakodnevno gibanje v obliki hoje (sprehod po nakupovalnem centru ne šteje), teka, kolesarjenja, planinarjenja, plavanja, športov z žogo ali anaerobnih vaj za krepitev mišic, bi moralo biti sestavni del vsakega zdravega življenjskega sloga. Raznovrstna vegetarijanska in veganska prehrana, ki zadosti energijskim potrebam organizma glede na njegovo težo in stanje, daje več kot dovolj energije, ki nas kar sama vleče ven, v naravo in v pogon.

Če vas skrbi, da z vegetarijansko ali vegansko prehrano ob aktivnem ukvarjanju s športom ne zaužijete dovolj beljakovin oziroma je vaš cilj pridobitev opazne mišične mase, lahko prehrano obogatite s koncentriranimi rastlinskimi viri beljakovin, kot so konopljini proteini – zmleta konopljina semena, ki jim je bil odvzet večji delež maščobe in vlaknin, da se je na ta način povišal delež beljakovin. Podobno velja za riževe proteine in grahove proteine, tudi pri nas pa so že na voljo različne proteinske mešanice, primerne za veganske športnike, ki ne vsebujejo živalskih beljakovin, sladil, barvil in podobnih umetnih dodatkov, ki smo jih vajeni iz konvencionalnih športnih izdelkov.

Zrela odločitev

Odločitev za vegetarijanstvo mora dozoreti v glavi, predvsem ne sme imeti priokusa odpovedovanja. Seveda takšen način prehranjevanja že v osnovi pomeni odpoved, mesu namreč, a še zdaleč to ne pomeni, da bomo z njim za karkoli prikrajšani. Današnji čas ima pridih izobilja in hedonističnega uživaštva. Večkrat slišimo, da je odpovedovanje nečemu bolj škodljivo, kot če bi si to brez slabe vesti privoščili. To se sliši logično in resnično, pa je res? Po drugi strani takšno prigovarjanje le vzbuja potuho, da je vse, kar nam zapaše, pač prav. Pomislimo, da tudi povprečnemu Američanu 100 kilogramov pretežko telo sporoča, naj zavije v najbližji McDonalds in si privošči nekaj hamburgerjev – to seveda še ne pomeni, da so ti tudi dobri zanj. Podobno je z vegetarijanstvom – če nam ves čas dišijo klobase, še ne pomeni, da brez njih ne moremo. Velikokrat je le navada železna srajca, a prav navade in vzorci so tisti, ki jih je najtežje spreminjati. Če si želimo vegetarijanstva in smo že od nekdaj ljubitelji zelenjave in sadja, takšen prehod ne bo težaven, če pa smo bili bolj mesojede vrste, je pred prehodom potrebna načrtna odločitev in sprememba mišljenja.

Z odločitvijo za vegetarijanstvo ali veganstvo se ne odrečemo le mesu, temveč se hkrati odločimo tudi za nov način življenja – za zdrava, sveža živila, pridelana na čim bolj naraven način, za vsakodnevno telesno aktivnost, za polno in zadovoljno življenje. Pravijo, da je vsak začetek težak, a po začetnih negotovostih in spodrsljajih človeku nov način prehranjevanja zleze pod kožo, da se ga največkrat niti ne zaveda. Dobro pa je, da se vsake toliko časa vprašamo: se počutim odlično ali zgolj dobro, imam dovolj energije za vse, kar bi rad danes počel? Če je odgovor pritrdilen, smo gotovo na pravi poti.

OGNJIČ

Zdravilne Rastline – Zdravilna Zelišča

ČUDEŽNE LASTNOSTNI NAJBOLJ VSESTRANSKE VRTNE CVETLICE

Vsestransko zdravilno delovanje
Zeliščarji ognjič cenijo kot močno zdravilo. Ognjič so že v starem Egiptu uporabljali za pomlajevanje, omenjajo pa ga vse civilizacije iz starega veka, tako da so njegovo vsestransko uporabnost v prehrani in v zdravilstvu odkrivali skozi stoletja. Najnovejša znanstvena spoznanja potrjujejo, da ognjič deluje antioksidativno, protivnetno, protivirusno, protibakterijsko in protitumorno.
Druga imena: babji prstanec, meseček, obroček, vremenar,vremenec, vrtni ognjič, zdravilni ognjič, babji prstanec, meseček, obroček, sončica
Družina: nebinovke/košarice
Značaj: malce grenak, pekoč, suši in nežno hladi.
Učinkovine: eterično olje, grenčine, saponin, organske kisline, fermenti, smola, guma, karotinoidi, salicilna kislina.
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin jo razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Cvetlica zraste do 60 cm in žari v oranžno ali rumeni barvi od junija do oktobra, listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Potrebuje sončno rastišče. Ognjič je znan kot roža dežja, saj če so njegovi cvetovi po 8.uri zjutraj še vedno zaprti, bo ta dan deževalo.
Nabiramo cvetove, ko sonce najmočnejše sije, takrat imajo največ zdravilnih snovi.
Zdravilni učinki vsestranskega ognjiča:
– je antiseptik, celi rane, uporablja se proti zobobolu,
– uporablja se pri vseh težavah s kožo (ureznine, srbež, žuželčji piki…)
– zdravi okužbe ustne votline z virusi ali zajedalci,
– zaustavlja krvavitve,
– pomirja mišične krče,
– močno razstruplja,
– izboljša prekrvavitev,
– zdravi limfo,
– uporablja se pri vnetjih, čirih na želodcu,dvanajsterniku, okužbah prebavil,
– pomaga pri hudih krčnih žilah – mazilo
– pomaga proti oteklinam zaradi zastajanja vode v telesu,
– glivična obolenja na nogah – mazilo
– čiri na prsih – mazilo
– proti starostnim in pigmentnim pegam – mazilo
– pomaga pri izločanju vode iz telesa,
– zdravi vnetja grla in ušes
– proti kožnem raku – mazilo
– pomaga pri zvinih in zmečkaninah – mazilo
– odganjalec mrčes, v vrtu odganja polže in talne ogorčice,
– zdravi zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke
– uporablja se za nego dojenčkov,
– proti vnetju dlesni,
– mazanje turov (gnojno vnetje kože in podkožja),

Ognjič krepi kroženje krvi in tonus kože.

Ognjičevo mazilo tako kot pri človeku tudi pri živalih zdravi vse vrste ran in gnojnih tvorov.

Blag diuretik
V ljudskem zdravilstvu s pripravki iz ognjiča mirijo in blažijo krče in vnetja v želodcu, žolčniku, žolču, črevesju, ženskih spolnih organih, mehurju in ledvicah, ker njegove učinkovine delujejo spazmolitično. Če ga pijemo teden dni pred menstruacijo, zmanjšuje krvavitve in lajša bolečine, ker je antihemoragik, kar pomeni, da zaustavlja krvavitve. Po ljudskem izročilu je ognjič tudi emenagog, ker lahko z njegovimi učinkovinami sprožimo izostalo mesečno čiščo.

Ognjičeve sestavine varujejo celice pred poškodbami prostih radikalov, negujejo izsušeno, pordelo, občutljivo, aknasto in poškodovano kožo, zato so mazila in pripravki iz njega nepogrešljivi v vsaki domači lekarni.

Čaj iz cvetov:
zvrhano žličko cvetov prelijemo s ¼ litra vrele vode, pustimo stati le pol minute in takoj nato precedimo. Čaj pijemo 3 x na dan ali po požirkih skozi ves dan:
– za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah
– čisti kri, pomaga pri neredni menstruaciji in nečisti koži,
– zdravi jetrna obolenja,
– tonik za osvežitev problematične kože,
– umivanje oči z mlačnim čajem krepi vid,

Tinktura:
Deset žlic cvetov vsujemo na pol litra močnega domačega žganja. Pustimo namočeno za 6 tednov. Sodobni recepti priporočajo 70-90% alkohol in namakanje samo 15 dni. Razredčen pripravek redčimo pred uporabo z vodo.

Priprava olja:
V steklenico damo 1/3 svežih cvetnih lističev ognjiča, prelijemo z olivnim oljem in zapremo. Steklenico za 40 dni postavimo na sonce ali toliko časa, da padejo lističi na dno kozarca. Vsebino precedimo in nalijemo v majhne stekleničke. Olje hranimo v temnem in hladnem prostoru do roka uporabe olja.

Ognjičevo vino:
Naj bi zaleglo tudi pri blažjih zastrupitvah s hrano. Vino segrejemo, vanj damo ognjič in segrejemo do vrelišča. Precedimo, mlačno tekočino pijemo po požirkih. To ponavadi povzroči silovito bruhanje, na ta način se strup izloči.
Ognjičevo mazilo:
Potrebujemo 1/2 kg svinjske masti, ki jo segrejemo v ponvi in ji nato dodamo dve pesti cvetov. Pustimo, da se mešanica ohladi. Po enem dnevu mast nekoliko ogrejemo , da postane tekoča in odcedimo skozi krpo. Mazilo zelo pomaga pri vrezih, opeklinah, turih, ranah na nogah, ob nohtnih vnetjih, celo proti kožnemu raku. Pomaga tudi proti hudim krčnim žilam, čirom na prsih, raku, glivičnim obolenjem na nogah, proti starostnim in pigmentim pegam, jagodastim znamenjem.

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine. Le redko pride do alergične reakcije
Prepovedi in opozorila
Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Poznata bolnica, Johns Hopkins, napokon otkriva istinu o raku

Nakon godina uvjeravanja ljudi da je kemoterapija jedini način borbe protiv raka, iz Johns Hopkins napokon počinju pričati o alternativnim metodama…

1. Svaka osoba ima stanice raka u tijelu. Te se stanice ne pojavljuju u standardnim testovima, sve dok se ne namnože na nekoliko milijardi. Kada liječnici govore pacijentima da nakon tretmana više nemaju stanice raka u svojim tijelima, to samo znači da testovi ne mogu otkriti stanice raka, jer oni nisu dostigli mjerljivu veličinu.

2. Stanice raka pojavljuju se između 6 i 10 puta u životu svake osobe.

3. Kada osoba ima snažan imunološki sustav stanice raka bit će uništene i spriječit će se razmnožavanje i formiranje tumora.

4 . Kada osoba ima rak to znači da ima nekoliko prehrambenih nedostatka. Uzrok može biti genetika, okoliš, hrana i način života.

5. Da biste prevladali nutritivne nedostatake, promijenite način prehrane i uključite dodatake prehrani. To će ojačati imunološki sustav.

6. Kemoterapija podrazumijeva uništavanje stanica raka, ali također uništavanje i zdravih stanica u koštanoj srži, probavnom traktu i sl., a može uzrokovati i oštećenje organa, kao što su jetra, bubrezi, srce, pluća i dr.

7. Zračenja uništava stanice raka, ali ono spaljuje i oštećuje i zdrave stanice, tkiva i organe.

8. U početku se kemoterapijom ili zračenjem smanjuje veličina tumora, međutim, daljnjom primjenom kemoterapije i zračenja, više nema pozitivnih rezultata u eliminaciji tumora.

9. Kada je tijelo previše opterećeno otrovima od kemoterapije i zračenja, imunološki sustav je ugrožen ili uništen, pa osoba može podleći raznim vrstama infekcija i komplikacija.

10. Kemoterapija i zračenje mogu uzrokovati da stanice raka mutiraju i postanu otporne i teško uništive. Operacija može uzrokovati da se stanice raka prošire na druge stranice.

11. Učinkovit način za borbu protiv raka je IZGLADNJIVATI stanice raka, odnosno uskratiti im hranu nužnu za multipliciranje.

Čime se stanice raka hrane?

a) Šećer je hranitelj raka. Odricanje od šećera uskratit će mu važnu hranu. Napomena: umjetna sladila poput NutraSweet, Equal, Spoonful, Neotame, itd. rade se od aspartama, a to je otrov. Bolja prirodna zamjena je med ili melasa, ali u vrlo malim količinama. Kuhinjska sol sadrži štetne dodatke koji joj daju bijelu boju. Bolja alternativa su Braggove amino-kiseline ili morska sol.

b) Mlijeko uzrokuje da tijelo proizvodi sluz, posebno u probavnom traktu. Rak se hrani sa sluzi. Prestanite konzumirati mlijeko i zamijenite ga s nezaslađenim sojinim mlijekom, i rak će gladovati.

c) Stanice raka rastu u kiselom okružju. Mesna dijeta je kisela i bolje je jesti ribu i malo piletine nego junetinu i svinjetinu. Meso također sadrži životinjske antibiotike, hormone rasta i parazite, koji su svi štetni, pogotovo za oboljele od raka.

d) Prehrana koja se sastoji od 80 % svježeg povrća i sokova, cjelovitih žitarica, sjemenki, orašastih plodova, pomoći će tijelu da postane alkalično. Oko 20 % može biti kuhane hrane, uključujući grah. Svježi sokovi od povrća izvor su živih enzima koji se lako apsorbiraju i dosežu do stanične razine u roku od 15 minuta, kako bi hranili i pospješili rast zdravih stanica.

Za dobivanje živih enzima za izgradnju zdravih stanica pokušajte piti svježe sokove od povrća (većina povrća uključujući i klice) i jesti neko sirovo povrće 2 ili 3 puta dnevno. Enzimi se uništavaju na temperaturi od 40 stupnjeva C.

e) Izbjegavajte kavu, čaj i čokoladu, koji imaju visoku razinu kofeina. Zeleni čaj je bolja alternativa i ima anti-kancerogena svojstva. Voda: najbolje je piti čistu vodu, ili filtriranu, kako bi se izbjegli toksini i teški metali u vodi iz slavine. Destilirana voda je kisela – izbjegavajte ju.

12 . Meso je teško probavljiv protein i zahtijeva puno probavnih enzima. Neprobavljena hrana ostaje u crijevima, trune i stvara dodatne toksine.

13. Stijenke stanica raka imaju tvrd proteinski omotač. Suzdržavajući se od konzumacije mesa oslobađa se više enzima za napad na proteinske stijenke stanica raka i omogućuje se tijelu da ih uništava.

14. Neki dodaci jačaju imunitet (IP6, tonici za detoksikaciju, Essiac ®, antioksidansi, vitamini, minerali, esencijalne masne kiseline i sl.) i omogućuju da vlastite tjelesne stanice unište stanice raka. Ostali dodaci poput vitamina E potiču apoptozu ili programiranu staničnu smrt – metodu kojom tijelo prirodno uklanja oštećene, nepoželjne ili nepotrebne stanice.

15. Rak je bolest uma, tijela i duha. Proaktivan i pozitivan duh pomoći će vam da preživite u borbi s rakom.

Ljutnja, nepopustljivost i gorčina stvaraju u tijelu stres i kiselost. Naučite se voljeti i opraštati. Naučite se opustiti i uživati u životu.

16. Stanice raka ne mogu napredovati u kisikom bogatom okružju. Svakodnevno vježbanje i duboko disanje pomoći će da dobijete više kisika na staničnoj razini. Terapija kisikom još je jedan način kojim se uništitavaju stanice raka.

izvor: https://wausaunews.wordpress.com/2014/01/18/big-hospital-finally-telling-the-truth-about-cancer-johns-hopkins/

ZDRAVA IN UPORABNA LIMONA

Limonin sok dajemo v čaj, dodajamo ga solatam, z njim pokapljamo ribo, ali pa si ga privoščimo za vitaminov polno limonado. Poleg tega, da je zelo zdrav sadež, je njen sok uporaben tudi kot povsem naravno čistilo.

Pa poglejmo …

Limona deluje antiseptično, proti slabokrvnosti, revmi in artritičnim bolečinam, strupom, pomanjkanju vitamina C, stresu, sprošča mišične krče, krči žile in tkiva, pospešuje celjenje ran, pomaga pri mastni koži, deluje krepilno, osvežilno, poživilno, čistilno, pospešuje strjevanje krvi, znižuje krvni pritisk in beli madeže na zobeh.

Ne boste verjeli, toda neki avstralski znanstvenik trdi celo, da je limonin sok učinkovita obramba pred aidsom, za katerim je po svetu obolelo že več kot 40 milijonov ljudi.

Vitamin C pa je sicer čudodelno sredstvo proti staranju in pomladanski utrujenosti.

Limona od nekoč do danes

Limona se je že v davnih časih uprabljala v zdravilstvu – njen sok je veljal za učinkovito sredstvo proti krvavenju in za čiščenje ran. Pomorščaki, denimo, so se pred vsakim daljšim potovanjem obilno založili z limonami, saj je sadež zelo učinkovit v boju proti bolezni, imenovani skorbut.

Limonin sadež je vsestransko uporaben – iz njega se pridobivajo sok in citronska kislina, olupek pa se uporablja za izdelavo dišečega in sladko-kislega kandiranega sadja. Iz semen se pridobiva olje, ostanki pa se predelajo za živalsko krmo.

Limonino drevo, ki v višino meri od 3 do 6 metrov, bo v ugodnih vremenskih razmerah obrodilo dvakrat letno. Cvete spomladi, njeno cvetenje pa traja najmanj dva meseca. Rezultat? Lepi rumeni sadeži, ki lahko prav toliko časa, kolikor cvetejo, na veji počakajo na obiranje.

Limona tudi kot učinkovito čistilo!

Limonin sok se lahko uporabi kot učinkovito, povsem naravno čistilo.

Ponujamo vam nekaj preprostih receptov:

– Odstranjevanje mastnih madežev in maščobe: zmešajte limonin sok z navadno vodo v razmerju 1:2. S tekočino temeljito zdrgnite štedilnik, delovni pult v kuhinji, ter stenske obloge v kuhinji (še posebej tiste, ki so blizu štedilnika). Tekočino lahko prelijete v stekleničko z razpršilom, da bo delo enostavnejše in lažje.

Nad učinkom boste pozitivno presenečeni: poleg tega, da bo kuhinja dišala po svežem, bo tudi na novo zasijala! Pa še en namig: če tekočini dodate še malo jabolčnega kisa, se lahko znebite trdovratnih mastnih madežev.

– Čiščenje bakrene in medeninaste posode: četrtino šalčke napolnite s kuhinjsko soljo, ter dodajte toliko limoninega soka, da dobite gosto zmes oziroma pasto. S to zmesjo na debelo namažite posodo, ki jo želite očistiti.

Pustite, da deluje od 5 do 10 minut, nato pa posodo splaknite s toplo vodo. Obrišite jo s čisto bombažno krpo – in uživajte v bleščečem učinku!

– Razkuževanje lesene deske za rezanje: dobro veste, kakšna je lahko deska po uporabi. Čeudi jo temeljito operete s sredstvom za pomivanje posode, se lahko zgodi, da na njej ostanejo madeži od hrane. Znebite se jih povsem enostavno, s pomočjo limoninega soka.

Vtrite ga v desko in pustite, naj učinkuje nekaj minut. Nato desko samo splahnite s toplo vodo. Madeži bodo odstranjeni.

– Nega rok: če si roke umažete s smolo ali kakšnim drugim lepljivim sredstvom, vam bo limona v pomoč. Sadež prerežite na pol ter podrgnite po rokah, nato pa splahnite z vodo. Poleg tega, da bo lepljivi madež izginil, boste poskrbeli tudi za nego rok, saj bo vaša koža na otip bolj mehka.

Soda bikarbona: smrt šamponu, svoboda lasem

Soda bikarbona in lasje. Ne ravno vsakdanja kombinacija, mar ne? Vsi vemo, da je natrijev hidrogenkarbonat presneto uporabna zadeva. V kuhinji z njegovo raztopino enostavno očistimo posodo ter vodni kamen, če v hladilnik postavimo odprto skodelico sode bikarbone, s tem zakrijemo neprijetne vonjave, s ščepcem “belega prahu” pospešimo kuhanje zelenjave in stročnic, predvsem pa je soda bikarbona nepogrešljiva pri peki. Nekateri jo uporabljamo tudi namesto mehčalca ter za pranje sadja.

Soda bikarbona je torej univerzalni gospodinjski pripomoček, vendar le malo ljudi ve, da je res prava dekatlonka med atleti, namreč izredno prav nam pride tudi pri osebni higieni. Si vedel/a, da jo lahko uporabljaš tako namesto šampona kot tudi namesto zobne paste in deodoranta? Vse to bom obravnavala v seriji člankov. Pa si tokrat poglejva, zakaj šampon spada v koš za smeti ter kako narediti najcenejšo zdravo alternativo.
Šampon nič drugega kot “čistilo za lase”

Preden preideva na dejstva, se vprašaj, v kakšnem stanju so tvoji lasje. So venomer brez leska? Suhi ali slamnati? Mogoče se mastijo tako hitro, da si jih moraš umivati vsak dan? Imaš razcepljene konice ali srbeče lasišče? Puščaš koščke prhljaja po oblačilih? Dobijo poleti tvoji lasje “ombre” efekt? Vse naštete diagnoze se nam zdijo popolnoma normalne, na lase vendar vpliva nešteto dejavnikov, eden večjih je zagotovo prehrana, potem so tu sonce, morje, klor, elastike, laki in geli … A vse, kar moraš narediti, je da v trgovini stopiš do police s šamponi (seveda ne smemo pozabiti na balzam in po možnosti še kakšen oljni tretma). Ti nam s svojimi zdravilnimi lastnostmi kar sami skočijo v košarico in težave so magično odpravljene.

Verjetno se strinjava, da ta čarovnija ponavadi ne deluje. A kdo bi pomislil, da je prav šampon največkrat vzrok vseh kroničnih težav z lasmi?

Šamponi vsebujejo na desetine strupenih snovi, nekatere med njimi so rakotvorne, druge lahko povzročijo motnje koncentracije in spomina, so alergeni in dražijo oči, kožo ter sluznico ali negativno vplivajo na imunski sistem. Nekaj najnevarnejših sestavin: parabeni, natrijev lauril sulfat, formaldehid, metilizotiazolinon in ftalati (parfumi). Če povzamem, šampon je kemikalija, tako kot vsa druga čistila (ki jih uporabljamo z rokavicami).

Šampon je detergent – razmasti lasišče. Kaj to pomeni? S šamponom se znebimo sebuma, ki je naravni mastilec las. Žleze lojnice s potenjem (in tudi kar tako) tvorijo sebum, ki oskrbi lase s hranilnimi snovmi, maščoba pa je tudi nujno potrebna za lesk in prožnost. Šamponi so pri razmaščevanju tako agresivni, da je izsušeno lasišče prisiljeno tvoriti večje količine sebuma, iz česar sledijo prehitro mastni lasje. V želji, da bi lase bolje oprali, nanašamo šampon večkrat zaporedoma, kar povzroči še več škode. Rezultat je mastno lasišče in suhi prameni, saj šamponiramo tudi preostalo dolžino las, ki sploh ni mastna.

Po šamponu moramo nujno uporabiti še balzam, da umetno povrnemo hranila osiromašenim lasem. Opišimo torej postopek pranja las. Najprej celotni dolžini las s šamponom odvzamemo namaščenost, prožnost in vlažnost, hkrati pa (močno) vzdražimo lasišče. Da “popravimo” nastalo škodo, se nad lase spravimo še z balzamom, da jim povrnemo “naravno” stanje.

Na tem mestu bi lahko v članek vključila izsledke raznih raziskav, ki dokazujejo škodljivost šamponov in nepotrebnost njihove uporabe, vendar je to vredno svojega prispevka. Osredotočimo se raje na vprašanje, ki se v tem trenutku gotovo poraja v marsikateri glavi:
Kako naj vendar preživim brez šampona?!
soda bikarbona – smrt šamponu svoboda lasem

Tudi jaz sem se pred letom dni vprašala nekaj podobnega. Svoje do zadnjice segajoče ravne lase sem do tedaj zlorabljala kot poskusno miš za šampone vseh vrst in cen. Nikoli nisem imela pretiranih težav z lasmi, s pomočjo šamponov pa sem hotela iz njih iztisniti čim več. Preizkušala sem tudi eko in naravne šampone ter tiste res drage, dokler me ni prešinilo, da zapravim tudi po petnajst, dvajset, trideset evrov mesečno za izdelke, ki jih morda sploh ne potrebujem. Na internetu sem našla odgovor; pranje s sodo bikarbono in kisom!
Kako deluje metoda?

Soda bikarbona je odličen razmaščevalec, zato je priročna tudi pri razmaščevanju las. Raztopino nanesemo le na mastne predele, torej lasišče. Sama po sebi je soda bikarbona sicer agresivna snov, vendar je v razredčenem stanju le nedolžna bazična raztopina. Nasprotno je kis kisel, pH ima podoben kot lasje, zato je odličen za nahranitev in obogatitev las. Kis sam je agresiven, vendar v kombinaciji z mokroto las pravi balzam zanje.
Recept
Postopek pranja:

Mehko vodo polij po celotnem vlažnem lasišču (ne po dolžini las, saj jih nočeš sušiti) in dobro vmasiraj. Mehkobo občutiš.
Počakaj minuto.
Speri lase.
S sprejem nanesi kis po dolžini las, osredotoči se na konice.
Počakaj nekaj minut.
Speri lase.

Opozorilo: neraztopljene sode bikarbone ne nanašaj na lasišče, ker se težko izpere. Veliko kisa lahko povzroči težke lase in občutek vlage.
Plusi pranja las s sodo bikarbono in kisom:

Lasišče ni vzdraženo in osušeno, zato tvori veliko manj sebuma, kar se kaže v redkejšem pranju las. Sama sem prešla s pranja štirikrat tedensko na enkrat do dvakrat tedensko.
Lasje so bolje zaščiteni pred zunanjimi vplivi. V mojem primeru to pomeni, da po poletju, soncu in morju niso poškodovani, pravzaprav jih poletje le še okrepi. Konice se pozneje in veliko manj cepijo.
Je ekstremno poceni – manj kot 5 evrov letno.
Je ekološko – primerjaj nakup dveh kartonastih embalaž sode bikarbone in dveh steklenic kisa z dvajsetimi plastičnimi embalažami kemikalij!
Vzame manj časa. Izdelava mehke vode vzame eno minuto, nakupov je veliko manj, prihranimo si branje etiket in pranje možganov.
Lasje postanejo bolj zdravi in sijoči.
Lasje manj izpadajo, lasišče ne srbi.

Minus pranja s sodo bikarbono in kisom:

Kis smrdi. Vendar le, dokler se vonj ne razkadi (kar se zgodi zelo hitro, še preden so lasje suhi).

Upam, da sem s prispevkom nagovorila vse, ki še vedno uporabljate šampon, da poskusite vsaj enkrat oprati svoje lase s sodo bikarbono. S tem boste storili veliko dobrega za okolje, zdravje sebe in vaših las ter navsezadnje za svojo denarnico. Kdor pa utegne pogrešati mamljivi vonj svojega šampona, naj na krtačo kapne kapljico ali dve svojega najljubšega eteričnega olja. Balzamični vonj na laseh ostane ves dan.
Sorodni prispevki:
Nič več poškodovani lasjePoškodovani lasje, večna borba! lasjeLasje – nasveti proti izpadanju in za zgostitev LasjeSivi lasje – naravna pomoč
Komentarji na “Soda bikarbona: smrt šamponu, svoboda lasem”

Laura 22. 5. 2014 at 10:36

Pozdravljena, claneki mi je zelo vsec, saj se tudi sama spopadam s podobnimi tezavami, kar se tice umivanja las.Zanima me le, kakno mora biti razmerje pri redcenju sode bikarbone? Hvala za odgovor in uporaben clanek 🙂

Živjo, Lara! 🙂

Že nekaj ljudi me je vprašalo o razmerju sode in vode. Moj odgovor:

Čar pranja las s sodo bikarbono je tudi to, da ni nikakršnih receptnih navodil, koliko sode in koliko vode. Sama uporabljam 3 dl kozarec s pokrovom. Vanj nasujem približno 2 cm visoko plast sode, nato ga do vrha napolnim z vodo. Pretresem. Ko soda bikarbona sede na dno kozarca, ostane zmehčana voda, ki jo vmasiram v lasišče.

V isti kozarec dolijem toliko vode, da ga spet napolnim, in pretresem, da imam za naslednjič. V kozarcu je tokrat manj sode bikarbone, a voda bo vseeno zmehčana. 2 cm visoka plast se torej niža, novo sodo pa stresem notri takrat, ko stare skorajda ni več.

Fino je tudi to, da za pranje potrebuješ res malo vode, jaz velikokrat le pomakam prste v posodo in z njimi masiram lasišče. Kmalu začutim mehkost in to pomeni, da so lasje razmaščeni. Če bi vedno uporabljala le prste brez polivanja vode po lasišču, bi mi 2,5 dl vode, kolikor je je približno v mojem kozarcu, zadostovalo za zelo dolgo časa.

Je pa tako, da si vsak človek iz nekega “univerzalnega” recepta naredi svojo verzijo. Tudi metoda, ki vam jo predstavljam tu, je moja adaptacija metode, o kateri sem brala na tujejezičnih spletnih straneh. Prednost moje verzije je v tem, da ni točno določenih količin in priprave vsakič posebej.

Upam, da boš rešila težave s svojimi lasmi 🙂 Moraš pa se zavedati, da je tudi prehrana odločilni faktor kvalitete las. Nadomesti prigrizke s sadjem, omisli si sadni zajtrk in veliko solato z večerjo, ne boj se ogljikovih hidratov iz narave. 😉

Živijo!

Po prebranem članku moram priznati, da sem se precej navdušil nad samo idejo in jo bom vsaj preizkusil. Imam pa dve vprašanji:

1. Kljub temu, da je že navedeno, da je v razredčenem stanju soda bikarbona zgolj nedložna bazična raztopina, me zanima, če je kak škodljiv učinek, v kolikor pride v stik z očmi, sluznico itd.

2. Sam imam kar precejšnje težave s kožo. Na samem lasišču, ter nekaterih delih obraza, se mi nenehno pojavlja nekakšen “prhljaj” proti kateremu ne pomaga noben šampon, krema, mazilo… Preprosto nič ne zaleže, zgolj občasno se vse skupaj malce ublaži za kratek čas. Je morda kaka možnost, da bi tovrstna terapija s sodo in kisom morebiti uspela vsaj delno odgnati omenjeno težavo? (Čisto informativno vprašanje, če slučajno kaj veš o tem.) Enkrat sem bil deležen debate, da je lahko krivo uživanje mleka, ampak sem rahlo skeptičen…

Sicer sem pa vegetarijanec in nasploh uživam precej sadja, zelenjave ter se nekako trudim za čimvečjo raznovrstnost živil, precej fizično aktiven, prav tako poskušam omejevati tudi stres in ostalo. Skratka, ne vem od kod izvirajo omenjene težave, ki trajajo že kakih 10 let ali več, bom pa vsekakor poskusil ugoditi vsaj lasišču.

1. Nerazredčena v obliki prahu iritira oči. Mehka voda pa ne iritira ničesar. 🙂 Sode je notri tako malo, da je telo ne dojema kot nekaj, česar bi se moralo znebiti.
2. Je ta “prhljaj” morda suha koža? Ne vem dovolj o koži, da bi ti svetovala, kaj narediti v tvojem primeru … Soda bikarbona “suši”, tako da ti uporabe na koži ne bi priporočala, sploh pa ne direktne uporabe v obliki praška, ker je agresivna in preveč bazična.

Moje laično mnenje: jej še več sadja in zelenjave. Čim večkrat mleko, jogurte, jajca, sir, sendviče, sladice nadomesti s svežim sadjem. Pa ne le z enim sadežem, pojej jih več, poskusi s sadnim obrokom. Koža je zunanji pokazatelj stanja v telesu in prehrana je največkrat faktor, ki jo slabša (drugi faktor bi bil lahko daljša izpostavljenost ekstremno nizkim temperaturam ali kemikalijam, čistilom …). Če telesu daš vse kar potrebuje, hkrati pa vanj ne vnašaš nepotrebnega balasta, se to vidi na zunaj. Si vegetarijanec, zato upam, da si se pripravljen malce poučiti o škodljivih vplivih živalskih (predvsem mlečnih) izdelkov na kožo in sprobati krajše obdobje kot vegan. Izgubil ne boš ničesar, če ti bo pa pomagalo, si pa zmagal.

Seveda zelo radi poslušamo proizvajalce različnih izdelkov, ki nam obljubljajo nebesa, ob tem pa pozabljamo, da je
1. njihov prvotni namen prodaja, ne zdravje/praktičnost.
2. koža hranjena od znotraj. Če jo hranimo še od zunaj, okej, ne bomo pa s tem spremenili njenega stanja, le videz (začasno). Lahko se mažeš z oljem in tvoja koža bo bolj prožna. Vendar bo postala odvisna od tega olja, ker iz telesa tega ne dobi. Raje se osredotočimo na sposobnost telesa, da samo ohranja lepo kožo.

Živijo!
Sklepam, da se raztopina ne pokvari?
Si kdaj poskusila iti korak naprej in namesto vode uporabiti zeliščni čaj? Kopriva, kamilice, žajbelj… Odvisno od težav. Misliš, da bi se pokvarilo?

Živjo, Magda! 🙂

Ne, mešanica se ne pokvari.
Še nikoli nisem poskusila uporabiti čajev, zna biti zanimivo. Gotovo na internetu najdeš kakšno informacijo tudi o tem. Hm, res ne vem, če bi se pokvarilo, ampak mogoče bi sčasoma se, ker so v čaju organske snovi … Ne vem.

Lunik, rada bi ti rekla, glede izpuščajev, ki ne izginejo, oz se vračajo. Mislim, da je to potrebno obravnave zdravnika dermatologa. Lahko bi to bilo zaradi sonca, katerega se moraš obvezno izogibat, če se je to pojavilo na koži. Ne odlašaj z obiskom dermatologa. drugače pa je soda zelo zdravilna tudi za druge stvari ne samo za čisčenje lasišča. Pa srečno.
Reply

Telovadba za krepitev stegenskih mišic zadnjice in rok

http://www.aktivni.si/fitnes/vaje/10-minut-za-krepitev-stegenskih-misic-zadnjice-in-rok/?utm_source=tweepy&utm_medium=twitter&utm_campaign=tweepy_2014-05-21

BOLEČINE V VRATU: vzroki in ukrepi

Ste vedeli, da človeška glava tehta približno toliko kot kegljaška krogla? In, da je postavljena na vrh sedmih najmanjših in najlažjih vretenc hrbtenice? Hmm…

VZROKI ZA NASTANEK BOLEČIN

Evolucija je sicer vrat upognila rahlo nazaj, toda leta slabe drže, vožnje avtomobila ter spanja na kupih blazin lahko to ukrivljenost izničijo, kar sproži bolečine. Vzrok so lahko tudi poškodbe in celo stres. Nihajna poškodba vratu je predvsem značilna za prometne nesreče. Vzrok je lahko tudi čezmerno obremenjevanje vratnih in ramenskih mišic, degeneracijske spremembe hrbtenice in vratnih vretenc, ki so lahko s starostjo še izrazitejše.

SIMPTOMI, na katere moramo biti še posebej pozorni so bolečine pri obračanju glave ter pogosti glavoboli.

KAKO LAHKO UKREPAMO

IGRAJMO SE MARIONETE: Zamislimo si, da smo lutka na vrvici, ki je pritrjena na vrh naše glave. Predstavljajmo si, da nekdo to vrvico potegne, kar nas prisili, da stojimo ali sedimo vzravnano, z visoko dvignjeno glavo in rahlo nazaj upognjeno brado. Tako bi namreč morali držati glavo ves čas. Da bo naša glava pri delu za računalnikom v pravilnem položaju, namestimo zaslon tako, da ob pogledu gledamo naravnost v zgornji del zaslona. V avtu si lahko sedež in naslon za glavo nastavimo tako, da nam ne bo treba stegovati vratu naprej, da bi videli na cesto.

KNJIGA ALI ZGOŠČENKA? Knjigo položimo na vrh glave in opazujmo, kako dolgo jo lahko tam tudi zadržimo. Sčasoma nam bo vzravnana drža prešla v kri. No, in ni potrebno, da je preveč debela, niti preveč tanka. Lahko pa poskusimo tudi s škatlo od zgoščenke.

ZMANJŠAJMO KUP BLAZIN: Če smo navajeni spati na kupu blazin ali pa tudi na eni sami debeli blazini, vrat tako med spanjem ne bo poravnan z našo hrbtenico. Bolje je, da spimo na tanjši blazini, na hrbtu ali boku in nikakor na trebuhu.

TEŽKE TORBICE: Težke torbice, ki so obešene čez eno ramo, so najpogostejši vzrok za bolečine v vratu. Naredili so zanimivo raziskavo, kjer je zdravnik tehtal torbice svojih pacientk, ki so se pritoževale zaradi bolečin v vratu. Tehtale so nekje od 3 do 5 kilogramov. V tem primeru si raje priskrbimo nahrbtnik!

POMOČ ZA TRD VRAT:

Bolečino lahko olajšamo tako, da zmočimo brisačo, jo ožemimo in za cca 30 sekund postavimo v mikrovalovno pečico. Nato si jo ovijemo okrog vratu in pustimo tam, dokler je še vroča/topla. Še posebej je to priporočljivo preden se lotimo vaj za sproščanje mišic.

VAJA: DVIG RAMEN

Stojimo vzravnano in dvigujmo ramena proti ušesom, dokler ne začutimo napetosti v vratu in ramenih. Položaj zadržimo približno 5 sekund, nato ramena sprostimo. Vajo ponovimo vsaj petkrat.

Za tiste bolj lenobne pa obstaja še ena alternativa…sklop terapevtskih masaž. Vendar vam bo več pomenila lastna skrb za telo in kar je še bolje, naučili se bomo nekaj novega in tako razmigali še naše možgančke!

Tetica Pehta

ČUDESNA BILJKA LEČI SVE OSIM SMRTI

Iako i neke druge vrste biljaka imaju crno seme, delotvornost njihovog semena prema dosadašnjim saznanjima nije ni približna onoj od čorokotovog semena (crnog kima).

Radi se o jednoj od najranije kultivisanih biljaka u istoriji čovečanstva. Najstariji dokumenti o zdravstvenoj primeni čorokotovog ulja datiraju još od vremena faraona.

Njegove zdravstvene efekte su koristili najveći isceljitelji poput Hipokrata ili Ibn Sine, ali i velike civilizacije poput Grka, Rimljanja i Arapa, a spomenut je i u mnogobrojnim religijskim spisima.

Čorokot (crni kim) u današnje vreme biva ponovo otkriven od strane moderne nauke, pa se samo u poslednjih 40-ak godina objavljuje oko 400 naučnih studija na temu čorokota i njegovih aktivnih supstanci.

Ove studije ukazuju na veoma veliki broj bolesti na koje čorokot deluje povoljno u koje između ostalih spadaju: astma, alergije, hronični umor, autoimuna oboljenja poput reumatoidnog artritisa i psorijaze, povišene masnoće u krvi, šećerna bolest (dijabetes), hemoroidi, proširene vene, visok krvni pritisak, bakterijske, gljivične i parazitske infekcije, glavobolje, ekcemi, kožne gljivice, lišajevi, neurodermitis, akne, bronhitis, kašalj, upale pluća, sinusa, oslabljen imunitet, bolovi u zglobovima i mišićima, gastritis, bolovi u stomaku prouzrokovani „nervoznim crevima“, crevne gljivice (kandida), nadutost, proliv, kolike, oboljenja jetre, bubrežni kamenci, nesanica, depresija, slaba cirkulacija, PMS, tumori… itd.

Izraženo je i povoljno delovanje čorokotovog ulja na kožu (hrani i neguje kožu te pomaže pri regeneriraciji ostećenih ćelija), nokte čini sjajnijim i jačim, jača koren kose i delotvoran je protiv peruti.

Mnogi će ostati skeptični pri pogledu na ovaj pozamašan spisak bolesti na koje čorokot pozitivno deluje. Veoma je teško poverovati da jedna biljka može uspešno delovati na ovo sve.

Pa se pitamo: „Kako je moguće da može delovati kako na alergiju tako i na smanjenje masnoća, krvni pritisak i tumore?“ Odgovor leži u idealnom hemijskom sastavu njegovih semenki, koje sadrže preko 100 biološko-aktivnih supstanci koje se međusobno dopunjuju i potpomažu u lekovitom dejstvu što dovodi do jedne vrste funkcionalnog sinergizma (pojačanog dejstva).

U ove aktivne supstance spadaju između ostalih omega-3 nezasićene masne kiseline, vitamini B1, B2 i B6, vitamin C, vitamin E, nigellone, gorka supstanca nigellin, timokinon, saponin melantanin, beta – sitosterin i mnoge druge.

Takođe treba uzeti u obzir da čorokot pomaže organizmu pri vraćanju ravnoteže u imuni sistem kao i besprekornom funkcionisanju metaboličkih procesa. Iz tog razloga je redovno korišćenje čorokotovog ulja preporučljivo ne samo u akutnim i hroničnim stanjima, nego i kao svakodnevna preventiva, te predstavlja jedan veliki korak napred koji možete da uradite za svoje zdravlje i dugotrajnu vitalnost.

Ulje čorokota podiže imunitet

Imunitet je prirodna sposobnost organizma da prepozna strane materije koje ga ugrožavaju i da se od njih zaštiti. U strane materije koje štetno utiču na naš organizam u prvom redu ubrajamo različite bakterije, viruse i parazite. Imuni sistem ima ulogu da prepoznaje, neutralizuje, uništava i odstranjuje te materije u procesima koji se nazivaju imunološke reakcije.

Dosadašnja ispitivanja ulja čorokota su pokazala da se njegovo delovanje ne ograničava na pojedine organe, već da ono obuhvata celokupni organizam preko imunog sistema. Ulje čorokota je imunomodulator, ono reguliše funkcije imunološkog sistema – jedan od načina je da stimuliše rast limfocita T i B.

Oslabljeni imunitet možemo prepoznati po sledećim simptomima: česte infekcije i upale, slabost, iscrpljenost i umor, gubitak težine, česte glavobolje. Kod navedenih simptoma, ulje čorokota uzimajte 2 puta na dan supena kašika 15-30 minuta, najbolje pre jela.

Za prevenciju, tj kao priprema organizma za potencijalno iscrpljujuće razdoblje (na primer pre sezone gripa), dovoljno je uzimati 1 supenu kašiku (ili 2 čajne kašike – ujutro i uveče) dnevno, najbolje pre jela na 15-30 minuta.

Ulje se treba uzimati najmanje tokom dva meseca kako bi se dostiglo potpuno delovanje na organizam.

Čorokot i karcinom

Veliki deo istraživanja u svetu posvećen je delovanju ulja čorokota na tumorske ćelije. Pokazalo se da čorokot može izvrsno poslužiti u terapiji teških bolesti jer zahvaljujući njegovom delovanju telo jača vlastitu sposobnost samoodbrane.

Prvo značajnije ispitivanje delovanja ulja crnog kima na prevenciju od tumora izveli su naučnici u Južnoj Karolini. Donet je zaključak da će zdrav imuni sistem da prepozna i uništi kancerogene ćelije pre nego što tumor može ugroziti pacijenta.

Ulje čorokota deluje kao imunomodulator, dakle podstiče postizanje ravnoteže u svim sistemima, uključujući i imunološki sistem. Isto tako, ustanovljeno je da je čorokot naročito koristan kod agresivnih oblika tumora koji se šire pomoću tumorske angiogeneze i imaju tendenciju prema metastaziranju.

Naučnici u „Kimmel Cancer Center“ u Filadelfiji su ustanovili da timokinon, jedan od sastojaka čorokota, zaustavlja rast tumorskih ćelija kod karcinoma pankreasa, te ih uništava pojačavajući proces apoptoze (programirane smrti ćelija).

U tom smislu, timokinon kao hemopreventivno i hemoprotektivno sredstvo može pomoći pacijentima koji su podvrgnuti hemoterapiji, kao i osobama koji su visokorizični za karcinom.

Ulje čorokota takođe znatno smanjuje štetni učinak zračenja kod radiološke terapije. Tokom zračenja dolazi do stvaranja kiseonikovih slobodnih radikala koji oštećuju ćelije, te posledice mogu biti: oštećenje kože, edemi, ožiljci, fibroze itd Studije su pokazale da će uzimanje ulja čorokota pomoći u prevenciji tih posledica.

Savezna uprava za kontrolu lekova i hrane SAD-a je 1996. godine odobrila upotrebu ulja čorokota u tretmanima kancerogenih bolesti za sprečavanje neželjenih učinaka hemoterapije i jačanje imunološkog sistema organizma.

Uzima li se 2 – 3 puta na dan po supena kašika ulja čorokota najbolje 15-30 minuta pre jela, olakšaće se i umanjiti neželjeni učinci hemoterapije, a telo podstaći da jača vlastitu sposobnost samoodbrane.

Takođe se preporučuje i osobama koje su rizične za karcinom (postoji porodična istorija bolesti, te mogući nasledni faktor) da preventivno konzumiraju ulja čorokota, i to 1 supena kašika na dan.

Važno je znati da do potpunog delovanja ulja čorokota dolazi tek nakon 4-12 nedelja redovnog konzumiranja.

Je vsakodnevno tuširanje zdravo?

Se tuširate prav vsak dan in pri tem uporabljate gel za tuširanje? Ljudje, ki se ne tuširajo vsak dan, običajno veljajo za ‘umazane’, tisti, ki se, pa se njihova higiena perceptira kot pretirana in za nekatere tudi škodljiva. Je preprogosto prhanje res lahko škodljivo?
Prha
Mnogi ljudje, ki imajo težave s kožo, so ugotovili, da lahko z opuščanjem kakšne prhe na teden ublažijo težave s kožo.

Če upoštevamo, da se je v zadnjih stotih letih večina ljudi kopala le enkrat na teden, vsakodnevno tuširanje pravzaprav postaja trend sodobne družbe. Tako je v zadnjem času vsakodnevno prhanje skorajda obvezna praksa, ob kateri se marsikdo vpraša, ali je v resnici zdrava. Dejstvo je, da veliko ljudi, ki se odloča za zmanjšanje pogostosti prhe, danes to stori ne iz lenobe, ampak iz zdravstvenih razlogov. Mnogi ljudje, ki imajo težave s kožo, so namreč ugotovili, da lahko z opuščanjem kakšne prhe na teden ublažijo težave s kožo. Še posebej so jim izpostavljeni tisti s suho kožo, ki opazijo, da se na površini pojavijo ekcemi ali imajo občutek, da je koža postala presuha in boleča.

S prepogostim tuširanjanjem s toplo ali celo vročo vodo v kombinaciji z geli za tuširanje s kože lahko izperemo naravno zaščito, s tem pa koža postane bolj občutljiva tudi na vdor virusov in bakterij. Če je tuširanje prepogosto, se koža lahko prične dodatno mastiti, in ko jo navadimo na vsakodnevno izpiranje zaščite in nanašanje gela, se ustvari začarani krog. Mnogi tako poročajo o tem, da so zmanjšali pogostost tuširanja in umivanja las in na ta način zmanjšali proizvodnjo naravnega olja in masti, zaradi česar v končni fazi niso imeli niti tako velike potrebe po tuširanju in umivanju las.

Seveda je pogostost prhe povezana z vašo vsakodnevno stopnjo aktivnosti, hrano, ki jo jeste (če se prehranjujete zdravo, telo izloča manj naravnega olja), vrsto poklica, s katerim se ukvarjate, in letnim časom. Tako je ocena pogostosti prhe odvisna od vsakega posameznika, je pa za tiste, ki so izjemno aktivni in prho potrebujejo vsak dan priporočljivo, da ne pretiravajo z uporabo gela za tuširanje. Morda se lahko odločite, da ga vsake toliko časa tudi ne uporabite ali da ga uporabite manj.

Del telesa, ki potrebuje celo večkrat dnevno umivanje, pa so roke, je prepričan John Oxford, profesor iz medicinske fakultete Queen Mary’s School of Medicine and Dentistry. ”Če tekom dneva dovolj pogosto umivate roke in območje pod pasom, potem se lahko brez težav kopate ali tuširate vsak drugi dan. Pravzaprav ne bi bil problem niti tuširanje le dvakrat na teden, če redno pazite na higieno rok in intimnega področja, kjer se pojavlja največ bakterij.”