Category: Zdravje

Ajurvedski napitek

Sinergija je beseda, ki ajurvedo najbolje opiše. Zato je sklopu ajurvedskega načina prehranjevanja ali pa občasno uporabo ajurvedskih pripravkov najbolje uporabljati predpisane kombinacije sestavin in okusov, ki na koncu v našem telesu združijo svojo zdravilno moč. Nemalokrat pa najdemo tudi recept, v katerem skoraj vse sestavino najdemo praktično z našo hišo, to se pravi so sestavine lokalnega izvora.

ajurvedski sok

Ajurvedski sok za zdrav začetek dneva je mešanica jabolk, korenja, kopriv, ki mu dodamo ščepec cimeta. S spreminjanjem deleža sestavin, lahko sok prilagodite vaši osebni Doši in s tem izkoristite kar največ koristi za vaše zdravje.  Več o došah si preberite tukaj.

Sestavine:

  • šopek vršičkov dveh mladih kopriv
  • 3 korenja
  • 2 sladki rdeči jabolki
  • ščepec mletega cimeta

Priprava:
Stresite vse sestavine v mešalnik, zmešajte in takoj spijte. Kozarec tega soka lahko redno pijete zjutraj.

Nasveti za pripravo:
Glede na to, da koprive aktivno delujejo in povečujejo Vata došo, sok potrebuje uravnoteženje in prilagoditev za ostale doše. Vata ljudem, zato svetujemo, da v sok dajo manj svežih kopriv. Korenje je zdravo in koristno za vse tri doše, zlasti poleti ima učinek hlajenja ter uravnoveša Pito došo, medtem ko sladka jabolka delujejo za uravnoteženje doš vata in kapha. Ljudje iz teh dveh doš pa bodo zelo zadovoljni z nekoliko več koprive.

Tako pripravljen sok uravnoveša vse tri doše.

6 prehranskih trendov – zdravi ali nevarni?

6 prehranskih trendov - zdravi ali nevarni?

Nova dieta, nov prehranski trend … Svojemu telesu seveda vsi privoščimo le najboljše. Toda ali so vsi ti novi prehranski trendi res tako zelo zdravi?

1. Paleo

Pri paleo dieti se osredotočite na starodavne oblike prehrane. Je se samo tisto, kar je človek jedel že pred 20.000 leti. Več o tem si lahko preberete na povezavi Kaj je paleo način prehranjevanja.

Kaj pa mnenje strokovnjaka:
  • Prehrana je lahko zelo enolična.
  • Prednost: tabu so gotovi izdelki in hitra prehrana, v središču pa naravna živila, predvsem meso in ribe.
  • Pomanjkljivost: premalo žit, olj in mlečnih izdelkov.

2. ‘Volumetrics’

Dieta se tako rekoč osredotoča na občutek polnosti. Tega pa ne zagotavlja število kalorij ali grami maščobe, beljakovin ter ogljikovih hidratov, temveč vrsta in količina hrane. Zato pri dieti izbirate med živili z malo kalorijami in veliko vsebnostjo vode.

Dieta vključuje 4 kategorije živil:

1. kategorija: sadje, zelenjava (npr. brokoli, paradižnik, gobe) in juhe v “neomejenih” količinah.

2. kategorija: polnozrnata živila (rjavi riž, polnozrnate testenine …), beljakovine (iz pustega mesa), stročnice in mleke z manj maščobami.

3. kategorija: kruh, lahke sladice, nemastni pečeni prigrizki, siri, meso z več maščobami v zelo omejenih kiličinah.

4. kategorija: nič ali zelo zelo malo ocvrte hrane, sladkarij, piškotov in drugih predelanih živil.

Mnenje strokovnjaka:

Veliko volumna pomeni malo kalorij. Želodec bo sicer poln, dobil pa bo malo energije. Idealno sicer za hujšanje, ker pojeste več sadja in zelenjave.

3. Fleksitarijanstvo

Fleksitarijanstvo je skovanka besed fleksibilno in vegetarijanstvo. Preprosto povedano – gre za za dieto, pri kateri jeste večinoma hrano rastlinskega izvora, meso pri tej prehrani pa se na krožniku znajde zelo redko, če pa že, pa iz trajnostne reje.

Mnenje strokovnjaka:

Osnova je vegetarijanska prehrana, ni pa prepovedano občasno zaužitje mesa in rib. Shujšali ravno ne boste, boste pa zdravi in v dobri formi.

Prednost: ker je dieta prilagodljiva, fleksitarijanec tako npr. doma pripravlja vegetarijanske jedi, ko pa je zunaj, nima nič proti mesu.

4. Zeleni smutiji

V zadnjem času postajajo vse bolj priljubljeni. Sestavljeni so sicer iz sadja, vendar imajo visok delež listne zelenjave, na primer ohrovta, špinače, kopriv …

Mnenje strokovnjaka:

Sokovi vsebujejo nizkokalorično, zdravo zelenjavo, solate ali zelišča. Ker pa je osnova v veliko primerih sadje, to predstavlja tudi veliko kalorij, ki se hitro prebavijo, vendar smo kmalu spet lačni. Če želite shujšati, naj bo smuti predvsem zelenjavni.

Slabost: Rastline v svojih listih, ki so navadno najbolj hranilno bogati del rastline, prenašajo sledi alkaloidov, ki sicer v majhnih ne predstavljajo nevarnosti, temveč celo krepijo imunski sistem, če pa to več tednov neprekinjeno uživate se lahko začnejo alkaloidi kopičiti v telesu in sprožijo neželene simptome, ki so posledica zastrupitve.

5. ‘Clean Eating’

Kot pove že samo ime (‘čista prehrana’), ta dieta stavi na živila, ki niso obdelana industrijsko ali kemično.

Mnenje strokovnjaka:

Priporočljivo, ker se tako avtomatsko izognemo industrijsko pridelani hrani in se osredotočimo na naravna, zdrava živila, kot so zelenjava, sadje in žita, ki tvorijo osnovo.

6. Brez laktoze (in/ali glutena)

Vsak mlečni izdelek vsebuje mlečni sladkor, t. i. laktozo, ki se v našem želodcu razgradi v encim, da ne obremeni črevesja in ne povzroči prebavnih težav. Če tega encima ni, pride do netolerance. Prizadetemu v tem primeru pomagajo živila brez laktoze. Veliko pa jih tovrstne izdelke uživa kar preventivno. Pa jih je res treba?

Mnenje strokovnjakov:

Ob poplavi živil brez laktoze, bi si mislili, da je danes ne prenaša nihče več. Zmagovalec tega strahu pred laktozo pa je predvsem živilska industrija, ki dobro služi s pomočjo dražjih izdelkov.

Zaradi odpovedovanja laktozi še ne boste vitki. Ti izdelki imajo namreč ravno tolikšno število kalorij kot običajni mlečni izdelki. Podobno je pri brezglutenski dieti. Gluten namreč ni tisti, ki redi.

Prednost: Izogibanje glutenu je zato smiselno le za bolnike s celiakijo, zagotovo pa je zdravo, če pojeste manj izdelkov iz bele moke.

Presna prehrana – jedilniki

Tied-up
Take ali podobne nemočne izjave velikokrat slišim od ljudi. V glavnem gre za nemoč spremeniti kaj na bolje, čeprav se prizadeti dobro zaveda, da je daleč od tega, kar bi rad ali kar bi bilo potrebno za harmonično sobivanje z bližnjimi ali za zdravo življenje, polno življenja. Izgovori iz naslova pridejo prav na vseh področjih.

Ljudje ponavadi poskušajo biti boljši z osebnim prizadevanjem. Nekateri si zastavijo postne cilje. Berejo knjige in se poskušajo spremeniti, izboljšati. Nekaterim uspe, mnogim ne – in potem ponavljajo, da takšni pač so.

Pa ni čisto res, da takšni pač smo in da se nič ne da pri vsem tem. Le bolj pri temelju bi morali začeti s spremembo. Osebno prizadevanje je na višjem –duhovnem  nivoju in mora priti potem, ko smo sanirali temelj. Ta temelj pa je po moji izkušnji fizični nivo. Tudi prehrana spada na ta – fizični nivo. Prizadevanje na duhovnem področju ne bo tako uspešno, če bo težava na fizičnem nivoju ostala nedotaknjena.
Veliko torej lahko naredimo z zelo preprostimi spremembami na našem krožniku.

Vsaj moja izkušnja preteklih mesecev je takšna.

Pred avgustom 2008 sem jedel običajno tj. kuhano hrano. Zelo malo mesa. Predvsem pa hrano z veliko kruha, kosmičev in tudi sladkega. Tudi mlečnih izdelkov občasno precej.
Dostikrat sem bil slabo razpoložen, zlovoljen in razdražljiv. Skoraj neprestano utrujen. Kar samo od sebe mi je neslo, da sem drugim očital, zakaj so takšni kot so in ne boljši. Predvsem otroke sem pogosto “vzgajal” tako, da sem jim očital nepopolnost.

Ko sem avgusta 2008 spremenil hrano – nič ogljikovih hidratov (nič kruha, nič sladkega) je šlo najprej zelo na bolje, potem pa po nekaj mesecih precej na slabše. Postal sem zelo zlovoljen, vzkipljiv in zadirčen. Otroci so se me začeli bati. Postali so napeto pozorni, da ne bi s čim “zakrivili” mojih izbruhov. Neprestano so morali paziti, kdaj me bo kaka stvar spravila v slabo voljo in bom vzrojil. Grozen je občutek, da si za nekoga zelo pomembna oseba in hkrati negativec.

Potem pa sem po novem letu 2009 prešel na presno hrano.
V istem času sem dvakrat opravil čiščenje jeter.
Nekaj kasneje sem opravil še hidrokolon terapijo.
Odtlej bolj ali manj vztrajam na presni hrani. Moje stanje je BISTVENO boljše. Moja potrpežljivost je nenavadno narasla. Zlovoljnost je redka. Z majhnim osebnim prizadevanjem mi uspeva tudi to, da otrok ne “vzgajam” več z očitanjem (kazanjem na nepopolnosti – nikolizadostnostjo), kar je bila rak rana mojega otroštva.
Celo otroci in žena so to opazili. Imam torej zelo močan argument, zakaj vztrajati na presni hrani.  Preprosto je veliko boljša, kot vsa druga.

Sitnost, slabovoljnost v mojem primeru torej ni bila prav nič “stvar karakterja”, temveč čisto “stvar krožnika”.

Presni dnevni meni 11

30.03.2009

7:30 Zajtrk
1 limona
2 pomaranči
1 grenivka
1 hruška
2 kivija

11:30 Malica
2 banani
1 hruška
1 jabolko

13:00 Kosilo
Solata iz naribane nadzemne (2 kom) in podzemne kolerabe (1/2 kom) in korenja (5 kom)
Malo manga

16:30
2 pomaranči

17:30
2 banani

18:00
1 banana
1 suha figa

19:15 Večerja
1 avokado
1 pomaranča
Košček kokosovega peciva
pol pesti indijskih oreškov

Za kosilo sem pojedel preveč solate. Ker popoldne nisem nehal jesti, sem imel zvečer že precej obtežen želodec.

Bil sem na hidrokolon terapiji

29.03.2009

Bil sem torej na čiščenju debelega črevesa.
Star sem štirideset let. Večino svojega življenja mislim, da zdravo živim. Na hidrokoloniku zato niso prišle na dan nobene umazane usedline preteklih let. To nekako potrjuje, da je bila moja odločitev ZA zdravo življenje, pravilna. Potrjuje, da zadnjih nekaj let nisem hodil po napačnih poteh, kar se tiče prehrane.
Vsaj deloma. Kajti res je, da ni bilo črnih usedlin ali oblog, bilo pa je veliko sluzi. Če razmislim za nazaj, je to nekako logično.
Res nisem jedel masti, mesa in visoko predelane hrane v velikih količinah ali pa čipsov, McBurgerjev in podobne junk hrane. Res pa je tudi, da sem jedel malo sadja in zelenjave in precej, precej sladkega. Predvsem pa sem zadnja leta vedno jedel veliko polnovrednega domačega kruha in na njem sladkih namazov (med, maremlada) ali mlečnih namazov. Tudi precej mlečnih izdelkov sem jedel. Odtod menda pride sluz. Od kruha in mleka. In jaz to lahko 100% potrdim.  Moja izkušnja je takšna.
Malo preden sem šel na hidrokolon sem nehal jesti vse žitne izdelke vključno s kruhom in kosmiči. Že kakšen mesec prej sem nehal jesti vse mlečne izdelke. In počasi je sluz izginjala. Trajalo je sicer vsaj kak mesec, vendar zdaj sluzi na toaletnem papirju preprosto ni več. Tudi težave s hemoroidi in srbečico so popolnoma izginile.

Kaj je torej drugače po opravljeni hidrokolon terapiji?
Ni več težav s sluzjo, srbečico, hemoroidi.
Prebava je drugačna. Občutek imam, da veliko bolj učinkovita. Zagotovo imam veliko več energije in vitalnosti, kot prej. Zdaj imam vedno dovolj fizične energije, da opravljam dve službi. Dopoldne v službi in popoldne, brez počitka po kosilu, še doma na kmetiji. Nikoli čez dan mi ni treba počivati in “sestavljati nazaj skupaj”.  Kave in drugih poživil (npr. čokolade) ne jemljem. To prej nikakor ni bilo mogoče. Zdaj sem lahko ves dan od 5:00 do 20:00 v pogonu. In to mi sploh ni težava.
Podobno stanje sem doživel že od avgusta do decembra 08, vendar ne tako stabilno in ne vsak dan. In takrat je bilo tega vedno manj, dalj ko se držal takratno dieto z veliko beljakovinami in maščobami.

Res pa je, da ne vem natančno, če k vsemu temu odločilno pripomogla prav hidrokolon terapija. Kot sem že napisal zgoraj sem pred parimi meseci ukinil mleko in mlečne izdelke, pred kakim mesecem kruh in žitne izdelke, že prej visokopredelano industrijsko hrano (sladkor, sol, vse kar je predelano in pakirano, sladkarije…).
En teden pred hidrokolon terapijo sem prešel na presno hrano. Odtlej vztrajam na tem in nameravam tudi v prihodnje.
Sprememb je bilo torej v zadnjih mesecih kar precej in zelo težko bi rekel, da je za občutno izboljšanje zaslužna samo hidrokolon terapija. Zagotovo pa je eden od pomembnih stebrov, na katerih stoji sedanje dobro počutje in stanje.

Hidrokolon terapija je bila zame eden od ukrepov s katerimi svojemu življenju dajem več življenja.

Presni dnevni meni 10

28.03.2009

5:45 Zajtrk
6 riževih vafljev + Plamil majoneza
bezgov čaj

7:30
2 pomaranči

9:15
5 banan

10:30
2 banani

12:15
1 hruška GI=43

12:45
1 jabolko  GI=44

13:45 Kosilo
Presna juha iz ohrovta, brokolija in malo avokada
solata iz endivije in paradižnika

16:30 Malica
dve pesti brazilskih oreškov
1 pomaranča  GI=48

19:15 Večerja
5 riževih vafljev + kokosovo olje za namaz
voda + malo rooibos čaja

Dopoldne sem naredil neumnost s preveliko količino banan. Čez kakšno uro ali dve sem postal šibak in cunjast. Moja razlaga: Velika količina banan (sladkorja) dvigne raven inzulina, ta poskrbi, da se sladkor odloži v “shrambe”. Potem sem začel fizično delati in raven sladkorja se je (očitno) naglo znižala. Nastopila je šibkost in cunjavost. S hruško in jabolkom sem nekako rešil zaplet. Potem ni bilo več težav.
Popoldne je bilo super. Ugotovil sem, da k brazilskim orehom zelo pašejo pomaranče. Zelo olajšajo prebavo in oboje skupaj da energijo.

Moja pot od običajne (nezdrave) do bolj zdrave prehrane

28.03.2009

Prehrana mojega otroštva je bila običajna. Tipična kmečka hrana s primesmi “malo boljšega”, pa res bolj malo. Jedli smo veliko domače hrane, tudi živalske in mastne. Veliko smo delali na kmetiji. Zelo veliko kuhanega, sveže bolj za dodatek. Malo kupljenega in veliko domačega.
V času otroštva sem se pridno razvijal v sladkosnedneža.

Dijaški in študentski čas prinese s sabo tudi neredno in “menza” prehrano. Nimam točnih podatkov, spominov ali opazovanj, ampak ta čas se mi zdi najhitrejša pot navzdol v moji prehrani in počutju. Iz študentovskih let se prvikrat spomnim težav s koncentracijo in utrujenosti.
Menza hrana je očitno zelo hitro in slabo delovala.

Zadnjih deset in še nekaj let (od 1995 naprej) sem se prehranjeval vsebolj vegetarijansko. Meso sem jedel zelo redko, običajno takrat, ko bi bilo treba na dolgo in široko pojasnjevati zakaj ne jem mesa. Ker se vedno držim načela, da prehrana ni religija, sem bil raje tiho in pojedel kar so postavili na krožnik, potem pa spet živel po svoje naprej.

Nekako sredi leta 2007 sem začel ločevati različne vrste hrane med seboj.

Avgusta 2008 sem naredil zelo odločen in velik rez v moji prehrani.
Ukinil sem porabo vseh ogljikovih hidratov, kolikor se je le dalo (ohranil sem riževe vaflje in nekaj drugih malenkosti). Izboljšanje počutja je bilo enormno. O tem lahko več dobite na tem blogu, ki sem ga ravno v tem času začel pisati.

Nekako v novembru ali decembru 2008 sem po izkušnjah med dieto ukinil vse mlečne izdelke.

Februarja 2009 sem iz prehrane izločil najprej kruh, potem pa še vse ostale žitne izdelke.

V začetku marca 2009 pa sem prešel na presno hrano.

Dnevni presni meni 09

27.03.2009

5:00 Zajtrk
Pol melone

6:00
4 namočene suhe fige

7:15
20 dag suhih hrušk namočenih čez noč

10:00
1 jabolko
1 hruška

11:00
4 banane

12:00
pest brazilskih oreškov

13:00
1 pomaranča

14:00
2 pomaranči
4 kiviji

14:00
pest brazilskih oreškov
1 pomaranča

19:00 Večerja
4 x riževi vaflji + plamil majoneza
čaj z vodo

Suhih hrušk je bilo zjutraj preveč ali pa so prehitro sledile meloni in figam. Ni bilo dobro.

Presni dnevni meni 08

26.03.2009

5:15 Zajtrk
2 pomaranči
2 kivija
2 hruški
1 krepka dlan suhih brusnic (verjetno osladkanih)

10:00 Malica
2 jabolki
1 hruška

11:30 Malica
1 hruška

12:30 Malica
4 banane

15:30 Kosilo
6 paradižnikov v solati
manjša porcija radiča štrucarja
3 žličke kokosovega olja

18:45 Večerja
1 hruška
2 banani

Danes je bil spet malo slabši dan. Po 10:00 se mi je počutje poslabšalo. Krivim inzulinski nihaj, ki sem ga verjetno sprožil z posladkanimi brusnicami. Na etiketi sicer ni pisalo, da bi vsebovale sladkor, vendar so ga očitno vsebovale. Dvomim, da bi bile po naravi tako sladke.

Presni dnevni meni 07

25.03.2009

6:00 Zajtrk
2 pomaranči
1 grenivka
2 kivija
1 jabolko
1/4 avokada

11:30 Malica
4 zrele banane

13:45 Kosilo
2 paradižnika
Srednja porcija narezanega gomolja zelene

15:30 Malica
2 banani

17:00 Prigrizek
Pest posušenih bučnih semen

18:00 Večerja
1 mango
3 hruške

19:00
1 banana

O pobijanju živali za hrano

25.03.2009

“Dokler bodo na svetu klavnice, toliko časa se bodo ljudje klali po bojiščih!”
Lev Tolstoj

Ali pa slavni Leonardo Da Vinci: “Že zelo zgodaj sem se odpovedal uživanju mesa. In prišel bo čas, ko bodo ljudje na ubijalce živali gledali tako, kakor danes gledamo na morilce ljudi!”

“Bog želi, da stojimo živalim ob strani, kadar potrebujejo našo pomoč. Vsako bitje v stiski ima enake pravice do varstva!”
Frančišek Asiški

“Kdor se hoče dvigniti nad vsakdanje življenje, naj se varuje krvave hrane in naj si za kuharja nikar ne izbere smrti!”
Joseph v. Gdrres, katoliški publicist

Presnojedec začetnik v restavraciji!?

23.03.2009

Kaj se izcimi iz tega?
Kaj neki…? Težave in to ne majhne.

V soboto sva z ženo šla v bližnjo gostilno, da proslaviva najino obletnico.

Že vnaprej sem vedel, da bo nekoliko neroden položaj, če bom naročil kar bi rad jedel in kar zadnje čase jem. Eno velikansko solato. Naše gostilne so pač takšne, da solate lahko poješ v velikih količinah pa ne bo več kot 5 ali 6 evrov. Oštir bo grdo gledal, če bova sedela dve ali tri ure in naročila solato, čaj in deci vina za 10 evrov. In tako sem brskal po meniju, če bi bilo še kaj primernega. Ker nisem našel prav nič res primernega, sem se odločil za “manjše zlo” in naročil vegetarijanski krožnik. To je bila mešanica kuhane (?!) zelenjave, krompirjevih in zdrobovih ocvrtkov, kuhanega riža, zraven pa je bil še kos ocvrtega sira. “No dobro”, sem rekel,  “jaz bom zelenjavo, ti pa ostalo”. In sem pojedel kuhano zelenjavo, zraven pa največjo mešano solato, ki so jo imeli in kot sem jo upal naložiti, da ne bi grdo izgledalo. Zraven sem pil čaj z limono.
Že do te točke je bilo kar nekaj kršitev moje diete. Namiksal sem vse polno različnih vrst hrane, koruza v solati je bila verjetno kuhana, rdeča pesa je bila zagotovo kuhana, rdeča pesa je bila zelo močno okisana, zelenjava z vegetarijanskega krožnika je bila kuhana, poleg tega sem poskušal tudi ocvrtke, čaj ki sem ga pil je bil kuhan, dodal sem mu tudi med. Za povrh pa me je proti koncu obeda zagrabil vonj ocvrtega sira in sem pojedel še polovico tega in dodal nekaj požirkov vina. Za piko na i pa se je vsega skupaj nabralo zelo veliko in krepko sem se prenajedel.

Posledice? Ja, začelo se je že zelo kmalu. Krči in zvijanje v prebavi. Natančno tako kot v svojem videu opisuje Victoria Boudenko. Kasneje napenjanje. Ponoči sicer ni bilo hujših dogajanj, naslednji dan pa sem imel grozovit apetit po vseh vrstah hrane, ki je zadnje čase ne jem več. V nedeljo sem tako med drugim pojedel celo goro oreškov, med kar po žlicah in riževe vaflje z vitarine namazom in medom. Nedeljska noč je bila napol podrta težko prebavo. Očitno povsem drži, da se prebavni proces pri presnojedcih temeljito spremeni. Očitno postanejo presnojedci zelo občutljivi na nenaravno (kuhano) hrano, koncentrirano in predvsem zelo raznovrstno namešano hrano v enem obroku.

Po tej izkušnji sem še bolj odločen, da bom nadaljeval s presno hrano. Ko človek zagreši kak takšen eksperiment in se potem vrne nazaj na boljšo hrano, je toliko lažje opaziti in občutiti razliko. In bolj trdno je odločen, da ne da “boljšega” za “slabše”, četudi je “slabše” okusnejše. “Boljše” (vsaj meni) da več življenja.

No bila pa je tudi dobra stran tega večera. Cela večerja je stala samo dobrih 20 evrov.

Presni dnevni meni 06

20.03.2009

5:15 Zajtrk
30 dag namočenih suhih hrušk
nekaj namočenih brazilskih oreškov

9:30 Malica
8 namočenih suhih fig + voda GI=61

10:45 Malica
nekaj namočenih brazilskih oreškov

12:30 Malica
3 bananae GI=52

14:55 Malica
2 jabolki

15:45 Kosilo
Solata iz 5 paradižnikov
1,5 avokada

18:45 Večerja
Solata iz 3 paradižnikov
4 riževi vaflji + vitarine namaz

P.S.: Večerja je bila nekoliko “mimo”.

Presni dnevni meni 05

19.03.2009

5:30 Zajtrk
3 pomaranče GI=48, 2 kivija GI=53, 2 jabolki GI=39

9:00 Malica
3 jabolka GI=39

10:45 Malica
4 banane GI=52

14:15 Malica
Večja pest namočenih mandljev

15:45 Kosilo
Kozarec soka iz regrata in blitve
Zmiksana presna juha iz broklija in nekaj avokada
Solata iz paradižnika, kumar in nekaj avokada
Malo opranega kislega zelja

20:00 Večerja
70 g brazilskih oreškov
2 pesti suhih sliv
posušena bučna semena
voda
Večerja je bila preobilna in/ali preveč mešana – občutil sem cmok in nelagodnje v trebuhu.

Presni dnevni meni 04

18.03.2009

5:30 Zajtrk
40 dag namočenih suhih hrušk GI=43 (bila je prevelika porcija)

12:30 Malica
1 pest suhih brazilskih oreškov
srednja porcija ribanega korenja GI=16

15:30 Kosilo
Zmiksana presna juha iz brokolija in nekaj avokada
2 žlički kokos olja
Regrat in blitva v solati

18:00 Večerja
75 g suhih brazilskih oreškov
Nekaj indijskih oreškov
Nekaj žlic ribanega korenja

Ta dan sem popoldne fizično delal, ponoči sem dobro spal.

Presni dnevni meni 03

17.03.2009

5:15 Zajtrk
Pol zrelega manga, tri srednje pomaranče, dva kivija

10:15 Malica
1 jabolko

11:30 Malica
1 jabolko

12:30 Malica
2 banani

14:45 Malica
1 jabolko

16:30 Kosilo
Večja porcija solate iz paradižnika in kumar z malo olivnega olja
Večja porcija solate iz regrata in radiča z malo olivnega olja
Malo avokada (3 žlice)

Presne sadne kroglice

17.03.2009

Po 1 skodelico datljev, (namočenih) fig, (namočenih) rozin, orehovih ali mandljevih jederc, kokosove moke
1 paličica vanilije.

Operite datlje, fige in rozine. Odstranite peške iz dateljnov, fige narežite na koščke. Nato zapovrstjo dajajte v multipraktik dateljne, fige in rozine in jih zmešajte v kašo. Zmeljite orehova ali mandljeva jedrca. V skledi nato zmešajte sadno kašo, zmlete orehe in sredico iz vanilijevega stebelca. S čajno žličko delajte kroglice in jih pomakajte v kokosove kosmiče. Kroglice oblikujte z rokami. Denite v hladilnik.
Ta jed nima zvezdice (ni priporočljiva), toda sladkosnedneži jo imajo zelo radi.

Vir: Helmut Wandemaker – Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!

Presni dnevni meni 02

16.03.2009

5:15 Zajtrk:
7 riževih vafljev, 2x namaz Tahini, 5x namaz avokado (pojedel sem cca 3/4 avokada), metin čaj

9:30 Malica:
2 jabolki

10:30 Malica:
2 banani

12:30 Malica:
2 jabolki

15:00 Malica:
2 banani

16:00 Kosilo:
Srednja porcija soparjene špinače, manjša porcija kislega zelja, večja porcija radiča, 1/4 avokada

18:00 Večerja:
8 namočenih suhih fig skupaj z vodo, velika pest posušenih sliv

P.S.:
Po večerji ob 18:00 sem v prebavilih občutil nekolikšno nelagodje, kot nekakšno kepo na nedoločenem mestu. Sladko sadje je dokaj hitro sledilo delno kuhanmeu in delno kislemu kosilu. Poleg tega so bile posušene slive obdelane s konzervansom. Tudi ponoči je bilo spanje moteno zaradi prebave. Današnja hrana je bila le deloma presna – počutje je nekako sorazmerno poslabšano. Prejšnji teden, ko sem nekaj dni jedel čisto presno je bilo tudi počutje (in energija) boljše.

Naraven bananin sladoled

16.03.2009

Naraven bananin sladoled *****
Olupite zrele banane in jih dajte v zmrzovalno vrečko, zaprite jo in postavite v zmrzovalno omaro čez noč ali za več ur. Mešalnik za mešanje postavite najmanj 15 minut pred pripravo v hladilno skrinjo. S tem preprečite, da bi se prva banana pri mešanju raztopila. Bananin sladoled lahko pripravite samo tik pred uporabo, ne morete ga spet zamrzniti.
Na mešalnik montirajte sokovnik, vzemite zmrznjene kose banan iz zmrzovalne skrinje, jih prelomite na pol in denite v sokovnik. Dobili boste čudovit sladoled!
Ta sladoled je odličen. Jejte ga ob vročem vremenu in ob posebnih priložnostih. Sladoled je poln obrok in je nadvse okusen.
1. sprememba: če daste obenem z bananami v mešalnik še nekaj zmrznjenih rdečih jagod, dobite fantastičen sladoled rožnate barve.
2. sprememba: po želji lahko daste obenem z bananami v zmrzovalnik tudi jabolčne krhlje. Sladoled lahko ponudite s sadno solato ali pa kot sadno omako.

Vir: Helmut Wandemaker – Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!

Presni dnevni meni 01

16.03.2009

5:00 Zajtrk:
4 pomaranče, 2 kivija, pol avokada

9:00 Malica:
3 jabolka

11:45 Malica:
2 banani

15:30 Kosilo:
Velika porcija radiča, 2 paradižnika, manjša porcija kislega zelja, pol avokada

18:00 Večerja:
1 mango

Super solata

15.03.2009

Super solata ***** (za 4osebe)
1 do 1,5 kg paradižnikov
0,5 kg cvetače
4 srednje veliki avokadi
1 ali 0,5 kg mletih orehov ali semen
4 stebelca zelene
4 velike rdeče ali zelene paprike (po možnosti rdeče)
1 kg sveže, zelene zelenjave.

Vse operite, sesekljajte, razrežite in zmešajte! Ta zdravja polna solata je glavni obrok!

Vegetarijanska solata

14.03.2009

Vegetarijanska solata *****
1 glavnata solata
kitajsko zelje
3 paradižniki
1 avokado
1/2 grenivke na pogrinjek
cvetačni cvet
sončnična semena
kalčki leče ali drugi poganjki
svež petersilj
brokoli.

Solato in kitajsko zelje razdelite na liste, razrežite paradižnik na rezine, na drobno sesekljajte peteršilj, avokado razrežite na četrtine, olupite in nato razrežite na drobne koščke. Razpolovite grenivke in iztisnite sok, cvetačo na drobno razrežite, operite brokoli in ga na drobno sesekljajte. Dodajte kaljene kalčke. Zmešajte vse sestavine in servirajte kot polni obrok.

Vir: Helmut Wandemaker – Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim loncem!

Okrepite imunski sistem naravno

Namesto da trepetate pred prehladi in gripami, se jim raje postavite po robu s preventivnimi ukrepi – jejte raznoliko hrano, ki vsebuje potrebne vitamine in minerale, ki bodo okrepili vaš imunski sistem.

Katere vitamine in minerale potrebujete za okrepitev imunskega sistema in s katero hrano jih lahko zaužijete naravno? Preberite.

Vitamin C: ima pomembno vlogo v številnih presnovnih procesih, potrebujemo ga za dobro kri in ustrezno delovanje imunskega sistema. Kje se nahaja? Največ ga je v agrumih, jabolkih, solati, blitvi, špinači, čebuli, zelju in papriki. Dnevni priporočeni odmerek: od 0,5 do 1 g.

Vitamini skupine B: v telesu opravljajo številne pomembne fiziološke naloge. Kje se nahajajo? V zeleni zelenjavi, špinači, brokoliju, jajcih, mleku in siru. Dnevni priporočeni odmerek: od 1,2 do 1,7 mg.

Vitamin B6:
njegova naloga je kataliziranje pomembnih procesov v telesu. Kje se nahaja? V soji, jetrcih, žitaricah, kvasu, sadju in zelenjavi. Dnevni priporočeni odmerek: od 1,5 do 2 mg.

Vitamin B12:
preprečuje degeneriranje celic in živčevja ter pomaga pri tvorjenju rdečih krvničk (eritrocitov). Kje se nahaja? V živilih živalskega izvora; v organizem ga vnašamo z jetrci, mesom in ribami.

Folna kislina:
njeno pomanjkanje lahko povzroči megaloblastično anemijo. Kje se nahaja? V svežem sadju in zelenjavi, orehih, kvasu in jetrcih. Uživajte jih dnevno.

Vitamin A:
skrbi za dober vid, saj sodeluje pri sintezi vidnega pigmenta. Dokazano je, da vitamin A skupaj s karotenidom sodeluje pri krepitvi imunskega sistema. Topen je v maščobi. Kje se nahaja? V maslu, siru, mleku, jetrcih, ribah in zelenjavi. Uživajte jih dnevno.

Vitamin E:
je močan antioksidant, ki varuje naše celice. Številne raziskave potrjujejo tudi njegov pozitiven učinek na delovanje imunskega sistema. Kje se nahaja? V vseh rastlinskih oljih, mandljih, arašidih in mleku. Dnevni priporočeni odmerek: od 10 do 20 mg.

Železo: je mineral, ki ga pogosto primanjkuje ljudem, ki se prehranjujejo enolično ter ne uživajo dovolj svežega sadja in zelenjave. Po nekaterih ocenah kar četrtini žensk primanjkuje železa. Je ena od najbolj razširjenih kovin. Kje se nahaja? V jetrih, tunini, soji, mesu, figah, koprivah, grahu in robidah. Dnevni priporočeni odmerek: od 10 do 15 mg.

Selen: naše celice varuje pred prostimi radikali in spada v skupino antioksidantov, ki neposredno prispevajo k ohranjanju zdravja celic pred poškodbami. Čeprav ga potrebujemo zelo malo – od 50 do 100 µg – igra zelo pomembno vlogo, ki je podobna biološki nalogi vitamina A. Kje se nahaja? V svinjini, pomarančnem soku, školjkah, ječmenu, česnu, čaju, mleku in jastogu.

Cink: pospešuje celjenje ran in sodeluje v številnih biokemičnih reakcijah v organizmu. Kje se nahaja? V soji, tunini, kvasu, bučnih semenih, govedini, puranjem mesu in siru. Še posebno pomemben je zadosten vnos cinka pri ljudeh, ki se še razvijajo, saj pomanjkanje cinka upočasnjuje rast in zavira celjenje ran. Dnevni priporočeni odmerek: od 12 do 15 mg.

Baker: navzoč je v številnih encimih in sodeluje pri razvoju vezivnega tkiva. Pomanjkanje bakra lahko povzroči slabokrvnost. Kje se nahaja? V piščančjem mesu, slivah, soji, kvasu, mandljih in gobah. Dnevni priporočeni odmerek: od 1,5 do 3 mg. Pomanjkanje bakra lahko povzroči tudi pretiran vnos cinka (več kot 150 mg na dan), zato je treba biti previden, saj se vežeta na isti receptor.

Recept za zdravlje: Napravite tinkturu za bolju cirkulaciju

Recept

Ova tinktura omogućava bolje snabdevanje kiseonikom za tkiva, smanjuje viskoznost krvi, smanjuje mogućnost stvaranja ugruška, deluje na otpornost i elastičnost krvnih sudova, smanjuje njihovu propusnost, uklanja bolove u nogama, smanjuje oticanje, te uklanja povremeno peckanje itd.

Takođe, smanjuje nivo triglicerida i holesterola u krvi, i povoljno utiče na funkciju jetre.-

Za bolju cirkulaciju probajte sa ovim receptom

Sastojci za jednu dozu:
– 50 nevenovih cvetova
– 100g ruzmarina
– 100g gospine trave
– 100g timijana
– 100g semena koprive
– 1 litar rakije (jače)

Priprema:
Sve sastojke dobro operite i sitno iseckajte, pomešajte ih sa rakijom u staklenoj flaši i dobro zatvorite. Pustite da odstoji 15 dana na suncu ili toplom mestu, a nezaboravite svaki dan promešati nekoliko puta. Nakon ovog procesa, procedite kroz cedaljku ili gazu i čuvajte u staklenoj bočici.

Upotreba:
Konzumirajte jednu supenu kašiku ujutro na prazan želudac i uveče pre spavanja.

(Narodni lijek)

ZNAKI DEHIDRACIJE

Naše telo je v 70 odstotkih sestavljeno iz vode, ki ima nalogo, da uravnava telesno temperaturo, ščiti naše sklepe in organe ter pomaga prenašati kisik do celic. Če smo dehidrirani, lahko pride tudi do odpovedi ledvic, kapi in infarkta, zato prepoznajte znake dehidracije!

Že najmanjša sprememba količine vode v našem telesu lahko pripelje do dehidracije, k sreči pa nam naše telo z znaki daje vedeti, kdaj nam primanjkuje tekočine. Kot pravi dr. Mateja Bulc, znake dehidracije lahko razdelimo v tri večje skupine. Blagi znaki dehidracije so blag do močan občutek žeje, odsotnost apetita, suha, pordela koža, utrujenost, glavobol, suha usta, zelo malo temnega urina (ali celo nič), mišična šibkost, vrtoglavica in omotičnost. Za blagimi se lahko pojavijo resni znaki dehidracije (hiter pulz, hitro dihanje, ni znojenja, ni urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost), ko izguba vode doseže 10 odstotkov, pa stanje postane kritično. Kritični znaki dehidracije so mišični krči , bruhanje, tahikardija, motnje vida, vroča koža, boleča mikcija (mokrenje), zmedenost, motnje dihanja, napadi krčev celega telesa, bolečina v prsih in trebuhu ter nezavest.

Poznamo pa tudi nekaj znakov, ki kažejo na kronično dehidracijo telesa, ki lahko vodi do odpovedi ledvic, možganske kapi, srčnega infarkta, tvorbe ledvičnih kamnov in številnih drugih bolezni in bolezenskih stanj, kot so na primer migrenski glavoboli, bolečine v spodnjem delu hrbta in zgaga. Preverite, kateri so znaki kronične dehidracije!

Dehidracija

Majhni otroci potrebujejo 1,5 litra vode na dan, odrasli pa od 2 do 3 litre.

1. Pregrevate se!

Voda igra ključno vlogo pri uravnavanju telesne temperature. Ko se naše telo začne pregrevati, se začnemo potiti, saj se z znojenjem temperatura telesa znižuje. In ker je znoj v največji meri sestavljen iz vode, se bomo, če smo dehidrirani, nehali tudi potiti. To lahko pripelje do prekomerne ogretosti telesa in s tem do vročinske kapi. Zato pazite, da boste imeli vedno zadosti tekočine ob sebi!

2. Oči ne proizvajajo več solz

Morda je slišati nenavadno, kljub temu pa so suhe oči, ki ne proizvajajo več solz, znak dehidracije. Solze proizvajamo namreč zato, da se nam čistijo in vlažijo oči. Čeprav se solze pri joku po sestavi razlikujejo od solz za vlaženje oči, so prav vse solze grajene iz vode. Če smo torej dehidrirani, se nam oči ne bodo solzile.

Vročina
Izčrpanost, suha usta in slabost so lahko znaki dehidracije! (Foto: iStockphoto)

3. Ste utrujeni

Če nismo dehidrirani, se voda iz celic premika v krvni obtok in tako skrbi za to, da ohranjamo zadostno količino krvi v krvnih žilah in da se ohranja krvni pritisk. Pri kronični dehidraciji se volumen krvi in krvni pritisk lahko zmanjšata, zaradi česar se zmanjša tudi vsebnost kisika v krvi. Če v krvi primanjkuje kisika, se mišice in delovanje živčevja upočasnita, zaradi česar smo hitreje utrujeni.

4. Rahlo se vam vrti

S padcem krvnega volumna in pritiska lahko dehidracija povzroči tudi vrtoglavico. Ali je vrtoglavica zares posledica dehidracije ali ne, boste ugotovili, če se vam bo pri hitrem dvigu iz sedečega ali ležečega položaja v stoječega nenadoma zavrtelo. To stanje imenujemo drugače tudi ortostatična hipotenzija.

5. V mišicah čutite krče

Čeprav ni popolnoma znano, kako dehidracija vpliva na delovanje mišic, je najverjetneje povezana s porušitvijo ravnovesja elektrolitov. Elektroliti, kot sta na primer tudi natrij in kalij, so električno nabiti ioni, ki jih mišice potrebujejo za krčenje. Če smo kronično dehidrirani, lahko pride do trajne porušitve ravnovesja, ki povzroča krče v mišicah.

menopavza
Dehidracija najhitreje prizadene otroke in starostnike. (Foto: iStockphoto)

6. Čutite, kako vam razbija srce

Srce za pravilno delovanje potrebuje zdravo in normalno telesno okolje. Ker je srce mišica, lahko skupaj z upadom krvnega pritiska in spremembami koncentracije elektrolitov pride tudi do spremenjenega srčnega ritma.

7. Vaši koži primanjkuje elastičnosti

Dehidracija zmanjšuje elastičnost kože. Zdravniki lahko dejansko z enostavnim testom celo preverijo, koliko elastična je vaša koža in koliko ste dehidrirani. Zdravnik vas bo uščipnil v hrbtno stran roke. Če niste dehidrirani, se bo vaša koža hitro povrnila v normalno stanje, če ste, pa bo potrebovala več časa oziroma bo ostala nekoliko privzdignjena in se bo šele nato spustila.

8. Ste zaprti

Pri zdravih ljudeh se hrana normalno pomika po črevesju. Črevesje absorbira vodo iz hrane, ki smo jo zaužili, preostanek pa izločimo. Če smo dehidrirani, črevesje iz hrane izčrpa vso vodo, zato iztrebek ostane preveč trd in suh. Posledica je zaprtje.

9. Vaš urin je temno rumene barve

Pri kronično dehidriranih osebah upade krvni pritisk, tkivo pa se posuši. Takrat začnejo ledvice shranjevati vodo tako, da koncentrirajo urin ali pa ga popolnoma prenehajo proizvajati. Ko urin postaja vedno bolj koncentriran, njegova barva postaja temnejša, vse dokler ne doseže temno rjave, včasih celo rjavkaste barve.

Prhanje obraza
Dehidraciji se lahko izognete z rednim uživanjem tekočine, najbolje vode. Izogibajte se sladkim pijačam, kavi in alkoholu. (Foto: iStockphoto)

10. Imate suha usta in otekel jezik

Žeja je največji pokazatelj dehidracije. Usta se osušijo, jezik postane rahlo otekel, telo pa kar hrepeni po pijači. Teh znakov ne smete nikoli prezreti! Najboljši način, kako se izogniti dehidraciji, je, da pijete vodo vsakič, ko začutite rahlo žejo. Če pijete zadostne količine vode in kljub temu pri sebi opažate znake dehidracije, se razlog za vaše težave morda skriva drugje. Obisk pri zdravniku zagotovo ne bo odveč.

Študije jasno kažejo, da je soja še bolj škodljiva, kot smo mislili Zdravje

Nekateri bralci, ki novičk PovejNaprej ne prejemajo od začetka (t.j. od leta 2008), so izrazili presenečenje nad mojimi trditvami, da soja ni zdrava hrana – kaj zdrava, bila naj bi celo zdravilna! Vaša vprašanja so vedno dobrodošla – bolje je dvomiti in preveriti, kot pa kaj narobe razumeti. Ker je tema zanimiva za vse, namesto posamičnih odgovorov prilagam obsežno zbirko člankov, komentarjev, linkov in referenc (= sklicev na študije) ki zelo jasno pokažejo, kako in kaj, pa si lahko svoje mnenje vsak ustvari sam. Nekaj o tem pa še v nadaljevanju.

Soja ni zdrava in to nikoli ni bila. To je potrdilo že več tisoč študij. Pa ne samo da ni zdrava, soja je ena najbolj škodljivih hran na tem planetu in ni primerna niti za živali. Soja tudi redi – v laboratorijih jo uporabljajo za hitro povzročanje diabetesa in debelosti pri laboratorijskih živalih. V govedoreji jo uporabljajo, da pri mladih bikcih v zadnjih treh mesecih pred zakolom njihovo težo PODVOJIJO. Da Japonci pojedo veliko soje, je debela laž, ki so jo razširili pridelovalci soje. Soja je eden najbolj donosnih poslov na svetu, saj stane pridelava soje 4x manj od pridelave koruze. Zato ne preseneča, da se je iz tega razvila gigantska veja živilsko-predelovalne industrije, z ustrezno močnim propagandnim ustrojem, čigar sanjsko veliki proračun za reklame omogoča, da se pravljica o soji kot zdravi hrani širi naprej in se je medtem globoko zasidrala v podzavesti večine posameznikov.

Kot že dolgo prepričujem in rotim, nikar ne jejte izdelkov, jejte hrano. S tem pomagate sebi, svoji družini in tudi svojemu planetu. Večina vsega, kar je narejeno iz soje, pa so izdelki in so zato še toliko bolj nevarni. V manjših količinah (in če res mislite, da nikakor ne morete brez) je občasno dopustno, ne bom pa rekla priporočljivo, uživati fermentirane oblike soje (in prosim, izbirajte le bio sojo, ker to zagotavlja, da ni gensko spremenjena!), to pa so le miso, tempeh, natto in sojina omaka (slednja seveda zgolj, če je izdelana z naravno fermentacijo). Sojina omaka, ki ni izdelana z naravno fermentacijo – to pomeni, če naravna fermentacija ni izrecno omenjena na steklenički – ni naravna in ima dodan še sladkor, barvila in druge strupene snovi, ki prav tako niso hrana. Dostikrat vsebuje tudi MSG (natrijeva glutaminat). Še prav posebej pa odsvetujem kupovanje sojine omake v plastenkah.

POZOR: Tofu ni fermentirana oblika soje!

Prav tako ni fermentirano sojino mleko (fej in fuj!), sojino olje (ena najbolj škodljivih zadev takoj za margarino), sojina moka in razni umetni izumi, kot so nadomestki mesa. Sojini kosmiči, sojini ponaredki koščkov mesa, sojini »zrezki«, sojini polpeti, sojine hrenovke in drugi donosni načini, na katere prehranska industrija zahrbtno molze naivne potrošnike, hkrati pa jim še jemlje zdravje in jim koplje prezgodnji grob, so slabši od gnoja. Če ne jeste mesa, pač ne jeste mesa. To je vaša odločitev in do tega imate vse pravico. Nikar pa se ne preusmerite zaradi tega na umetne industrijske izdelke, ki naj bi meso in druge zadeve »nadomeščali«. Naravne hrane ni mogoče nadomestiti, prav tako kot tudi nihče ne more nadomestiti vas in vašega telesa. Je eno samo, edino in edinstveno. Imejte to vedno pred očmi. Deluje na naravno hrano, naravna hrana in edino naravna hrana je pravo gorivo zanj.

Ravnajte s telesom, kot da je najdragocenejši avtomobil na svetu (v resnici je vredno še veliko več …). V dragocen avtomobil ne bi nalivali dizelskega goriva, če ima bencinski motor … prav tako pa ne bi nalivali vode, peska, žaganja in blata.

Nimate časa prebrati angleške priloge in poklikati njenih neštetih spletnih povezav? Tu je povzetek nekaterih stvari (ne pa vseh!), ki delajo sojo tako škodljivo in neprimerno za naše telo:

  • Najnovejše študije so pokazale, da soja postopno, a zanesljivo zmanjšuje možgane in upočasnjuje/moti njihovo delovanje. Soja je najzanesljivejši način, da si prezgodaj nakopljemo demenco .
  • Soja vsebuje visoke ravni fitinske kisline, kar ovira asimilacijo kalcija, magnezija, bakra, železa in cinka. Običajne metode priprave (namakanje, kaljenje ali dolgo in počasno kuhanje) NE nevtralizirajo fitinske kisline v soji. Prehrana z visoko vsebnostjo fitatov (to so soli fitinske kisline) med drugim zavira rast pri otrocih.
  • Tripsinski inhibitorji (=zaviralci), prisotni v soji, motijo prebavo beljakovin, kar lahko privede do bolezni trebušne slinavke. Pri testiranih živalih so tripsinski inhibitorji tudi zavrli rast.
  • Sojini fitoestrogeni (‘fito’ pomeni rastlinskega izvora), t.j. ravno tisto, kar naj bi bilo pri soji tako »zdravo«, motijo delovanje endokrinih žlez in lahko povzročijo neplodnost ter tudi pospešijo pojav raka dojke
  • Sojini fitoestrogeni imajo močno protiščitnično delovanje, kar ima za posledico hipotirozo, lahko pa tudi raka ščitnice. Pri dojenčkih je formula na osnovi soje dokazano povzročala avtoimunske bolezni ščitnice. Hranjenje dojenčkov s sojo je kriminal in veliko hujši genocid od vsega, kar je kdaj zagrešil Hitler
  • Sojini estrogeni pri moških zmanjšujejo libido, potentnost in plodnost
  • Analogi vitamina B12 v soji se ne morejo vsrkati v telo in pravzaprav potrebe telesa po vitaminu B12 še povečajo
  • Uživanje izdelkov iz soje poveča telesne potrebe po vitaminu D, katerega sicer že tako večina ljudi ne dobi dovolj. (Nobena stvar, ki nam uničuje obstoječi vitamin D v telesu, niti pod razno ne more biti zdrava – že samo to dejstvo bi bilo dovolj, da se soje izognete v najširšem možnem loku …
  • Beljakovine v soji so nestabilne in se pri visokih temperaturah (n.pr. ko izdelujejo mesne nadomestke …) poškodujejo, to pa povzroča številne hude bolezni in okvare.
  • Obdelava sojinih beljakovin ima za posledico tvorbo strupenega lizinoalanina in izjemno rakotvornih nitrozaminov.
  • Med procesiranjem soje za razne namene nastajata prosta glutaminska kislina ali natrijev glutaminat (MSG), ki sta močna nevrotoksina; poleg tega mnogim izdelkom iz soje MSG še dodajajo, saj je soja sama neokusna
  • Izdelki iz soje vsebujejo veliko aluminija, ki je toksičen za živčevje in ledvica.

Povprečen potrošnik ima na izbiro samo dvoje: da se informira in sojo bojkotira, ali pa da se s konzumiranjem soje, še zlasti pa umetnih industrijskih izdelkov iz nje, po hitrem postopku uniči.

Ostanite informirani. In povejte naprej.  © Zdravje PovejNaprej
http://pdfcast.org/pdf/the-horrible-dangers-of-soy

Powered by Upload PDF

Download document to PC

http://wearechange.si/wp-content/uploads/2011/10/Soy-is-Bad-Al-Sears.doc

http://search.mercola.com/search/pages/Results.aspx?k=Soy

http://wearechange.si/wp-content/uploads/2011/10/Soy-is-Bad-Al-Sears.doc

http://wearechange.si/wp-content/uploads/2011/10/Soy-Far-from-being-the-perfect-food.doc

The Horrible Dangers of Soy

Respected Medical Doctor Reveals the Hiidden Dangers of Soy and Many Lies About It

brownstein_soy1111_43 – nosup

http://www.westonaprice.org/search/search?q=soy

http://www.westonaprice.org/soy-alert/soy-alert-brochure?qh=YToxOntpOjA7czozOiJzb3kiO30%3D

Zbrani članki o tem, na katere načine vse je soja škodljiva za organizem. Na prvih straneh te priloge je t udi vrsta linkov do drugih člankov in spletnih strani s to tematiko.

Sorodne Objave:

Vitamin b12

Kobalamina se z strogim vegetarijanstvom ne dobi in ga telesu začne primanjkovati. Za to je pri vegetarijancih priporočljivo, da se ga dodaja z različnimi vit. pripravki.

— Konec Navedka —

Mislim, da je res že čas, da za vselej odpravimo paniko okoli famoznega vitamina B12.

Od vseh trditev, kaj naj bi vse manjkalo vegetarijancem, je ta najbolj ideološko obarvana. Ker je ta ideologija lahko izredno nevarna, tako za vegetarijance, ki jo sprejmejo, kot za vsejede, ki ji slepo verjamejo, si vse skupaj malce bolj podrobno oglejmo. Najprej nekaj osnovnih podatkov o tem vitaminu. V naravi obstaja en sam vir tega vitamina, in to so bakterije. Nobena rastlina, nobena žival ne more proizvesti tega vitamina, to lahko naredijo le bakterije. In v prehrano lahko zaide ta vitamin le preko take ali drugačne bakterijske aktivnosti.

Rastlinojede živali pridejo do tega vitamina tako, da ga zaužijejo preko nečistoč v hrani (vitamin se lahko nahaja v zemlji) ali pa se doda k njihovi hrani naknadno z delovanjem bakterij v njihovem drobovju. Za človeka zaradi velike sterilnosti naše hrane noben od teh načinov ni praktičen, zanesljiv ali smiseln. Lahko pa s pomočjo bakterij pridelamo poljubno količino tega vitamina, zato realno ni prav nobene bojazni, da bi ta vitamin lahko manjkal v prehrani. Zanimivo je torej vprašanje, zakaj se kljub temu, da ta vitamin zelo enostavno pridelamo v več kot dovolj velikih količinah, pojavljajo trditve, da naj bi ta vitamin manjkal, če ne jemo mesa?

Razlog je, kot že omenjeno, izključno v ideologiji. In ta ideologija diktira, da je vsako gojenje bakterij za vitamin B12, ki poteka izven drobovja živali, “nenaravno” in kot
tako “nesprejemljivo”. Zveni smešno, vendar ta ista ideologija “dovoljuje” povsem nenaravno okolje, v katerem danes gojimo kokoši, da nam proizvajajo jajca ali gojimo krave, da nam proizvajajo mleko. Gojenje bakterij, da nam proizvajajo B12, pa naj, po tej ideologiji, ne bi bilo “naravno” in naj bi bilo zato nesprejemljivo. Iluzijo te ideologije podporniki podpihujejo tudi z dejstvom, da je npr. jajce, pridelano s pomočjo kokoši, konkreten obrok, medtem ko vitamin B12, pridelan s pomočjo bakterij zaradi majhne velikosti (okrog 3 mcg) kot samostojna jed ni primeren, zato se ga primeša k poljubnemu živilu. In ker ga živilu dodamo, mu omenjena ideologija takoj prilepi oznako »nenaraven, umeten dodatek«. Seveda tu namerno prezre dejstvo, da se tudi v naravi pri živalih, ki jedo rastlinsko hrano ta vitamin vedno le doda (kot nečistoča ali kot naknadno delovanje bakterij) in nikoli ni sestavni del prehrane. Prav tako ta ideologija namerno prezre dejstvo, da človek brez “nenaravne” tehnologije (rezanje in druga mehanska obdelava, sterilizacija s pomočjo termične obdelave, soljenja, dimljenja itd) sploh ne bi mogel uživati mesa, katerega ta ideologija označuje kot edini “naravni” vir B12. Kot vse druge ideologije je torej tudi ta nesmiselna in služi določenemu namenu. Razumljivo je, da jo mesna industrija ter podporniki mesa ob pomanjkanju pravih argumentov vneto širijo. Žalostno je le, da jo sprejme tudi marsikateri vegetarijanec, ter povsem brez potrebe išče “naravne” vire tega vitamina v obliki nekih alg ali podobnih stvari.

Če torej pogledamo mimo te nepotrebne, nesmiselne in nevarne idelogije (ki se, kot bomo opazili kasneje, pojavlja še pri množici drugih izgovorov) potem je jasno, da vitamina B12 nikakor ne more manjkati v prehrani brez mesa, razen če se zavestno odločimo, da ga ne želimo vključiti vanjo. Ves vitamin B12, ki je na voljo danes, je bakterijskega izvora, saj kemično proizveden B12 ne obstaja. Veliko živil ima ta vitamin že dodan, lahko pa ga v poljubnih količinah dodamo sami.

Vendar pa se tu zgodba o tem vitaminu še ne zaključi. Vitamin B12, ki se nahaja v mleku, jajcih in mesu je vezan na beljakovine, medtem ko je vitamin B12, pridelan s pomočjo bakterij v prosti obliki. To pomeni, da je za absorbcijo “živalskega” B12 potrebno več presnovnih korakov kot za absorbcijo proste oblike B12. To dejstvo dokazujejo tudi številne raziskave [17][20], ki pokažejo, da se pri ljudeh s starostjo povečuje verjetnost pomanjkanja B12, četudi ga pojedo v dovolj velikih količinah. Do pomanjkanja B12 pride zato, ker ta vitamin zaužijejo v »živalski« obliki, ki se slabše absorbira. Ob tem pa je izredno pomembno dejstvo, da se z uživanjem B12 v prosti obliki pomanjkanje pri teh ljudeh odpravi. Torej je prosti vitamin B12 po vrhu vsega, zaradi boljše absorbcije, superioren in za človeka veliko primernejši kot vitamin, ki se nahaja v živilih živalskega izvora.

Da je stvar zelo zaskrbljujoča pričajo rezultati študije [17] ki pokaže, da celo do 30% ljudi, starejših od 51 let ni sposobno absorbirati B12 iz mesa oz. je ta sposobnost močno okrnjena. S starostjo ta odstotek samo še raste. A temu problemu niso izpostavljeni samo starejši, težavo z absorbcijo B12 iz mesa imajo vse starostne skupine [21][22][23]. Praktično vsi z omenjenimi težavami pa lahko brez težav absorbirajo vitamin B12 v njegovi prosti obliki. Tu se pokaže izjemna nevarnost zgoraj omenjene ideologije. Ta ideologija namreč širi izredno zavajajoče trditve, da naj bi edino »živalski« B12 bil pravi, da naj bi meso bilo »izjemno dober vir B12« itd. In vsejedi ljudje, v napačni veri, da dobijo dovolj tega vitamina iz mesa, sploh ne posumijo v pomanjkanje le-tega. Za razliko od vsejedih pa vegetarijanci, ki uživajo človeku veliko primernejšo, prosto obliko vitamina B12, nimajo teh težav. Ogroženi so le vegetarijanci (vegani), ki sprejmejo vsiljeno jim ideologijo o “nenaravnem” B12, in se temu vitaminu brez potrebe izogibajo.

V razvitih državah, zaradi zgoraj omenjenih resnih zdravstvenih težav, ki so posledica slabše absorbcije B12 iz mesa, resno razmišljajo o obveznem dodajanju prostega B12 v prehrano ljudi [18][19]. Seveda bi tak sklep močno naluknjal zgoraj omenjeno ideologijo, saj bi bilo to priznanje, da meso ni dober, sploh pa ne zanesljiv vir B12. Edini za človeka zanesljiv in dober vir je torej prosta oblika B12, proizvedena s pomočjo bakterij in dodana živilom.

Da zaključimo: Vitamin B12 s pomočjo bakterij proizvajamo v poljubnih količinah, zato ga tudi prehrana brez mesa lahko vsebuje v poljubnih količinah. Zato ni nikakršnega (neideološkega) razloga, da bi ta vitamin vegetarijancem primanjkoval. Študije za nameček pokažejo, da so tisti, ki se zanašajo na B12 iz mesa, zaradi slabše absorbcije B12 iz mesa, znatno bolj ogroženi s pomanjkanjem B12 kot vegetarijanci, ki ga uživajo v prosti obliki. Torej ravno obratno kot trdi trditev na začetku tega poglavja. To seveda pomeni, da je tudi ta trditev le izgovor, ki temelji na ideologiji in neresničnih dejstvih.

Pa še znantvene reference:

[17] Practitioners’ Guide to Meeting the Vitamin B-12 Recommended Dietary Allowance for People Aged 51 Years and Older, Christina Ho, Gail P.A Kauwell, PhD, Rd, Lynn B Bailey, PhD, Rd, Journal of the American Dietetic Association , Volume 99 , Issue 6

[18] Is it time for vitamin B-12 fortification? What are the questions?, Ralph Green, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 89, No. 2, 712S-716S, February 2009

[19] Is It Time for Mandatory Vitamin B-12 Fortification in Flour?, Experimental Biology 2008, San Diego, CA, 8 April 2008.

[20] How common is vitamin B-12 deficiency?, Lindsay H Allen, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 89, No. 2, 693S-696S, February 2009

[21] Malabsorption of food cobalamin., Carmel R., Baillieres Clin Haematol. 1995;8:639–55

[22] Cobalamin, the stomach, and aging., Carmel R., Am J Clin Nutr. 1997;66:750–9

[23] Heterogeneity of gastric histology and function in food cobalamin malabsorption: absence of atrophic gastritis and achlorhydria in some patients with severe malabsorption., Cohen H, Weinstein WM, Carmel, R. Gut. 2000;47:638–45

Mel:

— Citat: _Dakota_ na 20 Februar 2009, 09:37:46 —si kdaj slišala za karenco?

— Konec Navedka —

Ja, jaz sem. In?

_Dakota_:

— Citat: Mel na 20 Februar 2009, 10:18:37 —Ja, jaz sem. In?

— Konec Navedka —

sej se ni nanašalo nate  😛

ampak na botticelli, ker ni res, da vsebuje meso antibiotike. no, seveda obstajajo izjeme – kmetje, ki marsikaj delajo mimo zakonov, ampak meso se testira, in antibiotike in hormone ti testi odkrijejo. raznorazno nelegalno dodajanje hormonov in podobne svinjarije je pa zakonsko prepovedano

Mel:
Lanabela, te trditve, da se živalim v klavnicah dobro godi, ker bi sicer zaradi preveliko stresa bilo slabše meso, so malo za lase privlečene  🙂 Če bi namreč res tako zelo pazilli, potem se klavne živali ne bi ure in ure, celo dneve vozile v povsem neprimernih pogojih, ki so že dejansko mučenje živali, saj bi vendar pazili, da se jih čile in zdrave dostavi v klavnico, kjer bi še naprej z njimi delali povsem nežno, da bi meso ostalo kakovostno, ni tako? Tudi baterijska reja kokoši, ne bi bila več sprejemljiva, pa ne čez nekaj let, ampak že danes, da bi zagotovili nestresno življenje kokoši, ni tako? Pa tudi prašiči ne bi bili v premajhnih ogradah. In tako dalje, primerov je koliko želiš. Tako da ja, teorija je eno (razna flancanja, kako se živalim lepo godi), praksa pa je drugačna. In se strinjam, bi bilo veliko boljše, če bi ti sama redila živali in jih potem pojedla  🙂 Verjamem, da bi jim bilo vsaj tisti čas, ko bi bili na svetu, bistveno bolje.

Filmčki, ki jih vidiš, se morda res ponavljajo, ampak to samo zato, ker ti pridejo pod roke eni in isti, kar pa ne pomeni, da ni novih posnetkov. Pomeni le, da jih ti ne vidiš. Kar pa spet ne pomeni, da ne obstajajo. Torej ja, dandanes se še vedno vse to dogaja.

Da se razumemo – meni je vseeno, kaj je na vašem krožniku in za kakšen način prehranjevanja se odločite. Vsak po svoje, samo enih in istih, dolgočasnih (ne)argumentov se pa res že sita. Pa še neresnični so  🙂

Mel:

— Citat: Lanabela na 19 Februar 2009, 15:18:19 —Tudi pri svinjah se razmere počasi izboljšujejo, in če se ne motim obstaja en datum, po katerem v EU baterijska reja kokoši ne bo več dovoljena. Meni se to zdi prava smer. Tudi pri transportih so se zadeve že močno izboljšale – menim, da bo počasi prišlo tudi do ukinitve dolgih transportov živih živali.
Tisti, ki so prepričani, da je reja živali za zakol eno samo trpinčenje pa samo tole: slabo hranjene živali slabo priraščajo – adijo zaslužek
Živali, ki so pod stresom slabo priraščajo in imajo meso slabše kvalitete – manjši zaslužek
Živali, s katrimi grobo postopajo dobijo podplutbe  – zanič meso, manjši zaslužek

— Konec Navedka —

Pa kaj ne vidiš lastno kontradiktornost? Tem živalim SE slabo godi in torej SO pod stresom, pa se meso vseeno prodaja, torej?

Navigacija

[0] Kazalo Sporočil

[#] Naslednja stran

[*] Prejšnja stran

Pojdi na polno verzijo

B12 – veganski mit ali realnost?

Če se prehranjujete vegetarijansko in predvsem vegansko, ste za vitamin B12 zagotovo že slišali. Eden od osmih vitaminov B skupine je ključnega pomena za normalno delovanje živčnega sistema in proizvodnjo krvnih celic, vlogo pa igra tudi v sintezi DNA, sintezi maščobnih kislin in proizvajanju energije.

Izmed vseh vitaminov je B12 največji in najbolj kompleksno zgrajen, njegove sinteze pa so sposobne samo določene vrste bakterij, ki žive v prsti. Od tam jih prek paše v svoje črevesje naselijo tudi domače živali, prav živila njihovega izvora – meso, mleko in mlečni izdelki ter jajca – pa so tudi glavni vir vitamina B12 v človeški prehrani. Kot edini vodotopni vitamin se B12 shranjuje v jetrih, kjer lahko njegove zaloge trajajo več let. Prav to je lahko težava tistih, ki iz svojega jedilnika iz različnih razlogov izključijo živila živalskega izvora.

Rastlinski viri B12?

Na žalost mnoge veganske avtoritete še vedno ne posvečajo dovolj pozornosti temu pomembnemu vitaminu ali pa celo zanikajo obstoj omenjene problematike. Po mnenju nekaterih vsebujejo vitamin B12 tudi rastlinska živila, kot so fermentirani sojini izdelki, na primer tempeh, in morske alge, kot sta spirulina in klorela. Raziskave žal kažejo, da prvi vitamina ne vsebujejo (kadar pa so ga, naj bi šlo zgolj za bakterijsko kontaminacijo), alge pa vsebujejo njegov analog. Ta je strukturno podoben pravemu vitaminu in ga kot takega zazna tudi večina testov, a ga naše telo ne more uporabiti. Rastlinski viri torej ne obstajajo, zato ni čudno, da so s pomanjkanjem B12 dolgo časa »strašili« predvsem vegane. In ne kar tako, saj je večina raziskav med vegani resnično odkrila povečan pojav omenjenega pomanjkanja, kar glede na nedostopnost iz živil rastlinskega izvora ni presenetljivo.

Sreco ustvarjamo s hrano

Ne le veganska težava

A B12 ni le težava veganov. Raziskava iz leta 2000 je pokazala, da je njegovo pomanjkanje precej bolj razširjeno, kot so predvidevali. Na Univerzi v Tuftsu so izmerili B12 vrednosti 3000 sodelujočim, mlajšim od 50 let, ki niso bili vegetarijanci ali vegani, in pomanjkanje ugotovili pri kar 40 %. Vzrokov je več, a verjetno najpomembnejši je gotovo sterilnost okolja, v katerem živimo. Edini neposredni vir B12 so že omenjene bakterije, ki pa v popolnoma osiromašeni prsti seveda ne uspevajo. Če se že znajdejo na pridelku sadja in zelenjave, jih s temeljitim čiščenjem od tam odstranimo. Celo na mnogih živinorejskih farmah dodajajo B12 v krmo živalim, ki ga zaradi življenja v zaprtih prostorih ne morejo dobiti po naravni poti.

Druga težava je absorpcija v tankem črevesju, za katero se je izkazalo, da je v mnogih primerih pomankljiva in glavni vzrok za pomanjkanje.

Simptomi pomanjkanja

Ne glede na to, ali se prehranjujemo vegansko ali ne, bi morali na možnost pomanjkanja B12 pomisliti, če nas tarejo naslednje težave: šibkost, utrujenost, slabost, zaprtje, depresija ali slabši spomin. Vse to so lahko znaki začetkov pomanjkanja, ki pa so na žalost precej nespecifični in zato redko pravilno prepoznani. Če izčrpamo vse jetrne zaloge in se pomanjkanje nadaljuje, lahko nastopijo resne težave z živčevjem, na katere opozarjajo mravljinčenje, živčni nemir, zatekel jezik in nenavadne spremembe osebnosti.

Rešitev?

Ker že omenjene zaloge v jetrih zadoščajo za nekaj let, lahko pomanjkanje nastopi hitro in naenkrat. Če smo vegani, lahko zato za svoje zdravje največ naredimo, če se za vitamin B12 preprosto občasno testiramo in tako sproti spremljamo naše stanje. Pri nas se lahko na primer hitro in enostavno testiramo za dobrih 10 eurov v laboratoriju AdriaLab.

Tudi v primeru pomanjkanja nam na srečo ni treba obupati nad našim načinom življenja. Danes so dodatki B12 cenovno dostopni in enostavni za uporabo. Ker vitamin sintetizirajo bakterije, so veganski, obstajajo pa v najrazličnejših oblikah. Med najbolj zanesljive spadajo dodatki, ki jih absorbiramo skozi kapilare pod jezikom, saj se tako izognemo prebavi in morebitnim težavam z absorpcijo. Če nimamo zadržkov z jemanjem takšnih dodatkov, je njihova preventivna vključitev dobrodošla že takoj, ko stopimo na pot veganstva. Saj vemo, »preventiva je boljša kot kurativa«!

Eva Žontar, PlanetBIO & Svet je lep

Več zanimivih informacij na tematiko lahko poiščete na http://www.veganhealth.org/b12/dig

IZJEMNO HITRA dieta, ki jo je svetoval celo kardiolog 32

Že povsem običajna sprememba vašega prehranjevanja lahko povzroči, da hitro in učinkovito izgubite odvečne kilograme do poletja, je prepričan eden najbolj priznanih kardiologov dr. William Davis. Preverite, kaj svetuje.

gol trebuh in bikini

V enem tednu lahko izgubite pol kilograma, če se držite diete, v kateri iz svoje prehrane izključite pšenico, je prepričan kardiolog dr. William Davis. (Foto: iStockphoto)

Sliši se predobro, da bi bilo resnično, a kot je prepričan eden najbolj priznanih kardiologov dr. William Davis, lahko že z majhnimi spremembami prehranjevanja hitro izgubite vse odvečne kilograme. Iz svoje prehrane izločite predvsem pšenico, svetuje.

V svoji novi knjigi Wheat Belly (Pšenični trebušček) dr. Davis pojasnjuje, kako je sodobna pšenica, sicer temelj uradno zdrave prehrane za srce in ožilje, v novi dobi spremenjena z agresivnimi tehnikami kmetovanja, s čimer so jo spremenili v ”super ogljikov hidrat”, ki se v vašem telesu spremeni v krvni sladkor hitreje kot katera koli druga hrana. To sproži velik dvig inzulina – hormona, ki pretvori odvečni krvni sladkor v maščobo, ki je shranjena v prvi vrsti okoli trebuha. Kar pomeni, da pšenica veča obseg pasu in povzroči hitrejše staranje telesa – navzven in navznoter.

Kruh

Ključna stvar, ki jo morate izločiti ni sladkor in ne maščobe, ampak pšenica. (Foto: iStockphoto)

Tako dr. Davis svetuje dvotedensko dieto, s katero lahko izgubite maščobo na trebuhu in je klinično dokazan način izgube odvečnih kilogramov. V nasprotju z razstrupljanjem in ekstremnimi dietami je ta dieta dobra tudi za vaše zdravje. Z njo lahko izgubite pol kilograma na teden in se je ni težko držati, saj je osredotočena na delovanje hormona inzulina. Inzulin namreč ni le tisti, ki vam lahko pomaga pri izgubi maščob okoli trebuha, ampak hkrati tudi hormon, ki nadzira vaš apetit. Le s spremembo nekaterih vaših prehranjevalnih navad, lahko preprečite velike vzpone in padce inzulina, zmanjšate željo po hrani in povečate nivo energije. Ne le to, na ta način boste izboljšali tudi svoje zdravje in zmanjšali tveganje za razvoj bolezni, kot so rak dojke, artritis, sladkorna bolezen, demenca, bolezni srca in ožilja in znake prezgodnjega staranja.

Ključna stvar, ki jo morate izločiti ni sladkor in ne maščobe, ampak pšenica.

Izgubite 5 kilogramov v le dveh tednih

Izguba petih kilogramov v le dveh tednih se morda sliši kot obljuba še ene izmed diet, ki se končajo porazno. A dr. Davis jo je preizkusil že na 2000 svojih pacientih in jim popolnoma spremenil življenje. Osnovana je predvsem na tem, da posamezniki iz svojega vsakodnevnega prehranjevanja izločijo pšenico.

Shujšamo lahko že preprosto s tem, da izločimo hrano, ki sproža močan apetit in odvisniško vedenje, saj na ta način lahko zaužijemo med 250 in 400 kalorij manj na dan, ne da bi to sploh opazili. Če pšencio nadomestimo s pravo hrano, telo ne bo trpelo za pomanjkanjem pomembnih snovi. V nasprotju s splošnim prepričanjem, ne pride do nikakršnih večjih pomanjkljivosti v telesu, če zmanjšamo količino zaužite pšenice. Seveda, če to pomanjkanje nadomestite s čipsom, sladkarijami, sladkimi pijačami, potem ste preprosto eno nezaželeno skupino živil zamenjali za drugo. Če pomanjkanje nadomestite z zelenjavo, oreščki, mesom, jajci, avokadom, olivami, sirom – to pa je prava hrana za vaše telo. Ne samo, da boste z njimi zmanjšali nutricistični primanjkljaj, ampak boste imeli bolj raven trebuh, izgubili boste odvečno telesno težo, dobili več energije, boljše boste spali in bili na splošno bolj zdravi,” je za britanski Mail Online pojasnil dr. Davis in dodal: ”Tri mesece po moji dieti brez pšenice moji pacienti niso le videti bolje, saj so nekateri celo izgubili do 20 kilogramov, a so tudi njihovi krvni testi boljši, saj je njihov krvni sladkor padel na normalno raven. Tako so bili bolj suhi, imeli več energije, bili bolj srečni in zdravi.”

maščobne obloge na trebuhu

Z dieto boste izgubili predvsem maščobe na trebuhu. (Foto: iStockphoto)

Teh živil lahko pojeste, kolikor vam je volja:

– Zelenjava (razen krompirja in sladke koruze, ki je visoka z ogljikovimi hidrati, ki hitro dvignejo krvni sladkor).
– Surovi oreščki in semena.
– Zdrave maščobe, kot so ekstra deviško olivno olje, avokado, oreščki, kokos, kakavovo maslo, laneno seme, makedamija in sezamovo olje.
– Meso in jajca (če je možno organska jajca, ker so bolj zdrava in vsebujejo več omega 3-maščobnih kislin).
– Siri (raje polnomastni).
– Nesladke začimbe, kot so gorčica, hren, tapenades, salsa, majoneza, kis, sojina omaka brez glutena, čili, feferoni.
– Laneno seme, avokado, olive, kokos, nesladkani kakav.

Manjša količina živil:

Vsak dan zaužijte največ 100 gramov ali 100 mililitrov naslednjih živil:

– Mlečni izdelki, razen sira (mlečni izdelki lahko dvignejo nivo inzulina, a proces fermentacije, ki je potreben za izdelavo sira izniči ta učinek).
– Sadje – najboljše je jagodičevje, previdni pa bodite pri izjemno sladkih sadežih, vključno z ananasom, papajo, mangom in banano.
– Sveži sadni sokovi.
– Živila brez pšenice in glutena, kot so kvinoja, proso, ajda, rjavi in divji riž, oves – največ 50 gramov na obrok. Čeprav ne vsebujejo pšenice, so bogati z ogljikovimi hidrati in povzročijo hiter dvig sladkorja.
– Stročnice, kot so črni fižol, rjavi fižol, bob, leča, čičerika, sladki krompir. Čeprav vsebujejo zdrave beljakovine in vlaknine, je njihov glikemični indeks visok, če jih uživamo v preveliki količini.
– Sojini proizvodi – tofu, edamame in soja.

Živila, ki jih umaknite iz svoje prehrane:

– Vsi proizvodi iz pšenice.
– Nezdrava olja – hidrirana in polinasičena olja (še posebej koruzni sladkor, sončnično olje, olje žafranike, gozdenag bombaževca, soje).
– Živila brez glutena – še posebej tista iz koruzne moke, riževega škroba, krompirjeve moke ali tapioka škroba (škrob, ki se uporablja za zamenjavo pšenice in lahko dvigne nivo krvnega sladkorja celo više kot pšenica).
– Suho sadje – fige, dateljni, suhe slive, brusnice, rozine.
– Ocvrta hrana.
– Sladki prigrizki – sladkarije, čokolada, sladoled, energetske ploščice.
– Sladilci z visoko vsebnostjo fruktoze – agavin siruo ali napitek, med, javorjev sirup, visoko fruktozni koruzni sladkor, saharoza.
– Sladke začimbe – želeji, marmelade, konzerve, kečap (če vsebuje saharozo ali visoko fruktozni koruzni sirup).

Marmelada na kruhu

Pšenica je danes ‘super ogljikov hidrat’. To pomeni, da se spremeni v krvni sladkor veliko hitreje kot preostala hrana in zato prinaša veliko zasvojenost in sproža hiter porast izulina – hormona, ki spremeni krvni sladkor v maščobo, ki se nato shrani predvsem na področje pasu. (Foto: iStockphoto)

Zakaj pšenica?

Kot pojasnjuje dr. Davis, kardiolog, ki je zdravil na tisoče pacientov z boleznimi srca in ožilja, sladkorno boleznijo in uničujočimi učinki debelosti, in ki je svojo dieto opisal v svoji knjigi, bi se morali napotki prehranjevanja v sodobnem času spremeniti. Trenutno veljajo smernice, kjer zdravniki priporočajo dieto z nizko vrednostjo živalskih maščob in visokim vnosom za srce zdravih celih zrn. Najpogostejša žitarica, ki jo danes jemo, je pšenica in predstavlja kar 20 odstotkov kalorij, ki jih zaužijemo po svetu. A uživanje pšenice se je povečalo, s tem pa tudi obsegi naših pasov, je prepričan dr. Davis.

V zadnjih 50-ih letih se je namreč pšenica močno spremenila, saj so jo genetsko spreminjali, da bi rasla hitreje, prinesla več pridelka, bila odporna na sušo in bolezni. Čeprav je to odlična novica za pridelovalce, je slaba novica za uporabnike, saj se je pšenica, po besedah dr. Davisa, spremenila v ‘super ogljikov hidrat’. To pomeni, da se spremeni v krvni sladkor veliko hitreje kot preostala hrana in zato prinaša veliko zasvojenost in sproža hiter porast izulina – hormona, ki spremeni krvni sladkor v maščobo, ki se nato shrani predvsem na področje pasu.

V resnici ima le malo živil višji Glikemični indeks (nutricistično merilo, ki pove, koliko živila dvignejo nivo krvnega sladkorja) kot živila narejena iz pšenice. Seveda podobno deluje tudi sladkor, zato je najboljši nasvet, da zmanjšate količino zaužitega sladkorja in pšenice. A še vedno ima navadni sladkor GI približno 59, medtem ko je GI pšenice okoli 72.

Kar pomeni, da bosta dva kosa kruha veliko bolj dvignila nivo vašega sladkorja kot tablica čokolade. Ko krvni sladkor močno naraste, za tem sledi močen padec krvnega sladkorja. To pa pomeni, da bomo že kakšni dve uri po obroku dobili močno željo, da bi posegli še po biskvitu, sendviču ali drugim nezdarvim živilom. Takšno prehranjevanje pa nas lahko pahne v začarani krog.

WordPress Themes