Ingverjev čaj – zdravilni napitek

Ingverjev čaj ima svojevrsten, nekoliko oster in pekoč, vendar osvežilen okus. Pripravimo si ga lahko tudi zjutraj, da nas nekoliko poživi in nam da zagon za prihajajoči dan. Nekateri okusa ingverjevega čaja sicer ne marajo, vnedar se ga lahko skoraj vsakdo navadi, ko ga nekajkrat popije.

Kako močan je okus čaja, je odvisno od občutljivosti naših borbončic, zato si ingverjev čaj pripravimo s toliko ingverja, da nam okus ugaja. Okvirno razmerje ingverjeve korenine in vrele vode je približno za palec velika korenina za liter vrele vode.

Za pripravo čaja potrebujemo:

• korenina ingverja, nekaj centimetrov
• 1 l vode
• med ali katero drugo naravno sladilo

Priprava:
Ingverjevo korenino olupimo in jo narežemo na tanke rezine. Odrežemo le nekaj centimetrov, nikakor ne cele korenine, saj ima precej oster in pekoč okus. Zavremo vodo, vanjo stresemo rezine ingverja in počasi kuhamo kakih 10 min. Precedimo, prelijemo v skodelice in po želji sladkamo. Dodamo lahko tudi nekaj limoninega soka.

Če vem je ingverjev čaj premočnega okusa, v receptu uporabite manjšo količino ingverja in jo postopoma povečujte, da se nanj navadite.

Igverjev čaj pa lahko uporabite tudi za blaženje simptomov gripe, prehlada in kašlja. Čaju lahko po želji dodate tudi druge začimbe in zelišča, kot je meta, žajbelj, melisa, lipove cvetove … Seveda vse po ustreznih preverjenih recepturah. Nikakor pa se pri resnejših težavah ne poskusite pozdraviti sami brez obiska pri zdravniku, posebej pozorni pa bodite s čaji pri otrocih.

Čas je za rožmarin

Rožmarin se za lajšanje prebavnih težav in za pomiritev živcev uporablja že stoletja. Je zdravilna rastlina, ki ji pripisujejo blagodejne učinke tudi pri izgorelosti in onemoglosti, pri nespečnosti in pri nekaterih vrstah migrene. Polega tega je lahko tudi lep in dišeč okras vašega vrta ali terase. Če bi želeli imeti rožmarin na vrtu kot trajnico, je za sajenje zdaj pravi čas.

Za rožmarin potrebujete sončen prostor, prst pa naj bo lahka in dobro odcedna, saj ne mara pretirane vlage. Žal ni pirmeren za vse slovenske kraje, večina sort ne bo preživela na prostem, če se pozimi temperature spustijo pod minus petnajst stopinj Celzija. Če živite v hladnejših predelih, ga zato posadite raje v velik lonec, ki ga čez zimo premaknete v zaščiten prostor. Poleg tega rožmarin ne bo uspeval v pretirano vetrovnem podnebju.

Posadite ga lahko ob meji, saj naredi čudovito živo mejo. Če ga ne boste uporabljali za živo mejo, ga posadite vsaj 1,2 metra narazen. Sicer pa ga lahko posadite malce bolj skupaj, da bo živa meja bolj gosta. Če bi imeli rožmarin le kot okras in za lastno uporabo, sta za štiričlansko družino dovolj že dve sadiki. Ko se rožmarin razraste, je lahko visok tudi 1,8 metra in njegovih vejic ter listkov boste imeli na pretek. Bo pa takšno višino dosegel v milem in toplem podnebju.

Sadike lahko naredite sami

Sadike lahko kupite, lahko pa jih naredite sami, saj se rožmarin razmnožuje tudi s potaknjenci. Če bi sadike raje naredili sami, počakajte do spomladi in tedaj odrežite 15 centimetrov dolge vrhove stebel. Ko opazite, da so potaknjenci pognali korenine, jih lahko od pozne pomladi do jeseni posadite v vrt. Če živite v hladnejših predelih države, lahko že zdaj narežete potaknjence in jih posadite v lončke, da prezimijo v notranjosti. V tem primeru jih postavite ob okno, nekam kjer bo čez dan največ sonca. Če imate prostor, ki ni ogrevan, ga čez zimo dajte raje tja. Rad ima hladnejše noči. Poleg tega pazite, da ga ne boste preveč zalivali. Zalijte ga le tedaj, ko se zemlja že skoraj osuši. Tedaj jih lahko zalijete močno, a vedno počakajte, da se pred ponovnim zalivanjem zemlja osuši. Če boste rožmarin preveč zalivali, bo hitro porjavel. Rožmarin se lahko razmnožuje tudi z grebeničenjem.

Zdravilna moč

Zdravilni čaj iz listov navadnega rožmarina uporabljamo za lajšanje prebavnih težav, kot so denimo slaba prebava in blagi prebavni krči. V tem primeru prelijte žličko posušenih listov rožmarina s skodelico vrele vode in pustite stati okoli petnajst minut. Čaj precedite, sveže pripravljen čaj pa pijte dvakrat ali trikrat na dan. Čaja iz rožmarinovih listov pa ne smete piti, če imate obolenje jeter ali kakšno obolenje žolčnih poti.

S čajem si lahko pomagamo tudi pri bolečinah v sklepih in mišicah ter pri motnjah prekrvavitve. V tem primeru pet žlic posušenih listov prelijte s polovico litra vrele vode. Posodo pustite na ognju še minutko, nato pustite pokrito stati pol ure. Čaj precedite in ga dodajte h kopeli, kjer se namakate petnajst minut. Takšno kopel ob rednih težavah pripravite vsaj enkrat na teden, še bolje pa dvakrat. Poleg tega rožmarinova kopel vzbudi čute in izbistri um. Tople rožmarinove kopeli pa strokovnjaki ne priporočajo osebam, ki imajo oslabljeno delovanje srca ali huda kožna obolenja.

Sami doma lahko naredite tudi olje, ki ga boste uporabili po naporni telesni vadbi za masažo mišic. Z oljem se boste lahko namazali tudi, če imate težave z revmatičnimi obolenji. Rožmarin prelijete s hladnim oljčnim oljem v steklen kozarec in ga postavite na sonce za mesec in pol. Olje nato precedite, hranite ga v temnih steklenicah, ki jih postavite nekam na hladno.

Snižavanje krvnog pritiska bez upotrebe lekova lakše je nego što mislite!

Problem sa hipertenzijom velika većina ljudi može da reši i bez upotrebe lekova, potrebno je samo uvesti u svakodnevnu rutinu ove zdrave navike, pa će se i stanje celog organizma popraviti.

Trebalo bi o tome dobro da razmislite, kada se uzme u obzir da je ovaj tihi ubica odgovoran za 15 odsto smrtnih slučajeva u toku godine. Budući da nema skoro nikakve simptome, visok krvni pritisak dovodi vas u rizičnu grupu za srčani i moždani udar, aneurizme, kognitivne poremećaje i otkazivanje bubrega. Zato, ako u poslednje vreme niste kontrolisali pritisak, učinite to što pre, jer 28 odsto ljudi boluje od hipertenzije, a da to uopšte ne zna.

I dok vam lekovi mogu značajno pomoći u snižavanju krvnog pritiska, oni takođe mogu izazvati i neželjene efekte, poput grčeva u nogama, vrtoglavice i insomnije. Ali, na sreću, većina ljudi može da redukuje krvni pritisak na prirodan način, bez upotrebe lekova – piše Prevention.com.

Za početak, trebalo bi da održavate zdravu telesnu težinu, a onda počnite da praktikujete i ovih 11 navika koje će vas osloboditi ovog zdravstvenog problema.

1. Fizička aktivnost

Vežbe pomažu srcu da kvalitetnije koristi kiseonik, pa mu neće trebati toliko teško da pumpa krv. Bavite se bilo kojom kardio vežbom, makar svaki drugi dan po 30 minuta, a to može biti brza šetnja, trčanje i slično.

2. Dišite duboko

Sporo disanje i vežbanje joge smanjuje nivo hormona stresa, što podiže nivo renina, enzima bubrega koji povećava krvni pritisak. Pokušajte meditativnu vežbu bar 5 minuta uveče i ujutru: dišite duboko, tako da vam se stomak raširi što više, a zatim izdahnite i oslobodite se napetosti.

3. Unosite kalijum

Unošenje kalijuma kroz voće i povrće veoma je važno u prirodnom procesu snižavanja krvnog pritiska – kaže doktorka Linda Van Horn. Ona preporučuje da unosite između 2.000 i 4 hiljade miligrama kalijuma dnevno, a to možete pronaći u prirodnim namirnicama koje obiluju ovim mineralom, poput slatkog krompira, paradajza, soka od pomorandže, krompira, banana, pasulja, graška, dinje, suvih šljiva i suvog grožđa.

4. Pripazite na so

Mnogi ljudi pate od visokog pritiska zato što su preosetljivi na natrijum, odnosno so. Ali, pošto ne postoji test koji bi otkrio da li je to vaš slučaj, svakako bi trebalo pametno upotrebljavati ovaj neizbežni začin. Potrudite se da dnevno ne unosite više od 1.500 mg soli (pola kašičice sadrži oko 1.200 mg). Obratite pažnju na količinu soli u prerađenoj hrani i izbegavajte je, jer kroz nju unosite najviše natrijuma u organizam, a koje su prirodne i zdrave zamene za so, otkrijte OVDE.

5. Jedite crnu čokoladu

Tamna čokolada sadrži različite vrste flavanola, koji čine krvne sudove elastičnijim. Studijom je potvrđeno da je kod 18 odsto pacijenata koji su svaki dan jeli tamnu čokoladu, primećeno poboljšanje stanja krvnih sudova. Konzumirajte 10-15 grama dnevno crne čokolade.

6. Kafa bez kofeina

Naučnici su dugo raspravljali o efektima kofeina na krvni pritisak. Neke studije pokazale su da efekta nema, ali jedna je došla do zaključka da konzumiranje 500 mg kofeina dnevno povećava hipertenziju. To se dešava zato što kofein sužava krvne sudove, a pojačava efekte stresa – kaže autor studije, doktor Džim Lejn.

7. Pijte čaj

Učesnici studije koji su pili 3 šolje čaja od hibiskusa dnevno snizili su za 6 nedelja sistolni (gornji) krvni pritisak za 7, dok su oni koji su dobijali placebo imali za 1 odsto niži pritisak.

8. Radite malo manje

Ukoliko nedeljno radite više od 41 sat, imate 15 posto više rizika da obolite od hipertenzije, ako je verovati velikoj studiji Univerziteta Irvin u Kaliforniji. Možda je teško raditi manje u teškim vremenima kada je reč o ekonomiji, ali pokušajte bar da odvojite sat vremena za vežbanje i jedite zdravu hranu što češće.

9. Opustite se uz muziku

Studijom je utvrđeno da slušanje muzike u trajanju od 30 minuta dnevno uz sporo disanje može da smanji gornji pritisak za čak 3,2 u toku jedne nedelje, a za mesec dana za 4,4!

10. Oslobodite se hrkanja

Vreme je da konačno poslušate partnera i prestanete da hrčete, jer je glasno hrkanje jedan od glavnih simptoma opstruktivne apneje. Univerzitet Alabama došao je do podatka da oni koji pate od spavajuće apneje imaju viši nivo aldosterona, hormona koji povećava krvni pritisak.

Ako patite od ovog poremećaja, imate velike šanse za opasne probleme sa disanjem u toku sna! Uz glasno hrkanje, prevelik umor i jutarnje glavobolje su takođe tragovi koji ukazuju na apneju. Obratite se lekaru, jer lečenje apneje može znatno poboljšati stanje krvnog pritiska.

5 prirodnih lekova protiv hrkanja pročitajte OVDE.

11. Konzumirajte soju

Američko udruženje kardiologa objavilo je dokaz da zamena rafinisanih ugljenih hidrata sojom ili mlečnim proteinima, poput onih iz niskomasnih mlečnih proizvoda, može da snizi gornji pritisak ukoliko patite od hipertenzije ili se nalazite u stanju predhipertenzije.

(Stil)

Kutine – slasten zalogaj in lepotna nega v enem

Kutine poznamo kot zelo aromatične in kar malo posebne sadeže. Nezreli imajo dlakavo lupino, zreli pa so na otip podobni hruški. Surove kutine so neužitne, vendar so kljub temu zelo uporabne – z njimi namreč lahko imenitno osvežimo svojega jeklenega konjička. Kutina v predalu na armaturni plošči se bo zgubala in posušila, ne bo pa zgnila, poleg tega pa se bo po avtomobilu celo do pol leta širil zelo prijeten vonj.

Sicer kutine izvirajo iz Turkestana in Perzije, danes pa jih gojijo po vsej Evropi. Za stare Grke in Rimljane so kutine predstavljale simbol sreče, ljubezni in zvestobe. V Španiji pa so še danes zelo dobro zapisane. Sicer je kutine v trgovinah in tržnicah res precej težko dobiti, še vedno pa jih najdemo na nekaterih vrtovih.

Kako izberemo in uživamo kutine

Zrele kutine prepoznamo po intenzivni zlato rumeni barvi. Če sadeži niso popolnoma zreli, imajo dlakave lise, ki jih lahko obrišemo. Kutine vedno kuhamo. Za pripravo želejev in sadnih kaš kutin ne lupimo, saj lupina prispeva tudi dragoceni pektin. Kutinov žele lahko namažemo na kruh, odlično pa se poda tudi k svinjini in divjačini. Lahko jih spečemo tako kot jabolka ali hruške ter jih nadevamo z mešanico masla, sladkorja in smetane. Z eno ali dvema kutinama lahko tudi odlično obogatimo jabolčno pito: kutine olupimo in narežemo na krhlje, jih za 10 minut pokuhamo v kropu, nato pa naložimo na pito.

Izjemna hranljivost kutin

Kutina je zaradi svoje hranljivosti posebno mesto dobila tudi v kozmetiki. Sadeži so namreč polni vitaminov, grenčičnih snovi, mineralov, sluzi in sadnih kislin. Kutine so za zdravje in lepoto uporabljale že naše babice: zelo dobro na primer denejo prebavi, pomagajo pri prehladu in blažijo kožna vnetja.

Če morda na vašem vrtu raste kutina, potem se lahko spomladi veselite dišečih cvetov, jeseni pa slastnih plodov. Kutine nase že od daleč opozarjajo z zlato barvo in aromatičnim vonjem.

Kutinovo drevo ni zahtevno, zraste do 6 metrov, najbolje pa uspeva na sončnih legah. V nasprotju z jablano in hruško drevesa kutine ni treba veliko obrezovati – le na vsake 2 do 3 leta nekoliko razredčimo veje in spomladi dodamo kompost.

Gel za oblikovanje pričeske

Potrebujemo žličko do žličko in pol kutinovih jedrc in približno 100 ml vode.

Jedrca približno 12 ur namakamo v vodi, jih precedimo, vodo pa zavremo. Jedrca lahko tudi rahlo povremo in potem precedimo. Dobili bomo gelu podobno sluz, ki jo lahko uporabimo za utrjevanje pričeske.

To gosto sluz so včasih uporabljali tudi za grgranje pri vnetem žrelu ali dlesni ter kot ustno vodico za svež dah. Gel so nanašali tudi na suho kožo in razpokane ustnice.

Recept za sijoče in dišeče lase

S pomočjo tega recepta bodo krhki lasje spet oživeli, poleg tega pa bodo tudi omamno dišali.

Za pripravo potrebujemo eno srednje veliko kutino ter 300 ml belega vinskega ali jabolčnega kisa.

S kutine očistimo puh, jo umijemo, narežemo na četrtine, odstranimo peške. Kose kutine prelijemo z vodo in v manjši kozici kuhamo toliko časa, dokler voda skoraj popolnoma ne izpari. Še vroče četrtine kutine spravimo v kozarec z navojem, prelijemo s kisom, zapremo in pustimo stati od tri do štiri tedne. Nato precedimo, tekočino pretočimo v temno steklenico in hranimo v hladilniku (tekočina se bo ohranila približno tri mesece). Kis razredčimo z vodo v razmerju 1 : 3. Pripravek enakomerno razporedimo po sveže opranih laseh. Pustimo učinkovati in le po potrebi speremo s svežo vodo.

Kutinove peške

Posušene kutinove peške uporabljamo za zdravljenje vnetji in črevesnega katarja, katerega najbolj značilen znak je driska. V lupini peške so sluzaste snovi, ki imajo zdravilni učinek. Čaj, ki zapira, si pripravite tako, da eno čajno žlico celih posušenih semen 6 ur namakate v 1 dcl hladne vode. Čaj pred uporabo precedite in pogrejte ter ga večkrat dnevno zaužite po eno skodelico.
Sluz iz semen pa se uporablja tudi pri razpokani ali vneti koži, razpokanih ustnicah in opeklinah. Zaradi pozitivnih učinkov jih dodajajo različnim kozmetičnim mazilom, tudi losjonom za oči. Namažite si sluz na občutljivi in izsušen del kože in pustite, da se na njej posuši. Kožo bo tako varovala zaščitna plast, ki bo ohranjala vlažnost kože, hkrati pa bo pozitivno vplivala na njeno občutljivost in razdraženost.

Zanimivo

• Listi kutine vsebujejo 11 % tanina in se lahko uporabljajo za porjavitev kože.
• V Slavoniji in na Hrvaškem ob rojstvu otroka posadijo kutino kot simbol rodovitnosti, ljubezni in življenja.
• V antiki so cele kutine postavljali v sobe in jih uporabljali kot osvežilec zraka. Danes kutine postavljalo na police s perilom, saj čudovito odišavijo perilo.
• Rimljani pa so kutinovo olje uporabljali za izdelavo parfumov.
• Beseda marmelada izvira iz portugalskega imena za kutino »marmelo«.
• Tako kot v Slavoniji in na Hrvaškem je kutina tudi v antiki predstavljala simbol ljubezni in plodnosti. Kutine so bile obvezno darilo na porokah.

Kutinova marmelada

• 10 kutin, ki jih olupite, razkoščičite in narežete na majhne koščke
• 3 ½ skodelice vode
• 3 ½ skodelice sladkorja
• sok 1 limone
• lupina ene limone in 1 cimetova skorja po želji

Priprava:

Narezane kutine, vodo in limonin sok vržemo v velik lonec. V gazo skrbno zavežemo cimetovo skorjo in limonino lupino ter ju položimo v lonec. Vse skupaj kuhamo do vretja in nato dodamo sladkor. Ker kutine vsebujejo veliko pektina, ne potrebujemo dodati želatine, da bi se marmelada strdila. Znižamo temperaturo in kuhamo, dokler se kutine ne zmehčajo in razpustijo, marmelada po postane gosta. Po želji lahko kutine zmečkate s paličnim mešalnikom, pri tem pa ne pozabite odstraniti gaze ali pa pustite, da so v marmeladi drobni koščki kutin. Marmelade pa ni treba delati le iz kutin, saj se dobro podajo k sadežem, kot so jabolka, hruške, kaki in celo buče. Glede na to, da so »naravna želatina«, so pri izdelavi marmelad več kot dobrodošlo sadje.

Z zelišči nad menopavzo

Veliko zelišč lahko pomaga telesu, da se prebije skozi zahteve in spremembe, povezane z menopavzo. Usihanje delovanja spolnih žlez je povezano s telesnimi in duševnimi spremembami, ki so za nekatere bolj in za druge manj obremenjujoče. Za blaženje težav pogosto priporočajo grozdnato svetilko, šentjanževko, črno deteljo, žajbelj in navadno meliso.

Žensko plodno obdobje se končuje postopoma. Začne se z nerednimi menstruacijami in zmanjšano plodnostjo. Potem menstruacij ni več in pojavijo se nekatere telesne in duševne spremembe, ki jih večina žensk vsaj malo občuti, za nekatere pa so izrazito neprijetne. Med njimi so, denimo:

• pogosti vročinski oblivi
• nihanje razpoloženja
• suha nožnica in
• utrujenost.

Zeliščni pripravki sicer ne morejo v celoti nadomestiti spolnih hormonov, pogosto pa lahko lajšajo simptome menopavze. Ne da bi se posvetovale z zdravnikom, jih ne smejo jemati ženske, ki so imele hormonsko občutljivega raka, endometriozo ali maternične fibrome.

Grozdnata svetilka za vročinske oblive

Izvleček severnoameriške rastline grozdnata svetilka (Cimicifuga racemosa) že 50 let uporabljajo za ublažitev simptomov menopavze. Rastlina je bila predmet številnih kliničnih preskusov, v katerih so ugotovili značilno izboljšanje simptomov, kot so vročinski oblivi, nočno znojenje, nespečnost, depresija in tesnoba. Med temi težavami grozdnata svetilka najbolj učinkovito deluje proti vročinskim oblivom, ki jih veliko žensk doživlja kot najbolj težaven simptom menopavze.

Nekatere raziskave kažejo, da je oblive mogoče zmanjšati za več kot 50 odstotkov že po štirih tednih uporabe njenega standardiziranega izvlečka. Da se simptomi izboljšajo, je treba grozdnato svetilko jemati do tri mesece.

Jemljete lahko tablete grozdnate svetilke, ki vsebujejo standardizirano količino triterpen glikozidov. Pri tem upoštevajte navodila proizvajalca ali zdravnika.

Če jemljete kakšna zdravila na recept ali imate bolezen jeter, potem lahko grozdnato svetilko jemljete le pod zdravnikovim nadzorom. Nekateri ugledni strokovnjaki mislijo, da lahko občasno povzroči resne poškodbe jeter. Ti primeri so sicer zelo redki, vendar lahko zelo resni. Če imate le manjše stranske učinke, kot so blage ozdravljive želodčne motnje in težave s kožo, zelišče nehajte jemati in se posvetujte z zdravnikom. Rastline ne smete zamenjevati s kavlofilom (Caulophyllum thalictroides), ki ga lahko jemljete le pod zdravnikovim nadzorom.

Šentjanževka blaži depresijo

Medtem ko je grozdnata svetilka zelo učinkovito zdravilo za vročinske oblive, nočna znojenja in nespečnost, so manj izraziti njeni učinki proti tesnobi in depresiji, ki včasih prav tako nastopita z menopavzo. Zato jo zeliščarji pogosto predpisujejo skupaj s šentjanževko (Hypericum perforatum) ženskam, pri katerih med simptomi menopavze nastopajo tudi čustvene motnje.

Ko so v eni od raziskav leta 2006 ženske jemale obe zelišči hkrati, so se jim značilno izboljšali psihološki in telesni simptomi. V drugih raziskavah pa je tudi samo šentjanževka pokazala značilno sposobnost, da ublaži simptome menopavze pri ženskah, pri katerih so bile glavne težave povezane z razpoloženjem.

Če se odločite za šentjanževko, kupujte dodatke s standardizirano količino hipericina in hiperforina, ki naj bi bili glavni dejavni sestavini zelišča. Na dan jemljite odmerek 900 miligramov koncentriranega izvlečka (6 : 1), kar je enakovredno 5,4 gramom posušenega zelišča. Dodatek jemljite ves mesec.

V primeru, da šentjanževko naberete sami, žličko posušene rastline prelijte s skodelico vrele vode. Namakajte jo pet minut in nato precedite. Popijte dve do tri skodelice na dan med jedjo. Pri jemanju šentjanževke bodite previdni, saj so znani njeni učinki na delovanje nekaterih zdravil (glej okvir).

Pri tem morate vedeti, da je depresija resno stanje, ki ni primerno za samozdravljenje. Ne prenehajte jemati predpisanih antidepresivov, razen po nasvetu in pod strokovnim nadzorom zdravnika. Za prehod s farmacevtskih antidepresivov na šentjanževko priporočajo dvotedenski premor. Raziskave o uporabi šentjanževke pri hudih depresijah tudi niso potrdile njene učinkovitosti. Zelišča ne smejo jemati ljudje z bipolarno motnjo.

Učinki šentjanževke se razvijejo dva do širi tedne po začetku uporabe. Če ne opazite napredka po šestih tednih, zelišče morda za vas ni primerno; posvetujte se z zdravnikom. Šentjanževka občasno povzroči manjše stranske učinke (na primer gastrointestinalne motnje in glavobol). Ker vsebuje hipericin povzroča preobčutljivost za sončno svetlobo. Pomembno je vedeti še, da moramo šentjanževko prenehati jemati vsaj dva tedna pred kirurškim posegom.

Opozorilo: Medsebojni učinki

Šentjanževka učinkuje na številna farmacevtska zdravila. Farmacevtskih izdelkov s šentjanževko zato ne smete jemati pri zdravljenju z digoksinom ali teofilinom, med jemanjem kontracepcijskih tablet, zdravil proti depresiji, zaviralcev proteaz, ki jih uporabljajo pri zdravljenju aidsa, in zdravljenju migrene z zdravilom iz družine triptanov. Za to rastlino še posebej velja, da se pred pričetkom jemanja posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Črna detelja – zeliščni estrogen

Črna detelja (Trifolium pratense) – je zanimiv primer zelišča, katerega sodobna uporaba se močno razlikuje od njegove zgodovinske uporabe. Cvetne glavice že dolgo štejejo za zdravilo za razstrupljevanje pri težavah s kožo. Nedavno pa so odkrili, da listi črne detelje vsebujejo rastlinske estrogene (fitoestrogene), podobne tistim, ki jih vsebuje soja. To pomeni, da črno deteljo sedaj v glavnem obravnavajo kot zdravilo za simptome menopavze.

Klinični preskusi učinkov fitoestrogenov črne detelje so pokazali dvoumne rezultate, zato bodo potrebne dodatne raziskave za njihovo pojasnitev. Kljub temu pa je nekaj znakov, da morda preprečujejo slabšanje zdravja srca in žilja ter kosti, ki pri številnih ženskah spremlja menopavzo.

Jemljete lahko komercialno pripravljene izoflavone črne detelje v odmerkih po 40 do 86 miligramov na dan ali pa kot vam predpiše zdravnik. Če jemljete varfarin ali antikoagulante, potem lahko izoflavone črne detelje jemljete le pod zdravnikovim nadzorom.

Tradicionalna pomoč – žajbelj

Žajbelj (Salvia officinalis) ni le priljubljeno kuharsko zelišče, ampak ga široko uporabljajo tudi kot tradicionalno zdravilo za ublažitev vročinskih oblivov. Rastlina vsebuje veliko taninov, ki krčijo tkivo, kar govori v prid njegovi uporabi za zmanjšanje odvečnih telesnih izločkov. Sušilni učinki zelišča lahko koristijo tudi ob nočnem znojenju in težkih menstruacijah. Laboratorijske študije so pokazale, da nekatere sestavine v žajblju premorejo estrogene učinke, kar pojasnjuje tradicionalno rabo žajblja v obdobju mene.

V omenjene namene lahko pripravite poparek z enim do štirimi grami posušenega žajblja in ga popijete po tri skodelice na dan.

Ker žajbljev čaj krči tkivo, občasno poročajo, da povzroča izsušitev in razdraženje ustne sluznice. Če se to zgodi, zmanjšajte odmerek žajblja in poskrbite, da čez dan popijete veliko vode.

Žajbelj lahko ovira vsrkavanje rudnin, kot sta kalcij in železo. Zato odmerke jemljite v razmiku vsaj dveh ur. Žajbljevi listi sicer niso nevarni, a jih ne smete uporabljati predolgo.

Pomiritev z navadno  meliso

Navadna melisa (Melissa officinalis) je tradicionalno zdravilo za nemirnost in tesnobo ter je zato idealna za ženske, ki veliko skrbijo in so občutljivejše za stres med menopavzo in po njej. Ker zelišče sprošča, lahko pomaga tudi pri motnjah spanja. Navadna melisa spodbuja občutke mirnosti in lahko izboljša razpoloženje, ko ste čustveno potrti. Uporabljajo jo tudi za izboljšanje miselnega delovanja. Nekatere začetne raziskave kažejo, da izboljšuje spomin in zbranost.

Pripravite poparek z eno do dvema žličkama svežih zračnih delov navadne melise; popijte ga po eno do dve skodelici trikrat na dan, pri čemer zadnjo skodelico popijte 30 do 60 minut pred spanjem. Jemljete lahko tudi kapsule (200 miligramov praška), in sicer tako, da vzamete eno kapsulo trikrat na dan, pred jedjo. V primeru, da uživate tinkturo na osnovi melise, vzemite po 50 kapljic v kozarcu vode trikrat na dan.

O strupenosti melise ne poročajo. Ker navadna melisa lahko učinkuje na nekatera zdravila, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, preden jo začnete jemati. Izogibajte se dolgotrajni uporabi, saj melisa zmanjša hormonsko dejavnost spolnih žlez.

Limone za lepoto

Limone so verjetno eno najbolj uporabnih vrst sadja. Limonovci naj bi uspevali v jugovzhodni Aziji in ob vznožju Himalaje v severozahodni Indiji. Pred več tisoč leti so limone gojili tudi v dolinah rek Evfrat in Tigris.

Egiptologi potrjujejo, da so tudi stari Egipčani  še kako dobro poznali limone in limonin sok, saj so slednjega med drugim uporabljali tudi za balzamiranje umrlih. Limone so v starem Egiptu imele zelo pomembno mesto v zdravilstvu, Egipčani so verjeli, da so limone odličen afrodiziak, priporočali pa so jih tudi za lajšanje bolečin in zniževanje povišane telesne temperature.

Aleksander Veliki je s številnih bojnih pohodov v Perziji v Grčijo prinesel limonovec, limone pa so poimenovali kar perzijska jabolka. Grki so bili prepričani, da limone varujejo pred škodljivci, zato so jih sadili ob robovih oljčnih nasadov. Sok zrelih sadežev so uporabljali za konzerviranje živil, z njim so razkuževali rane ter čistili stanovanja in perilo.

Limone so danes zelo cenjene v kuhinji in gospodinjstvu, pa tudi pri negi telesa in obraza, nepogrešljive pa so tudi v zdravilstvu.

Nega kože

Limone so polne snovi, ki krepijo organizem, zaradi tega pa so zelo cenjene tudi v naravni kozmetiki. Z njihovo pomočjo lahko poskrbimo za odlično vsakodnevno nego kože in las, v pomoč pa so nam tudi pri odpravljanju manjših težav s kožo.

Limone zares odlično poživijo našo kožo. Tiste kreme, ki vsebujejo limone in citronska olja, krepijo kožo, ji vračajo prožnost in napetost, jo obnavljajo in ščitijo pred škodljivimi vplivi iz okolja ter preprečujejo njeno prezgodnje staranje. Tudi sami lahko pripravimo različne izdelke za nego kože, s pomočjo katerih ji bomo podarili vse, kar potrebuje.

Citronsko olje za nego obraza in telesa

Če imate mastno kožo, si olje pripravite tako, da zmešate 50 ml hladno stiskanega jojobinega olja, šest kapljic citronskega olja in štiri kapljice cipresovega olja. To mešanico si zjutraj in zvečer nežno vtremo v kožo.

Limonina maska proti gubam

Za pripravo hranljive maske zmešamo rumenjak, jedilno žlico hladno stiskanega jojobinega olja in sok ene limone. Masko nežno vtremo v kožo, predvsem na tistih predelih, kjer že opažamo nekoliko bolj izrazite gubice. Masko pustimo delovati približno 20 minut, potem pa jo s hladno vodo speremo z obraza.

Obloga za občutljivo kožo

Za pripravo obloge potrebujemo 50 gramov puste skute, pet kapljic citronskega olja, dve jedilni žlici mlačne vode in eno jedilno žlico medu. Skuti najprej dodamo citronsko olje, nato pa še vodo in med. Oblogo nanesemo na obraz in pustimo delovati približno 15 minut, nato pa si masko speremo z obraza. Pustimo, da se koža posuši na zraku.

Če imate težave z mastno kožo, si pripravite to masko

Za pripravo obloge potrebujete pol litra vode, pet kapljic citronskega olja in jedilno žlico sladke smetane.

Vodo segrejemo ter ji med mešanjem dodamo citronsko olje in sladko smetano. V mešanico potopimo večjo gazo, s katero potem prekrijemo obraz in pustimo delovati približno 15 minut.

Nega las

Limone so nepogrešljive tudi pri negi las, saj jih hranijo in blagodejno vplivajo na lasišče. Lasje so po uporabi svilnati, mehki in sijoči.

Obloga za sijoče lase

Za pripravo izvrstne obloge za lase potrebujete pol litra vode, limono in dve jedilni žlici oljčnega olja.

Najprej ožamemo limono, njen sok zlijemo v vodo in dodamo oljčno olje. Pripravek segrejemo na telesno temperaturo in ga nežno vtremo v lasišče. Nato glavo zavijemo v brisačo in pripravek pustimo učinkovati od 30 do 45 minut. Nato lase temeljito speremo s čisto vodo.

Čudotvorni magnezijum za regulaciju krvnog pritiska

U dopuni ishrane možemo da koristimo direktno magnezijum-hlorid u prahu ili kao ulje.

Od visokog krvnog pritiska pati veći deo muške populacije.

Jedan od načina da se ovo stanje reguliše jeste unos dvostruko veće količine magnezijuma u odnosu na kalcijum. U dopuni ishrane možemo da koristimo direktno magnezijum-hlorid u prahu ili kao ulje.

Kada se uzima oralno, magnezijum-hlorid ima gorko-slan ukus, s tim što se dodavanjem u hranu i piće taj ukus može ublažiti. Magnezijum-hlorid se sastoji od 11,8 posto magnezijuma vezanog za 88,2 posto hlorida, a dobija se isparavanjem slanih voda, uglavnom morske.

Magnezijum-hlorid u prahu njabolje je piti dva puta dnevno, ujutru i posle podne, tako što se prokuva litar vode a kada se prohladi, dodaje 33 g magnezijuma. Rastvor sipajte u staklenu bocu i čuvajte na sobnoj temperaturi. Uzimanje dodatnog magnezijuma treba izbegavati ukoliko imate ozbiljne probleme s bubrezima.

7 navika smirenosti

Da li i vi provedete čitav dan u jurnjavi, brzini, čeznući za jednim, jedinim trenutkom mira? Poklonite ga sebi.

Ne morate postići savršenstvo, kao što nisam ni ja, kaže Leo Babauta, zen bloger čije iskustvo inspiriše stotine hiljada ljudi širom sveta, ali postepenim sticanjem ovih navika naučićete kako da sa više smirenosti prihvatate izazove modernog života.

1. Smirujući jutarnji ritual. Najveći broj ljudi počinje da juri od ranog jutra, tako da dan, praktično, počinju stresom. Leo Babauta se budi ranije – oko 5 časova (mada se to menja) i počinje dan kratkom meditacijom a onda sledi nekoliko joga asana. Tada počinje da piše, i to pre nego što se izloži bilo kakvoj buci spolja. Tihi početak dana obojiće vaš dan mirom, tvrdi Leo.

2. Naučite da pratite svoje reakcije. Nemojte verovati da su one nepromenljive. Posmatrajte i druge ljude i njihove reakcije na stres – jedni pobesne, drugi se rasplaču nad svojom sudbinom. Treći se na kratko umire, razmisle o pravim dimenzijama posledica i ako su minimalne ubrzo ih zaborave. I vi možete da izaberete način na koji vi želite da reagujete.

3. Ne doživljavajte sve lično. Partner nije naročito nežan prema vama danas? Mora da vas više ne voli! Na poslu vam je kolega grubo odgovorio na neko pitanje? Kako se samo usuđuje da se tako ponaša! Da li je moguće da je ceo univerzum protiv vas? Naravno da ne. Jednostavno, i drugi ljudi imaju svoje brige, preokupacije i ograničenja. Kad to naučite, i vaša reakcija će biti smirenija.

Kaki – zdrav zlati sadež za jesenske dni

Kaki je sadež jeseni in nekoč hrana bogov. Je vitaminska bomba, tako bogata z vitamini, minerali, antioksidanti, da jo vsekakor moramo uvrstiti na jedilnik naše jesenske prehrane. Številne zdravilne lastnosti sestavin, ki jih vsebuje, ugodno vplivajo na naše zdravje in s tem izboljšajo tudi naše počutje. Je vsestransko uporaben tako v naravni kozmetiki in v kulinariki, zato si ga moramo vsekakor privoščiti!

Kakijeva domovina je pravzaprav Vzhodna Azija, saj izvira iz gora centralne Kitajske, od koder se je razširil na Japonsko, Korejo, Ameriko in še daleč naprej. Na Kitajskem ga gojijo že več kot 1000 let in so tako razvili več kot 2000 sort. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870 in od tedaj ga pridelujejo povečini v sredozemskih državah. V naše Primorje so kaki prinesli v letih pred prvo svetovno vojno. Največ ga pridelajo v Strunjanski dolini, kjer vsako leto v začetku novembra priredijo Praznik kakijev.

Pametno drevo

Kaki raste predvsem v krajih, kjer so doma breskve in vinska trta. Raste tudi na Štajerskem, kjer so gorice z vinsko trto. Njegovo botanično ime (Diospyros kaki) v stari grščini pomeni hrana za bogove.

Kaki raste na drevesu, ki v višino doseže v povprečju od 3 do 15 metrov. Prijajo mu zmerne zime, blaga poletja in zavetne lege, vendar prenese tudi zelo nizke temperature (pod –18 °C), če ne trajajo predolgo. Za rast potrebuje veliko vode, zacveti pa pozno pomladi, proti koncu maja oziroma v začetku junija, in cvetenje traja 14–20 dni. Cvetovi so zelo privlačni za čebele, pozneje pa se iz njih razvijejo majhni plodovi, ki jih drevo, če jih je preveč, samo odvrže. Ohrani jih le toliko, kot ima zanje na razpolago hrane. Veje ima precej krhke, zaradi česar moramo biti pri obiranju zelo previdni.

Naravi prijazna pridelava

Drevesa kakijev so odporna na škodljivce in jih ni treba škropiti s kemičnimi pripravki. Prav zaradi tega so ti sadeži še toliko bolj priporočljivi in bolj zdravi. Za zorenje kaki potrebuje dolgo in toplo jesen. Plodovi se obarvajo od oranžno rumene do oranžno rdeče barve, so gladki in imajo obliko paradižnika ali jabolka. Nekateri imajo v sredini semena, podobna mandljevim pečkam. Nezreli plodovi so trpkega okusa, skoraj težko užitni. Zmehčajo in obarvajo se v bližini jabolk, zrele plodove pa lahko nekaj časa hranimo v hladilniku.
Kakijevo sočno meso je zakladnica sestavin, koristnih za naše zdravje. Sezona kakijev je razmeroma zelo kratka, pa vendar dovolj dolga, da si lahko z njim vitaminsko obogatimo naš poznojesenski (vsakdanji) jedilnik.

Zaklad vitaminov in mineralov

Naredili so primerjavo glede vsebnosti vitamina C in A glede na naš univerzalen sadež – jabolko. Raziskave kažejo, da vsebuje 5-krat več vitamina C kot jabolko ter tretjino manj kot limone in pomaranče. Kaki vsebuje pa kar 30-krat več vitamina A kot jabolko, kar je le malo manj kot marelice, ki so res bogate z njim. Vitamin A ugodno vpliva na oči, tkiva, kosti, dlesni, kožo in še marsikaj. Vsebnost tega vitamina v sadežu je tako visoka, da že z dvema sadežema pokrijemo dnevno potrebo po tem vitaminu.

Vsebuje tudi kompleks vitamina B (B1 – ki pretvarja krvni sladkor v energijo, B2 – pobudnik za normalno delovanje presnove, B6 – med drugim tudi krepi obrambni sistem). Poleg vitaminov vsebuje kaki še minerale, kot so železo, kalcij, fosfor, krom, baker, jod, selen in še druge rudnine. Prav tako tudi antioksidante, predvsem galokatekine in ketekine, ki preprečujejo vnetja in infekcije, ter veliko vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo, in izredno malo maščob in beljakovin.

Kaki za lepšo polt in proti celulitu

Ali ste vedeli, da je kaki v ta namen uporabljala že boginja ljubezni in lepote Afrodita? Uporabljala ga je za lepši ten in bolj mehko kožo. Iz njegove vsebine si lahko pripravite masko v kombinaciji z žlico skute in medu, kar koristi suhi in občutljivi koži. Ta pripravek je ugoden tudi za nego vratu in dekolteja.

V kombinaciji z grobo mleto kavo deluje kot piling, ki ga nanesemo na s celulitom prizadete dele telesa. Priporoča se uporaba 3-krat tedensko kar 3 mesece, vidne izboljšave pa se kmalu opazijo.
Kaki pa je lahko tudi sladica. Zreli plodovi vsebujejo 12–18 % sladkorjev (največ je glukoze, fruktoze, arabinoze, zelo malo je saharoze). Čemu je lahko sladica? Če čutimo potrebo po sladkem, se nam po zaužitju kakija zelo hitro povrne energija. Osebe s sladkorno boleznijo pa morajo biti pri odmerkih zelo previdne, saj je po energijski vrednosti primerljiv z mandarinami, grozdjem in celo bananami.

Pestrost uporabe

Plodovi so uporabni za marmelado, pripravo kakijevega vina, kisa, žganja, raznih krem ter peciva. Razrezanega na rezine lahko posušimo in ga uporabljamo kot suho sadje za uživanje v hladnih, zimskih večerih.

Zdravilne lastnosti

• ureja prebavo, pozitivno vpliva na črevesje in hemoroide,
• okrepi delovanje pljuč in srca,
• učinkuje antimutagensko in antikarcinogensko,
• znižuje količino holesterola, čisti ledvice in jetra,
• povečuje obrambni sistem organizma,
• deluje proti utrujenosti,
• povečuje odpornost proti stresu.

Kakijeva krema

• 1 kaki (lahko tudi dva)
• sok polovice limone
• 2 žlici jogurta
• malo javorjevega sirupa

Kaki očistimo, razrežemo in stresemo v električni mešalnik. Dodamo sok limone, žlici jogurta in zmešamo v gladko kremo. Če imamo radi bolj sladko, si lahko privoščimo malo javorjevega sirupa. Gladko kremo nalijemo v ohlajene kozarce.

Naredite si Ghee (prečiščeno maslo)

Po Ayurvedski medicini Ghee velja za skorajda čudežno zdravilo za različne težave. Razplamti prebavni ogenj in tako pospešuje prebavo, čisti organizem, podmazuje sklepe, odpravlja slabi holesterol … Za pripravo te zlate dobrote uporabimo najboljše ekološko maslo. Ker ima zelo dolg rok trajanja, ga naenkrat pripravimo večjo količino, vsaj iz pol kilograma masla.

Pripravljeno prečiščeno maslo ghee. 1. Maslo narežemo na kocke in ga stresemo v posodo z debelim dnom. 2. Postavimo na ogenj in počasi stopimo, nato zmanjšamo jakost plamena na minimum in nadaljujemo s kuhanjem. 3. Na površini se naberejo pene, ki jih z žlico odstranimo. 4. Ko Ghee postane popolnoma prozoren, tako da vidimo dno posode in se obarva zlato, zaključimo s kuhanjem. 5. Skozi tenko krpico precedimo Ghee v kozarec, v katerem ga bomo hranili.

Pomembno: posoda, kozarec in žlica, s katero mešamo Ghee morajo biti popolnoma suhe. Že kapljica vode bi nam namreč pokvarila naš pridelek.