Kaki – zdrav zlati sadež za jesenske dni

Kaki je sadež jeseni in nekoč hrana bogov. Je vitaminska bomba, tako bogata z vitamini, minerali, antioksidanti, da jo vsekakor moramo uvrstiti na jedilnik naše jesenske prehrane. Številne zdravilne lastnosti sestavin, ki jih vsebuje, ugodno vplivajo na naše zdravje in s tem izboljšajo tudi naše počutje. Je vsestransko uporaben tako v naravni kozmetiki in v kulinariki, zato si ga moramo vsekakor privoščiti!

Kakijeva domovina je pravzaprav Vzhodna Azija, saj izvira iz gora centralne Kitajske, od koder se je razširil na Japonsko, Korejo, Ameriko in še daleč naprej. Na Kitajskem ga gojijo že več kot 1000 let in so tako razvili več kot 2000 sort. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870 in od tedaj ga pridelujejo povečini v sredozemskih državah. V naše Primorje so kaki prinesli v letih pred prvo svetovno vojno. Največ ga pridelajo v Strunjanski dolini, kjer vsako leto v začetku novembra priredijo Praznik kakijev.

Pametno drevo

Kaki raste predvsem v krajih, kjer so doma breskve in vinska trta. Raste tudi na Štajerskem, kjer so gorice z vinsko trto. Njegovo botanično ime (Diospyros kaki) v stari grščini pomeni hrana za bogove.

Kaki raste na drevesu, ki v višino doseže v povprečju od 3 do 15 metrov. Prijajo mu zmerne zime, blaga poletja in zavetne lege, vendar prenese tudi zelo nizke temperature (pod –18 °C), če ne trajajo predolgo. Za rast potrebuje veliko vode, zacveti pa pozno pomladi, proti koncu maja oziroma v začetku junija, in cvetenje traja 14–20 dni. Cvetovi so zelo privlačni za čebele, pozneje pa se iz njih razvijejo majhni plodovi, ki jih drevo, če jih je preveč, samo odvrže. Ohrani jih le toliko, kot ima zanje na razpolago hrane. Veje ima precej krhke, zaradi česar moramo biti pri obiranju zelo previdni.

Naravi prijazna pridelava

Drevesa kakijev so odporna na škodljivce in jih ni treba škropiti s kemičnimi pripravki. Prav zaradi tega so ti sadeži še toliko bolj priporočljivi in bolj zdravi. Za zorenje kaki potrebuje dolgo in toplo jesen. Plodovi se obarvajo od oranžno rumene do oranžno rdeče barve, so gladki in imajo obliko paradižnika ali jabolka. Nekateri imajo v sredini semena, podobna mandljevim pečkam. Nezreli plodovi so trpkega okusa, skoraj težko užitni. Zmehčajo in obarvajo se v bližini jabolk, zrele plodove pa lahko nekaj časa hranimo v hladilniku.
Kakijevo sočno meso je zakladnica sestavin, koristnih za naše zdravje. Sezona kakijev je razmeroma zelo kratka, pa vendar dovolj dolga, da si lahko z njim vitaminsko obogatimo naš poznojesenski (vsakdanji) jedilnik.

Zaklad vitaminov in mineralov

Naredili so primerjavo glede vsebnosti vitamina C in A glede na naš univerzalen sadež – jabolko. Raziskave kažejo, da vsebuje 5-krat več vitamina C kot jabolko ter tretjino manj kot limone in pomaranče. Kaki vsebuje pa kar 30-krat več vitamina A kot jabolko, kar je le malo manj kot marelice, ki so res bogate z njim. Vitamin A ugodno vpliva na oči, tkiva, kosti, dlesni, kožo in še marsikaj. Vsebnost tega vitamina v sadežu je tako visoka, da že z dvema sadežema pokrijemo dnevno potrebo po tem vitaminu.

Vsebuje tudi kompleks vitamina B (B1 – ki pretvarja krvni sladkor v energijo, B2 – pobudnik za normalno delovanje presnove, B6 – med drugim tudi krepi obrambni sistem). Poleg vitaminov vsebuje kaki še minerale, kot so železo, kalcij, fosfor, krom, baker, jod, selen in še druge rudnine. Prav tako tudi antioksidante, predvsem galokatekine in ketekine, ki preprečujejo vnetja in infekcije, ter veliko vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo, in izredno malo maščob in beljakovin.

Kaki za lepšo polt in proti celulitu

Ali ste vedeli, da je kaki v ta namen uporabljala že boginja ljubezni in lepote Afrodita? Uporabljala ga je za lepši ten in bolj mehko kožo. Iz njegove vsebine si lahko pripravite masko v kombinaciji z žlico skute in medu, kar koristi suhi in občutljivi koži. Ta pripravek je ugoden tudi za nego vratu in dekolteja.

V kombinaciji z grobo mleto kavo deluje kot piling, ki ga nanesemo na s celulitom prizadete dele telesa. Priporoča se uporaba 3-krat tedensko kar 3 mesece, vidne izboljšave pa se kmalu opazijo.
Kaki pa je lahko tudi sladica. Zreli plodovi vsebujejo 12–18 % sladkorjev (največ je glukoze, fruktoze, arabinoze, zelo malo je saharoze). Čemu je lahko sladica? Če čutimo potrebo po sladkem, se nam po zaužitju kakija zelo hitro povrne energija. Osebe s sladkorno boleznijo pa morajo biti pri odmerkih zelo previdne, saj je po energijski vrednosti primerljiv z mandarinami, grozdjem in celo bananami.

Pestrost uporabe

Plodovi so uporabni za marmelado, pripravo kakijevega vina, kisa, žganja, raznih krem ter peciva. Razrezanega na rezine lahko posušimo in ga uporabljamo kot suho sadje za uživanje v hladnih, zimskih večerih.

Zdravilne lastnosti

• ureja prebavo, pozitivno vpliva na črevesje in hemoroide,
• okrepi delovanje pljuč in srca,
• učinkuje antimutagensko in antikarcinogensko,
• znižuje količino holesterola, čisti ledvice in jetra,
• povečuje obrambni sistem organizma,
• deluje proti utrujenosti,
• povečuje odpornost proti stresu.

Kakijeva krema

• 1 kaki (lahko tudi dva)
• sok polovice limone
• 2 žlici jogurta
• malo javorjevega sirupa

Kaki očistimo, razrežemo in stresemo v električni mešalnik. Dodamo sok limone, žlici jogurta in zmešamo v gladko kremo. Če imamo radi bolj sladko, si lahko privoščimo malo javorjevega sirupa. Gladko kremo nalijemo v ohlajene kozarce.