Zdravilni učinki pitja piva

Objavljeno: ned, 24.04.2011 18:22

Pivo ima v zemrnih količinah pozitivne učinke na telo človeka.
V zmernih količinah ima pivo zdravilne učinke. Foto: shutterstock.com

Dolgoletne raziskave so pokazale, da je kozarec ali dva alkohola na dan za moškega in en kozarec za žensko zdravo, še posebno če se soočate z boleznimi povezanimi s staranjem.

Strokovnjaki pravijo, da vino slavi po svojem zdravem učinku, ki ga ima na človeka. Ta predpostavka prihaja iz Francije, kjer je relativno malo srčnih bolnikov, kljub vsebnosti maščob v telesu. Kozarec rdečega vina naj bi naredilo razliko.

Mnogo raziskav potrjuje, da zdravo pitje alkohola, vključno piva, pri moškemu za 30 do 35 odstotkov zmanjša možnost za srčni infarkt. Kot je dejal Charlie Bamforth iz Univerze v Kaliforniji si pivo zasluži ravno toliko pozitivne kritike kot vino.

Za razliko od masovnih proizvajalcev piva, naj bi manjši proizvajalci dajali več poudarka na okusu, izgledu in vonju piva. Ta trditev je pritegnila pozornost radovednežev, ki jih zanima primerjava z zdravilnimi učinki vina.

To so dobre novice za ljubitelje piva, posebno za tiste, ki imajo težave s prekomerno težo in visokim krvnim tlakom, ki je glavni razlog za srčne težave in kapi. Alkohol, tudi pivo, naj bi imelo dobre učinke na obloge krvnih žil, tvorjenje strdkov ter na sladkorno bolezen tipa 2.

Ljudje bi se morali zavedati, da majhne količine alkohola na dnevni bazi zmanjšujejo znake staranja. Raziskovalci so ugotovili, da pitje alkohola v zmernih količinah lahko varuje moške pred boleznimi srca in ožilja. Moški, ki so tekom raziskave pili 120 do 365 dni na leto, so imeli 20 odstotkov nižjo umrljivost kot tisti, ki so pili od enega pa do 36 dni na leto. Pretiravanje s pitjem pa lahko povzroči nasproten učinek. Moški, ki so si privoščili pet ali več pijač, so imeli 30 odstotkov večjo možnost za smrt zaradi srčnih obolenj.

Pivo je dobro za možgane

Raziskava iz leta 2003 je pokazala, da so starejši od 65 let, ki so spili eno do šest alkoholnih pijač tekom raziskave imeli manjše tveganje za demenco kot tisti, ki niso pili. Å e ena raziskava iz leta 2006 je pokazala, da ena ali dve pivi na dan izboljša možgansko funkcionalnost pri ženskah.

Pijte zmerno

Pitje piva ni primerno za vsakogar. Nekatere raziskave so pokazale, da eden do dva kozarca piva na dan pri ženskah lahko povzroči povečano tveganja za raka dojke.

Piva pa si ne privoščite iz zdravstvenih razlogov, ampak zaradi okusa.
Povezani dokumenti

HRANA PROTI RAKU

S pravilnim izborom hrane lahko veliko pripomorete k temu, da zmanjšate možnost za nastanek rakavih obolenj. Preverite, katere vrste hrane so najboljši borci proti raku.

S pravilnim izborom hrane lahko veliko pripomorete k temu, da zmanjšate možnost za nastanek rakavih obolenj.

Glede na to, da je hrana vir življenja in zdravja, je hkrati tudi dejavnik, s katerim v svoj organizem prinesemo različne vzroke bolezni in toksične snovi, ki škodujejo našemu zdravju.

Zmanjšajte količino sladkorja

Znano je, da se rak “hrani s sladkorjem” – saj so že številna raziskovanja pokazala, da imajo rakave celice izjemno veliko potrebo po sladkorju. Nutricionistična raziskovanja dokazujejo povezanost sladkorja s pojavom raka dojke, dokazujejo kontaminiranost sladkorja kancerogenim mikotoksinom in sposobnost mikotoksina iz sladkorja, da pospešuje rakavo obolenje. Namesto sladkorja raje uporabljajte med, saj ima zelo močne protigljivične in protitumorske sestavine. Med preprečuje nastajanje mikotoksinov, kar je potrdilo že mnogo raziskovalcev.

Brokoli
V dnevni jedilnik vnesite brokoli, česen, rdečo peso, korenje, cvetačo, grah …

Poslovite se od konzervirane, sušene in kisle hrane

Današnji hipermarketi so prepolni skladiščene, sušene in vnaprej pripravljene hrane, ki so polne kislosti in sladkorjev. Telesu so potrebni vitamini in minerali, ki se v konzervirani hrani izničijo, prav tako pa vsebujejo snovi, ki pospešujejo nastanek rakastega obolenja. Rakave celice izredno dobro uspevajo v kislem okolju, zato se je treba izogibati vsej kisli hrani. Ob uživanju mesa se priporoča predvsem riba in perutnina. Goveje ali svinjsko meso vsebuje veliko kislin. Skušajte kupovati čim bolj naravno in organsko hrano ter se izogibajte konzervirani in že vnaprej pripravljeni, predvsem pa umetni hrani. Če imate domačo zelenjavo, ki uspeva na vašem vrtu, ne uporabljajte vseh tistih pesticidov in umetnih gnojil, saj bo le tako vaša hrana polna vitaminov in mineralov.

Jejte čim več brokolija in česna

Svojo družino in sebe lahko zaščitite pred različnimi rakastimi obolenji predvsem s pravilno izbiro hrane. V dnevni jedilnik vnesite brokoli, česen, rdečo peso, korenje, cvetačo, grah… Jejte veliko regrata, saj ima, za primerjavo, kar 10-krat več vitamina C kot pomaranče. Najbolj priporočljiv izbor hrane, ki vsekakor pripomore k preprečevanju razvoja rakastih obolenj, je neprekuhana, surova prehrana, saj ustvari v telesu za rakave celice neugodno okolje.

Umetna sladila, čokolada, kava in marmelade ter sokovi, ki imajo dodan sladkor, so vse prej kot zdravju prijazni.

Izogibajte se čokoladi, beli moki in umetnim sladilom

Umetna sladila, čokolada, kava in marmelade ter sokovi, ki imajo dodan sladkor, so vse prej kot zdravju prijazni. Če hočete svoje telo okrepiti proti rakavim obolenjem se poslužujte melase, namesto kuhinjske soli pa uporabljajte morsko, saj nima dodanih škodljivih snovi.

In še en nasvet: nikoli ne zamrzujte ali segrevajte hrane v plastičnih posodah, saj te izločajo dioksin, ki je močno toksičen, zato prodira v hrano ter kasneje v naše celice. Namesto plastičnih posod, uporabljajte keramiko ali steklo, saj ta ne vsebuje dioksina.

Več o podobnih temah si preberite na intimatemedicine.si.

HRANA, KI NAS STARA (hrvaško)

Jedemo previše prerač‘ene hrane. Ona je kalorijski bogata, no nutritivno siromašna, pa u obilju hrane ostajemo neishranjeni po pitanju vitamina, minerala i drugih važnih sastojaka. Pogledajte četiri simptoma uzrokovana prehranom koju krivo pripisujemo starenju.
Starost ne mora doč‡i prije vremena. Hrana koju jedemo ili ne jedemo može ubrzati proces starenja.

“Jedemo previše prerač‘ene hrane. Ona je često visokokalorična, ali siromašna hranjivim tvarima kao što su vitamin B12 i omega-3 masne kiseline, pa na koncu uza sve to more hrane živimo na otoku neishranjenosti”, kaže dr. David Katz direktor Yale University’s Prevention Research Centera.

Osam bezazlenih navika koje ubrzavaju starenje
Nedostatak hranjivih tvari može uzrokovati simptome koje krivo pripisujemo starenju. Razgovarajte s liječnikom i utvrdite nedostaju li vam hranjive tvari.

1. Problem: Imate manjak energije
Možda trebate više vitamina B12. Ovaj vitamin se nalazi u hrani životinjskog porijekla. Pomaže u reguliranju metabolizma i stvaranju energije te je ključan za zdravlje mozga i nervnog sustava. “Umor je klasičan simptom nedostatka B12 koji se javlja kod ljudi koji ne jedu proteine životinjskog porijekla,” kaže dr. Danine Fruge iz Pritikin Longevity Center & Spa u Miamiju. Ako zbog žgaravice žvačete previše antacida i to može dovesti do nedostatka B12 jer oni ometaju njegovu apsorpciju.

Spavate li 7 do 8 sati po noč‡i, fizički ste aktivni, a jedete malo hrane životinjskog porijekla (ili je uopč‡e ne jedete) vrlo je moguč‡e da je umor posljedica nedostatka B12.

Rješenje:
Jedite više mesa i mliječnih proizvoda ili svaki dan uzmite tablete od 500 do 1.000 mcg vitamina B12

2. Problem: Bole vas zglobovi
Možda trebate više magnezija i bakra. Oba dva elementa su nužna za zdravlje zglobne hrskavice i fleksibilnosti. U več‡ini slučajeva dodaci prehrane popravljaju štetu i uklanjaju bol. Tijelo naime ima snagu obnoviti niz ošteč‡enja, samo ako mu pružite nužne elemente, objašnjava dr. Dale Peterson iz Comprehensive Wellness Center u Sapulpa, SAD.

Jednostavna krvna pretraga može s lakoč‡om pokazati nedostaju li vam ovi elementi. Ako su rezultati normalni budite sigurni da problemi sa zglobovima nisu posljedica ozbiljne reumatske bolesti, dodaje dr. Peterson.

Rješenje:
Orašasti plodovi, govedina i špinat dobri su izvori ovih hranjivih tvari. No putem hrane neč‡ete uspjeti nadoknaditi nedostatak magnezija i bakra, zato uzmite dodatke prehrani. Svaki dan popijte 2 mg bakra i 5 mg magnezija pa č‡ete za dva do tri mjeseca imati manje bolova u zglobovima.

Godina u kojoj počinje vidljivo starenje
3. Problem: Postali ste zaboravni
Možda vam treba više omega-3 masnih kiselina. ‘Ove masne kiseline nužne su za izgradnju mozga,’ objašnjava dr. Andrew Weil, sa Sveučilišta Arizona. “Ne primate li ih dovoljno putem hrane, arhitektura mozga slabi, a tad pate funkcije mozga kao što su memorija.’ No nije presudna količina omega-3 koliko dobar omjer izmeč‘u omega-3 i omega-6 masnih kiselina. ‘Naša prehrana je prepuna omega-6 masnim kiselinama, uglavnom iz prerač‘ene hrane,’ kaže dr. Weil. ‘Å to više omega-6 masnih kiselina jedete, to vam treba više omega-3 da bi se održala ravnoteža. Nažalost več‡ina od nas ne jede dovoljno omega-3, a jedu previše omega-6 masnih kiselina.’

‘Ako ne jedete ribu, orahe, svježe mljeveno laneno ulje, a masnoč‡e koje unosite dolaze u mesu, ne unosite dovoljno omega-3 masnih kiselina, objasnio je Manuel Villacorta, glasnogovornik American Dietetic Association.

Rješenje:
Prvo smanjite unos rafinirane i obrač‘ene hrane, što je više moguč‡e. Kuhajte na maslinovom ulju ili ulju uljane repice. Jedite losos, srdele i drugu plavu ribu – barem dva puta tjedno. U hranu umiješajte mljevene sjemenke lana, primjerice u jogurt ili žitne pahuljice za doručak. uz obrok grickajte orahe, dodajte ih primjerice u salate. osim toga barem pet dana u tjednu jedite od 9 do 12 badema.

4. Problem: Raste vam krvni tlak
Treba vam više kalija. ‘Premalo kalija udvostručuje toksično djelovanje prekomjernog unosa soli,’ upozorava dr. Fruge. u več‡inu prerač‘ene hrane dodaje se sol, ali ne i kalij. Dakle ako vaši obroci stižu u nekom pakiranju vjerojatno ste več‡ u neravnoteži kalija i natrija. Uz sve to dok se bubrezi bore izbaciti suvišnu sol, gubite i kalij. Ova neravnoteža ošteč‡uje krvne žile i podiže krvni tlak. Jedete li bolje možete popraviti problem i to več‡ za par dana.

Rješenje
Smanjite unos natrija, pazite da ne unosite više od 1.500 mg dnevno. Svakodnevno jedite voč‡e i povrč‡e.

Pazite se kalija u tabletama jer ovaj dodatak prehrani može dovesti do aritmije i kardioloških problema druge vrste, upozorava dr. Danine Fruge. držite se radije voč‡a i povrč‡a – primjerice banana i rajčica.

ČEMAŽ ODPRAVLJA SPOMLADANSKO UTRUJENOST (Zdravje)

Čemaž je pravi znanilec pomladi. Z njim lahko učinkovito prečistimo telo in ga spodbudimo k boljšemu delovanju.

Čemaž, ki mu pravimo tudi medvedji česen, raste od marca do junija, cveti pa od aprila do maja. Najdete ga lahko povsod po gozdovih Slovenije, predvsem pa raste v bukovih in gabrovih gozdovih.

Čemaž si po dolgem spancu radi privoščijo medvedje, saj spodbudi delovanje telesa, čisti kri in prebavila. Zdravilni učinki čemaža so tudi:

* znižuje raven slabega holesterola v krvi, krvni tlak in vročino,
* odvaja odvečno vodo iz telesa,
* čisti dihala, kožo, ledvica in mehur,
* ima antiseptične in antibiotične lastnosti,
* poživlja splošno počutje in s tem pomaga v boju s spomladansko utrujenostjo,
* pomaga pri zdravljenju kožnih bolezni, njegov sok pa celi površinske rane (npr. po britju),
* je dobro sredstvo proti glistam v črevesju.

Ponekod so prave zelene preproge zdravilnega čemaža

Njegovi zdravilni učinki so opazni že po treh tednih uživanja, vendar ga priporočajo po majhnih količinah – pet svežih listov ali zvrhana čajna žlička čemaževega pesta.

Pri nabiranju čemaža pa morate biti zelo pozorni, da ste nabrali pravo rastlino. Listi so namreč izjemno podobni listom šmarnice in podleska, ki pa sta zelo strupeni rastlini. Povzročita lahko celo smrt. List čemaža pomečkajte v roki in zavonja se česen. Le tako ste lahko prepričani, da gre res za čemaž. Vsekakor pa je bolje, da nabiranje prepustite osebi, ki se nanj bolje spozna.

TRIDNEVNA POMLADANSKA ÄŒISTILNA DIETA (Zdravje)

Čiščenje telesa je izjemno pomembno za ohranjanje zdravja. Pred poletnimi dnevi je dobro, da svoje telo očistimo nezdrave hrane in tako v vroče dni vstopimo bolj vitalni.

Seveda je potrebno poudariti, da pri čistilnih dieta ne gre za hujšanje, marveč za čiščenje organizma in črevesja. Iz telesa tako pomagamo izločiti odpadne snovi in okoljske strupe. Tridnevna čistilna dieta je kot nalašč za to.

1. dan

* ves dan pijte veliko tekočine (čisto studenčico, mineralno vodo ali prekuhano vodo, ki ji po želji dodate čajno žličko limoninega soka ali vinskega kisa)
* 4-5 krat v dnevu spijte čist, sveže stisnjen sadni ali zelenjavni sok
* pijete lahko tudi nesladkan čaj ali zelenjavni sok, razredčen z vodo

2. dan

* sedaj že lahko jeste, vendar le sadje
* dovoljeno je katerokoli sadje v količinah po želji
* tako ko vstanete spijte veliko vode ter pred in po vsakem obroku – lahko tudi nesladkan čaj

3. dan

* zajtrk: presna hrana – sadje s probiotičnim jogurtom iz kozjega ali ovčjega mleka
* kosilo: presna solata iz listnate zelenjave in naribanega koreničevja, ki jo lahko obložite z rozinami in sončničnimi semeni, sladica: sadje
* večerja: zelenjavno juho ali na sopari kuhano zelenjavo, začinjeno je lahko s svojino omako ali omako miso
* pijte veliko vode!

Držite se jedilnika in vaš organizem bo ponovno ‘zadihal’.

SUPERBAKTERIJE SO ODPORNE NA VSA ZDRAVILA (hrvaško)

WASHINGTON – Bolnica Dobri Samarič‡anin, u Californiji, ima neugodno iskustvo s rezistencijom bakterija na antibiotike: – Zastrašujuč‡a stvar u vezi s tim slučajevima je da se radi o bakteriji koja je uobičajena, ali odjednom razvije otpornost na več‡inu ili sve antibiotike koje imamo. Dr. Andrew Fishmann govori o bakteriji nazvanoj Carbapenem-…

… rezistentna Klebsiella pneumoniae – skrač‡eno CRKP – koja je inficirala više od 350, uglavnom starijih, pacijenata u Californiji, od juna do decembra prošle godine, prenosi Glas Amerike. Četrdeset posto tih pacijenata je umrlo za manje od mjesec dana od zaraze.

Spomenuta Klebsiella rezistentna je ne samo na antibiotik Carbapenem nego i na sve druge dostupne antimikrobne lijekove. Isti je rod bakterije zabilježen u još 35 američkih saveznih država, ali je izazvao zaraze i u Argentini i Brazilu, s 15 umrlih meč‘u oboljelima. Ta Klebsiella samo je jedan rod u rastuč‡em broju bakterija koje razvijaju otpornost prema arsenalu lijekova koji ljudima stoji na raspolaganju. Efikasnost tog arsenala, upozoravaju stručnjaci, vrlo brzo opada zbog naširoko rasprostranjene upotrebe – ali i zloupotrebe – antibiotika:

– Antimikrobna rezistencija poveč‡ava se svuda u svijetu i to ne samo za neke odredjene antibiotike, nego za sve antibiotike, u svim bolestima, ali ne samo kod ljudi nego i kod antibiotika koji se koriste kod životinja. Govorimo o tuberkulozi, malariji, HIV-u, ali i bolestima poput upale pluč‡a, proljeva … antimikrobna rezistencija se vidi u cijelom spektru bolesti.

To kaže dr. Marcos Espinal, koji je u Svjetskoj zdravstvenoj organizaciji zadužen za zdravstveni nadzor, te prevenciju i kontrolu bolesti. Trenutno, on vodi kampanju zdravstvenog prosvječ‡ivanja pacijenata i onih koji brinu o njima, te ukupne javnosti – o širenju antimikrobne rezistencije na oba američka kontinenta.

Naglašavajuč‡i težinu tog problema – ne samo u Amerikama, nego širom svijeta – Svjetska zdravstvena organizacija je pitanje rezistencije bakterija na antibiotike postavila kao vodeč‡i motiv obilježavanja ovogodišnjeg Svjetskog dana zdravlja, 7. aprila. Ova UN-ova agencija želi da meč‘unarodna zajednica pojača napore u identificiranju i borbi protiv tih opasnih novih vrsta mikroba.

Poruka je alarmirajuč‡a: čak i najjači antibiotici mogu se pokazati neefikasni protiv tih super-bakterija. Bolnice su najčešč‡a mjesta gdje se pojavljuju rezistentni rodovi mikroba, ali se oni mogu vrlo brzo proširiti i u okolne zajednice, a potom i dalje. Dr. Espinal kaže da mnogo puta te infekcije ne budu prepoznate jer je za detekciju potencijalno smrtonosnih super-bakterija potrebna sofisticiranija oprema i metodologija:

– Ponekad dolazi do takvih infekcija, a da one ne budu uopšte prepoznate. Uvijek postoji i problem prijave takvih infekcija, posebno u zemljama ograničenih sredstava za javno zdravstvo. A, s ograničenim sredstvima, te zemlje nemaju ni neophodnu dijagnostičku opremu, niti laboratorije potrebne za dijagnostiku super-bakterija.

U današnjem dobro povezanom svijetu, s milionima putnika koji svakodnevno putuju po svim zabačenim dijelovima Zemlje, bakterije se mogu proširiti brže nego ikad ranije. Stručnjaci u javnom zdravstvu apeluju na mnogo striktniji monitoring bolesti, bolju kontrolu nad pacijentima, te uspostavu posebnih komisija u bolnicama koje bi nadgledale primjenu znatno rigoroznijih higijenskih i sanitarnih standarda. Liječnici kažu da češč‡e pranje ruku, prostorije za izolaciju pacijenata i značajno selektivnija primjena antibiotika mogu zaustaviti širenje super-bakterija.

Stručnjaci se slažu da svijetu treba i nova klasa antibiotika da bi porazili rezistentne mikrobe. Ali, oni upozoravaju da i ljekari i pacijenti moraju naučiti da nova farmakološka oružja koriste mnogo pažljivije nego ranije. Dr. Espinal kaže da č‡e novi antibiotici pomoč‡i u izlječenju zaraženih pacijenata, ali, bez promjene medicinske prakse, oni neč‡e riješiti problem antimikrobne rezistencije.

(Vijesti.ba)

KONDICIJA JE DOBRA ZA DOLGO ŽIVLJENJE (hrvaško)

Loša kondicija je opasnija od viška kilograma. Prema najnovijim istraživanjima fizička aktivnost je, kada su u pitanju bolesti krvnih sudova i opasnost od srčanog udara, važniji pokazatelj faktora rizika nego gojaznost. Ako imate i koji kilogram viška ili ste baš gojazni, a imate jako srce koje može da izdrži fizičke vježbe, u mnogo ste boljoj poziciji od nekog ko ima istu težinu, ali nema nimalo kondicije. Naravno, studija je potvrdila i da su gojazni ljudi bez kondicije znatno rizičnija grupa od vršnjaka bez problema viška kilograma, koji se bave rekreacijom ili sportom. “Kondicija u stvari odreč‘uje prognozu stanja pacijenata koji imaju bolest
srčane arterije”, kaže voč‘a istraživačkog projekta dr Francisko Lopez-Himenez, specijalista na Majo klinici u Minesoti. Istraživanjem je obuhvač‡eno 855 žena i muškaraca koji su prošli kroz rehabilitacioni program. Svi su u prošlosti imali srčani udar ili jake bolove u grudima, a neki su imali i operacije na srcu. Svakom je mjeren rezultat posle trčanja na pokretnoj traci – koliko je mogao da pretrči i koliko je kiseonika potrošio za to vreme, što su pokazatelji fizičke spreme. Kao indikator gojaznosti korišč‡en je indeks telesne mase, koji se računa tako što se telesna masa osobe u kilogramima podeli sa kvadratom visine u metrima. Pacijenti sa najmanjom težinom i dobrom kondicijom imaju, naravno, najbolje šanse da žive dugo. Duplo manje šanse imali su gojazni pacijenti, ali sa dobrom fizičkom spremom, dok je kod onih gojaznih i neaktivnih rizik od smrti tri puta več‡i. Rezultati kod ljudi sa slabijom kondicijom su bili poražavajuč‡i. Ispostavilo se da je rizik od smrti kod pacijenata sa viškom kilograma, koji imaju dobru kondiciju, manji nego kod mršavijih, koji nemaju nikakvu fizičku aktivnost. Drugim rečima, sve dok je osoba sa srčanim problemima aktivna, bez obzira na gojaznost, zadržava šanse da duže živi, prenosi “Dojče vele”. Dr Erik Ravusin, stručnjak iz Centra za biomedicinska istraživanja u Los Anč‘elesu, navodi nekoliko razloga zašto gojaznost nema toliki uticaj kao kondicija na poveč‡anje rizika od smrtnosti. “Debeli ljudi idu češč‡e kod doktora i uzimaju lekove za sniženje holesterola, što nije uzeto u obzir u studiji u Minesoti”, kaže dr Ravusin. “Takoč‘e gojazne osobe imaju več‡e energetske rezerve i tako se lakše nose sa bolestima.” Dr Lopez-Himenez poručuje da je lekcija jasna: “Radite na kondiciji. Lakše je poboljšati fizičku formu, nego smršati.”

Izvor: Mondo

NARAVNA ZDRAVILA PROTI ZOBOBOLU

Vsi verjetno vemo, kako nadležen zna biti zobobol. Poleg tablet proti bolečinam in obiska zobozdravnika, pa obstaja tudi nekaj naravnih pripomočkov za lajšanje te tegobe. Potrebovali boste:

– sol
– kalijev /natrijev aluminijev sulfat (sestavina npr. sode bikarbone)
– ekstrakt vanilije
– bombažno vato
– strok česna
– olje klinčkov

1. Zmešajte pol čajne žličke soli in pol čajne žličke kalijevega (ali natrijevega) aluminijevega sulfata. Zmes namažite po bolečem zobu in okrog njega. Bolečina bi morala hitro popustiti.

2. Nanesite nekaj kapljic vanilijeve esence na boleče mesto.

3. Naravnost na luknjo v zobu položite majhen strok česna.

4. Košček bombažne vate namočite v klinčkovo olje, ter položite na zob.

Vendar pazljivo: če ste na katerokoli od sestavin alergični, teh metod ne uporabljajte!

VARUJTE SVOJE SRCE (Marijana Mandić)

Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre. Vsako leto umre v Sloveniji največ prebivalcev zaradi bolezni srca in žilja. Žalostno, če pomislimo, da je usoda srca zgolj v naših rokah. Ste denimo vedeli, da ena ura teka – skupaj v enem tednu – zmanjša tveganje za srčni infarkt za celih 42 odstotkov?
Srce upravičeno velja za življenjski motor, kajti vsako uro prečrpa po krvnem obtoku okoli 300 litrov krvi, kar ustreza približno trem kopalnim kadem vode. Kadar se ukvarjamo s športom, prestavi naš motor še nekaj prestav višje. Ob obremenitvah zmore srce vse do 1000 litrov na uro. Zmogljivost je zelo visoka, za kar se lahko zahvalimo samo dobro delujočemu krvno-žilnemu sistemu okoli srca. Če se zaradi nezdravega načina življenja oziroma katere od kroničnih bolezni pojavijo maščobne obloge na koronarnih žilah, čemur pravimo ateroskleroza, postane srce najprej slabše oskrbljeno z energijo in kisikom in ne zmore več polne zmogljivosti. Če pa poapnenje žil napreduje in zamaši eno od koronarnih žil, se pojavi infarkt. Kadar je pri tem prizadeta samo majhna krvna žila, odmre zelo majhen del srčnega tkiva. Od časa do časa to tudi opazimo. Takšen infarkt namreč povzroči določen čas trajajoče bolečine v prsih in se pozdravi brez posledic. Čim večja je prizadeta žila, tem večji je del srca, ki odmre. Lahko gre celo tako daleč, da srce povsem preneha delovati in pride do nenadnega zastoja srca. Če se pojavi infarkt v možganih, govorimo o kapi. Tudi tukaj velja; čim manjša je zamašena žila, tem manj možganskih celic ob kapi odmre.

Ali ste vedeli?

– Da traja le dvajset sekund, da kri zapusti neki organ in se vanj spet vrne, medtem pa steče skozi desno srce, pljuča in levo srce?
– Da steče pri mirujočem človeku v minuti skozi srce od štiri do pet litrov krvi?

Znaki, ki jih ne smete spregledati

Lahko se pričnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite:
– Bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke. Čutiti je, kakor bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavita bojazen, tesnoba.
– Ostro bolečino v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in zatilje.
– Nenadno omedlevico, slabost, potenje, ki lahko trajajo več ur.
– Nenadno močno utripanje srca.
Če opazite katero od naštetih znamenj, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte v upanju, da bo minilo!

Glavni igralci

Vsaka zdravstvena zgodba ima svoje igralce. Kateri so zajeti pri srčno-žilnih zapletih? Povišan krvni tlak, ki ga ima 39 odstotkov Slovencev, povišan holesterol, ima ga 74 odstotkov Slovencev, in nezdrava (bodisi prenizka ali previsoka) telesna teža. Le 38 odstotkov Slovencev se je po Cindyjevi raziskavi znašlo v razredu zdrave telesne teže. Polovica nas ni telesno aktivnih in kadi čez 20 odstotkov Slovencev.
Vsi našteti igralci tvorijo skupaj presnovni sindrom, ki ga številni imenujejo kar ‘smrtni kvartet’, na račun katerega je pri nas trenutno kar 145.000 srčno-žilnih bolnikov.

Odgovornost nosimo sami

Koliko in kaj bomo pojedli? Bomo vsak dan dovolj telesno aktivni? Bomo spoštovali tehtnico? Bomo kadili ali ne? Se bomo opijali? To so vprašanja naše svobodne odločitve. Moramo pa si prizadevati, da bo vsak vedel, kaj mu škoduje in kaj ga pred boleznijo varuje.
A v glavnem naj nam bo rdeča nit vseh naših prizadevanj za zdravo srce naslednje ugotovitev; ker vse komponente metaboličnega sindroma povzročita ali poslabšata prehrana z veliko maščobami in čezmerna telesna teža, je tudi cilj zdravljenja povsem jasen. Z zmanjšanjem telesne teže pozitivno vplivamo na številne zdravstvene motnje; znižajo se vrednosti maščob v krvi, prav tako krvni tlak, odpraviti je mogoče celo blago inzulinsko odpornost ali jo vsaj izboljšati.

 Da ‘smrtni kvartet’ ne bo imel nobenih možnosti, je treba predvsem zmanjšati telesno težo!

 Ena ura teka na teden zniža možnosti za bolezni srca za 42 odstotkov, pol ure hitre hoje dnevno za 18 odstotkov. Če hočemo ohraniti srce mlado skozi vse življenje, je pomembno, da uravnovesimo kalorije, ki jih zaužijemo in porabimo, pozitivne učinke gibanja in zdrave hrane pa bomo začutili že po šestih tednih.

Načrt za zdravo srce

‘’Ste jabolko ali hruška?’’ Tako nas je nagovarjal letak Društva za srce in ožilje ob letošnjem dnevu srca. Če pridobite maščobo večinoma v trebušnem predelu, imate t. i. jabolčno obliko debelosti. Hruškasta oblika postave pomeni, da se vam maščoba nabira na stegnih in zadnjici. Osebe z jabolčnim tipom debelosti imajo povišano tveganje za srčne bolezni – zato se morajo posebej potruditi, da bi ohranile zdravo telesno težo. Obseg pasu pri moškem ne bi smel znašati več kot 102 cm, pri ženski pa ne več kot 88 cm.
Visok krvni pritisk; nenehno drezanje visokega krvnega pritiska ob vsakem krvnem utripu, to pa je kar 120.000-krat v 24 urah, napravi koronarne arterije bolj krhke in neodporne proti maščobam. Krvni pritisk merite redno, vsaj dvakrat letno, in ga po potrebi znižujte z zdravili, predvsem pa z zdravo prehrano in rednim gibanjem. Po štiridesetem letu si dajte vsako drugo leto posneti elektrokardiogram.
Povišana raven holesterola; raven škodljivih maščob v krvi redno merite vsako drugo leto in pazite na zdravo prehrano. Ta naj vsebuje čim manj maščob živalskega izvora, kot so rdeče meso, polnomastni mlečni izdelki, jajca.
Kajenje; nobenega dvoma ni, da je kajenje nadvse škodljivo – tudi za srce. Dokazano je, da je pri ljudeh, ki pokadijo dnevno zavojček cigaret, tveganje za srčni infarkt kar dvakrat večje. Opustite cigarete!
Alkohol; pretirano uživanje alkohola (več kot dve merici na dan pri moškem in ena merica pri ženski, ena merica je 1 dcl vina ali 0,3 dcl žgane pijače ali 2,5 dcl piva) slabo vpliva na kemične presnove nekaterih krvnih maščob in na samo srce. Obstajajo pa dokazi, da je kozarček rdečega vina dnevno za srce dobrodošel, kajti vino ščiti pred nekaterimi prostimi radikali.
Poklic; povsem je obveljalo prepričanje, da so tako imenovani intelektualni poklici mnogo bolj izpostavljeni infarktu od rokodelskih delavskih. Seveda pa je treba bolj kot sam poklic upoštevati okolje, v katerem delate. Srčnih infarktov je veliko več med sedečimi poklici, kjer manjka telesnih vaj in so obroki preobilni.
Značaj; k bolezni pripomore stres, doživljanje in pogostnost stresa pa sta odvisni prav od vašega značaja. Tako so k infarktu veliko bolj nagnjeni nemirni, razburljivi ljudje, ki so strogi do sebe in drugih. Tisti, ki želijo imeti vse pod nadzorom, ki opravljajo več stvari naenkrat in dajejo vtis, da so močni, sposobni, neodvisni. Prav ljudje, ki dajejo občutek nenehne delavnosti (neredko naredijo ravno toliko kot mirnejši ljudje, le da z veliko več hrupa in blišča), so čustveno ranljivi, imajo občutek, da jim ljudje mečejo polena pod noge, zato so razočarani in frustrirani. Nič čudnega ni torej, da srčni infarkt vse pogosteje prizadene mlade ljudi v tridesetih letih, tako rekoč na višku njihove naporne kariere. Pomirite se s seboj in z ljudmi, ki vas obkrožajo. K izzivom pristopajte bolj dobrohotno in krotite tekmovalnega duha. Poiščite konjičke in čas, da boste v njih uživali. Veliko ste storili že, če ste spoznali, da tako ne gre več naprej in da je sprememba za vaše srce nujno potrebna.

‘’Delamo s srcem’’

Letošnji svetovni dan srca, 27. septembra, je bil zabeležen pod geslom ‘’Delamo s srcem’’. Kaj lahko storite za bolj zdravo delovno mesto v svojem kolektivu?
– Oblikujte športno ekipo ali se pridružite že obstoječi skupini ter o tem obvestite svoje sodelavce.
– Sprehodite se okoli stavbe ali telovadite med odmorom. V svoj delavnik vključite telesno dejavnost in k temu z lastnim zgledom spodbudite tudi druge.
– Svoje sodelavce poučite o koristih, ki jih prinaša redna telesna dejavnost.
– Pomagajte začetnikom, ki želijo postati aktivni.
– Uživajte zdravo hrano. Naročite si zdravi obrok ali pa hrano prinesite od doma.
– Pogovorite se z odgovorno osebo in ustvarite pogoje za zdravo delovno okolje.

KAKO LAHKO SAMI SEBI POMAGAMO, KO ZBOLIMO ZA RAKOM (Napisala Tanja)

Ta teden je posvečen boju proti raku. V Sloveniji letno za rakom zboli 12.000 ljudi, 6.000 jih umre. Ko človek zboli se nenadoma vpraša kaj je naredil narobe. Čeprav živimo v prepričanju, da dokaj zdravo jemo, je realnost precej drugačna.

Prehrana je najmočnejše orožje s katerim se lahko posameznik sam zoperstavi tej kruti bolezni, vključno seveda z medicino ali alternativo, odvisno zakaj se odloči. Kljub temu, da se o spremembi prehrane veliko govori, so ljudje, ki se soočajo s to boleznijo še vedno premalo informirani.

Za boljše razumevanje trditve, da je pravilna prehrana zelo pomembna, smo se obrnili na nutricionistko Aljo Dimic, ki svetuje v Centru za zdravo prehrano. Na prvo vprašanje nam takoj ponudi odgovor, da je to zato, ker je naša celica sestavljena iz OH, beljakovin in maščob. Če so naše celice nepravilno nahranjene, je njihovo optimalno delovanje okrnjeno in vsi naši človeški procesi ne delujejo pravilno. Rak je bolezen pri kateri se celice nenadzorovano delijo, spremenjene rakave celice rastejo in napadajo naša tkiva ter se vanja vraščajo ter se tako kopičijo v naših organih. Rakave celice se prehranjujejo s sladko in predelano hrano, zaradi katere se še pospešeno množijo.

V naslednjih vrsticah je Dimiceva poudarila najpomembnejša dejstva:

1. Ne pozabimo na beljakovine

Beljakovine so vir aminokislin, ki preprečujejo razkroj celic in pospešujejo izgradnjo novih.

Nasvet: Izbirajte rastlinske beljakovine, saj v nasprotju z živalskimi beljakovinami ne zakisajo organizma in so lažje prebavljive.

Vse potrebne beljakovine dobimo iz rastlinske hrane, iz kakovostnih stročnic, semen in oreščkov. Ne pozabimo pa na laneno seme, oreščke, oves in stročnice. Odlični so tudi kozji izdelki – kozje mleko, sirotka in skuta, saj delujejo antikarcinogeno, protibakterijsko in protialergijsko – Dimiceva priporoča knjigo dr. Johanne Budwig, Kozja skuta v kombinaciji z lanenim oljem.

2.Zelenjava

Nasvet: Uživajte veliko kapustnic, saj vsebujejo fitokemikalije, ki telesu pomagajo pri uničevanju rakastih celic.

Brokoli, zelje, brstični ohrovt in cvetača.

3. Omega 3 maščobne kisline

Omega 3-maščobne kisline pomagajo zavirati vnetja. Uporabljajte konopljino, laneno in svetlinovo olje, orehe in laneno seme.

Nasvet: Najboljši viri omega-3 (alfa-linolenske kisline) so laneno olje, semena konoplje in orehovo olje, bučne peške, orehi, losos, skuša, tun, mečarica, morski pes, postrv, sardine …

4.Začimbe:

Nasvet: Česen, kari, kurkuma, kajenski poper, ingver…vsebujejo več kot 200 biološko aktivnih učinkovin, ki delujejo kot antiseptik, bakteriostatik, antimikotik, antivirotik…

5. Antioksidanti in vitamin C

Antioksidanti so snovi, ki upočasnijo in preprečijo oksidacijo celic.

Nasvet: Najbogatejša naravna vira antioksidantov in vitamina C sta sveže sadje in zelenjava: borovnice, pomaranče, črni ribez, kivi, grenivka, limone, peteršilj, brokoli, cvetača, špinača, paradižnik.

Kupujte sezonska živila, saj so bogatejša z vitaminom C.

6.Marelične peške

Nasvet: Marelice in njihova jedrca vsebujejo snov laetril ali amigdalin, kar je drugo ime za vitamin B17, ki se sprosti ob rakavi celici in raka – ubije.

Laetrile, se nanaša na koncentrirani izvleček iz mareličnih pečk. Laetril dokazano uničuje rakave celice in je del holističnega zdravljenja, ki vključuje prehransko terapijo, ki je prilagojena posamezniku ( z malo ali nič živalskih beljakovin) in detoksifikacijo organizma.

7. Razkisanje telesa – bazični prah

Ko smo zdravi ima naša slina pH vrednost v razponu med 7.5 in 7.1, rakavi bolniki imajo vrednosti okoli 4.5.

Rakave celice lahko živijo le v kislem okolju, v bazičnem pa ne, torej moramo najprej poskrbeti za bazičnost našega telesa. Razkisanje organizma je nujno potrebno, saj bomo le tako, ko bo naše okolje bazično, lahko sprejemali pomembne vitamine in minerale iz hranil in z njimi tudi v resnici nahranili naše celice. Kadar smo prezakisani, jih telo porablja le za nevtralizacijo odvečnih kislin in ne za hranjenje naših zdravih celic.

Nasvet: Uživanje bazičnega prahu, ki je mešanica naravnih rastlin in zelišč, je prvi korak, ki ga moramo narediti, da nam bo zdrava prehrana resnično pomagala in bo nahranila naše celice.

In še nekaj kratkih nasvetov Alje Dimic:

– sveže stisnjen česen je do sedaj najboljši vir za protirakave mešanice;

– zeleni čaj vsebuje veliko količino katehinov, ki se ponašajo z mnogimi protirakastimi lastnostmi;

– jejte veliko brusnic;

– za povečanje omega-3 maščobne kisline je potrebno jesti “mastne” ribe (sardine, losos in skuša) enkrat ali dvakrat tedensko oziroma dodajte v vaš zajtrk s kosmiči eno žličko lanenih semen. Laneno seme je v zadnjem obdobju postalo zelo popularno, saj predstavlja bogat vir Omega-3 esencialnih maščobnih kislin, poznanih tudi kot Alfa Linoleične (ALA). Raziskave so pokazale, da laneno seme deluje preventivno pred obolelostjo pred rakom;

– jejte dvakrat tedensko paradižnikovo omako (bolj učinkovita kot surov paradižnik) in tveganje za obolenjem raka na prostati se bo zmanjšalo za 25 odstotkov;

– citrusi so bistvena hrana v boju proti raku, kajti delujejo direktno na rakaste celice. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Topna prehranska vlaknina pektin, ki je tako učinkovit pri ohranjanju zdravega srca, deluje tudi kot snov, ki preprečuje raka. Vsebuje namreč zaviralce (antagoniste) rasti, ki se bodo mogoče celo še izkazali kot zaviralci tumorjev;

– dnevno bi bilo potrebno zaužiti 50 g soje. Zdravilne učinke pripisujejo izoflavonom v soji, ki jim pravijo tudi rastlinski estrogeni ali fitoestrogeni. Fitoestrogeni delujejo podobno kot človeški estrogeni, vendar v blažji obliki. Ti dve vrsti izoflavonov pomagata preprečevati tiste vrste raka, ki so povezane s hormoni, na primer raka na dojkah in na prostati;

– dnevno zauživanje 40 g temne čokolade (čokolada, ki vsebuje več kot 70 odstotkov kakava) ima pozitivne učinke na zdravje in naj zamenja ali zmanjša tiste sladkarije, ki nimajo fitokemikalij;

– ingver sodi med varovalna, za zdravje najpomembnejša živila. Je močan antioksidant, ki sodi med najučinkovitejša naravna zdravila proti raku;

– nove raziskave kažejo, da uživanje olivnega olja zmanjšuje tveganje za rak dojke in debelega črevesja.

Objava izraža mnenja avtorja vsebine, pri čemer Lifestyle natural ne odgovarja za točnost podatkov.

Nasprotniki vitamina B 17 imajo dober izgovor: ta snov namreč vsebuje cianid, ki je na slabem glasu kot modra galica (bakrov sulfat s kristalno vodo) in je strupen. A dejstva govorijo drugače: še nikdar ni nihče umrl ob uživanju vitamina B 17. Ta snov je namreč zelo “inteligentna”. Dr. Krebs je ugotovil, da B 17 sestoji iz ene molekule hidrogencianida (modra galica), ene molekule benzaldehida (sredstvo proti bolečinam) in dveh molekul glukoze (grozdni sladkor, monosaharid). Obe prvi snovi sta močna strupa, ki sama lahko povzročita smrt. Njuna kombinacija znotraj vitamina B 17 pa je stabilna, kemično neaktivna in nestrupena. To spojino lahko stre samo encim beta-glukozidaza. Ta encim je sicer prisoten v vsem telesu, na tistih mestih pa, kjer so se stvorile rakave celice, se nahaja v ogromnih količinah. Beta-glukozidaza razpara molekulo B 17 na tistem mestu, kjer se je stvoril rak. Oba strupa se sinergetsko spojita in s tem ustvarita superstrup, ki je nekajkrat močnejši, kot sta obe snovi v izoliranem stanju. Zahvaljujoč selektivni strupenosti molekule B 17 zadane rakavo celico kemična smrt. Encim rhodaneza prevzame pri tem nadzorno funkcijo. V telesu ga je zelo malo po celem telesu, ni ga pa tam, kjer so se naredile rakave celice! Ko B 17 pride v stik z zdravimi celicami, rhodaneza razstrupi cianid (iz modre galice) in oksidira skupino benzaldehidov, kar seveda pomeni, da B 17 postane aktiven z zelo ostro natančnostjo samo na mestih, ki jih je napadel rak, ne pa na zdravem tkivu. Oba stranska produkta, ki nastaneta kot reakcija z rhodanezom – namreč tiocianat in benzojeva kislina -, pa celo obogatita zdrave celice s hranilnimi snovmi. Če pa je teh snovi preveč, se izločajo z urinom.

Å e enkrat poudarjamo: v laetrilu ni “prostega” vodikovega cianida. Å ele ko pride laetril v stik z encimom beta-glukozidaza, tvori dve molekuli glukoze, grozdnega sladkorja, eno molekulo bezaldehida in eno vodikovega cianida – hidrogenski cianid – HCN. Samo rakava celica vsebuje ta encim. Ključna beseda pri tej zadevi je, da mora HCN šele nastati, saj ne plava prosto v laetrilu in se potem sprosti, ampak mora biti oblikovan. Encim beta-glukosidaza in samo ta encim lahko tvori HCN iz laetrila. Če ni v telesu rakavih celic, potem tudi ni beta-glukosidaze, če te ni, HCN ne more nastati iz laetrila. Benzaldehid, ki se oblikuje ob tej kemični reakciji, je za rakavo celico skrajno strupen.