Kokos kocke

Kokos kocke

Sastojci

Priprema

Zdravilna kurkuma v naši prehrani

Naredite mešanico za paniranje iz bele moke, vode (enaka merica moke in vode) in kurkume (po okusu, da dobite lepo rumeno barvo), ter spanirajte cvetačo (okusna sta tudi panirana, na dolge rezine narezana korenje in pastinak), ocvrete v sezamovem ali kokosovem olju.

Krompir s kurkumo:

Presne kokosove kroglice

Presne Rafaelo kroglice

Zulejka Javeršek je avtorica Uglašene kuhinje, bloga, na katerem ima vsak recept svojo zgodbo. Tokrat je za Ženska.si spisala recept za rafaelo kroglice na presen način. Prisluhi njeni kuhinji.

Kaže, da me daje kokosova mrzlica …

Kokosovo olje, mleko in krema, voda mladih kokosov, kokosov čips in zadnje čase celo božanski kokosov sladkor! In seveda dobra stara kokosova moka. Ena najboljših kokosovih stvari pa so najbrž rafaelo kroglice …

Poskusila sem že kar nekaj domačih verzij rafaelo kroglic. Nobena ni bila slaba, čeprav se tudi nobena ni približala nenadkriljivi kombinaciji hrustljave zunanjosti in kremaste notranjosti originala. Vse pa so bile, tako kot omenjeni original, polne sladkorja in maščob. Sicer ne vem, kako poustvariti hrustljavo-kremasto mojstrovino, to bom preustila ferreru, saj je očitno, da vedo, kaj delajo. Vem pa, kako ustvariti nekaj sladkega, kokosastega (kokosast je seveda beseda!) in okroglega. Brez slabih maščob in prečiščenega sladkorja, brez mleka in brez glutena. Človek se vpraša, kaj pa potem sploh je v teh kroglicah? Pa poglejmo …

Recept za presne Rafaelo kroglice je za Ženska.si pripravila Zulejka Javeršek, avtorica slastnega bloga Uglašena kuhinja.

Sestavine za cca. 15 kokosovih kroglic

100 g mandljev

100 g zlatih rozin

100 g kokosove moke

1 jušna žlica kokosovega olja (npr. Cobio)

3 jušne žlice agavinega sirupa

noževa konica vanilije v prahu (npr. Planet Bio ali Sonnentor)

15 namočenih in olupljenih mandljev (po želji)

kokosova moka (za povaljat kroglice)

Priprava presnih kokosovih kroglic

Mandlje in rozine čez noč namočiš v vodi

Vodo, v kateri so se namakali, odliješ in prihraniš. Namočene mandlje in rozine streseš v blender, dodaš malo prihranjene vode od namakanja (toliko, da lahko zaženeš blender), kokosovo olje, agavin sirup in vanilijo ter vse skupaj spremeniš v čimbolj gladko maso. Če nimaš blenderja ali pa ta ni dovolj močan, lahko uporabiš sekljalnik in v fino kašo sesekljaš mandlje in rozine posebej, nato pa v skledi zmešaš skupaj.

Mandljevo-rozinovo kašo prestaviš v plastično skledo in dodaš kokosovo moko. Morda bo 100 g dovolj, morda je bo potrebno več ali pa tudi manj. Ne bi vas rada zmedla, ampak to je odvisno od tega, koliko vode ste morali dodati, da je blender lahko zadevo sprocesiral. Skratka, dodaš toliko kokosove moke, da dobiš zmes, ki je dovolj trdna, da ne razpada in lahko iz nje oblikuješ kroglice, a je hkrati še sočna. To pomeni, da moraš „testo“ večkrat poskusiti, ampak tu pač ni nobenega problema, ne?

Pripravljeno zmes daš za vsaj pol ure v hladilnik.

Oblikuješ kroglice, kot da delaš snežno kepo. V vsako skriješ po en olupljen mandelj. Mandlje najlažje olupiš, če jih prej za nekaj ur namočiš v vodi.

Vsako kroglico povaljaš v kokosovi moki.

Dobro zaprte se bodo v hladilniku obdržale tudi nekaj dni, najbolje pa jih je pojesti kar takoj. Pokukaj še k zgodbam drugih receptov na Zulejkin blog Uglašena kuhinja.

Bezeg in njegove številne zdravilne lastnosti

Bezeg prav gotovo pozna vsak izmed vas. Toda, ali veste dovolj o tej rastlini? Naj vam razkrijemo samo nekaj zdravilnih lastnosti, ki jih bezeg vsebuje. Bezeg sodi med rod grmovnic oziroma nizkih dreves. In sicer obstaja okoli 30 različnih vrst bezga. Plod bezga je jagodast in koščičast. Verjetno vsi veste kako izgleda?

Če se kdaj sprehajate po naravi in opazite zeleno drevo z umazano belimi cvetovi, potem je velika verjetnost, da ste opazili ravno bezeg. Bezeg ima številne zdravilne lastnosti, zaradi česar so ga v pretekosti imenovali tudi zdravilna skrinjica za kmečke ljudi. Med drugim bezeg pomaga pri sladkorni bolezni, senenem nahodu, vzpodbuja delovanje znojnic, niža vročino in prehlad, čisti kri,… Že iz preteklosti omenjeno rastlino povezujejo s številnimi vraži. Nekoč so namreč verjeli, da v bezgu živijo neki dobri duhovi, ki skrbijo za dobro počutje in varnost ljudi.  Še danes ponekod veje posvečenega bezga uporabljajo za izdelavo magičnih paličic.

Kje raste bezeg

Bezeg raste v grmih, ki sežejo tudi do deset metrov visoko. Njihovi cvetovi so rumenkasto bele barve in imajo zelo značilen vonj, ki je tudi izjemno intenziven. Če boste v cvetove ugriznili, boste videli, da so grenki, plodovi, ki se iz njih razvijejo, pa sveži in surovi niso užitni. Njihov vonj in okus pa sta popolnoma drugačna. Bezeg načeloma cveti v juniju, jagode iz cvetov pa dozorijo nekje v septembru. V gozdu ga boste bolj težko našli, navadno pa raste ob jasah ali na robu gozda, marsikje pa ga zdaj že načrtno zasadijo na vrtu.

Ker ima ta rastlina mnoge zdravilne lastnosti, so ga v preteklosti imenovali »zdravilna skrinjica kmečkih ljudi«. Pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni pa do vročine, prehladov in senenih nahodov, celo čisti kri in spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane tudi številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije.

Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki skrbijo za varnost in dobro počutje in tako naj bi ljudem, ki so imeli bezeg doma, pomagal odganjati vse škodljivce, ne le tatove, pač pa tudi čarovnice in slabe energije. Na Danskem na primer ljudje verjamejo, da pohištvo izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo. Romi ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Nekateri verjamejo v dejstvo, da, če bezeg raste v bližini hiše ali ga obesimo nad okna in vrata, potem bo hiša zagotovo zaščitena. Nekateri spet trdijo, da je dobro s seboj nositi bezgov les, saj naj bi le – ta ljudi varoval od prešuštva. V preteklosti so ljudje s seboj nosili tudi bezgovo vejico s tremi vozlji, saj naj bi to preprečevalo revmatizem. Še danes pa bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca. Kakorkoli, omenjenih ritualov in vražev je verjetno še kar nekaj. Če boste v kaj verjeli ali ne pa je povsem vaša odločitev.

V kolikor v vraže in verovanja ne verjamete, potem se raje osredotočite na vse zdravilne učinke, ki jih bezeg vsebuje. Ta cenjena rastlina je namreč uporabna prav cela, vse od poganjkov, listov in cvetov, do notranjih plasti lubja na koreninah. Raste predsvem ob sončnih legah ob robovih jas in gozdov.  Bezeg prične cveteti v juniju, jagode pa dozorijo komaj v mesecu septembru.  Mlade poganjke, liste in cvetove pa je potrebno nabirati že zgodaj spomladi in to obvezno ob sončnem vremenu. Kot smo že omenili imajo cvetovi bezga  tipično rumenkasto belo barvo. Listi in mladi poganjki bezga vsebujejo nekatere sestavine, katere v naših telesih vzpodbudijo delovanje žlez znojnic in s tem posledično vplivajo na pospešeno izločanje seča ter odvajanje strupenih snovi iz telesa.

Če se odpravite nabirat cvetove in želite doma sami pripraviti bezgov čaj ali kakšen drugi pripravek, vam svetujemo, da cvetove sušite na svežem zraku, ampak ne na soncu. Tako bodo bezgovi cvetovi ohranili svojo barvo. Ko se cvetovi posušijo, jih shranite v platnene ali papirnate vrečke in nikakor ne v plastične vrečke! Olje cvetov je tudi odlično sredstvo za obnavljanje razpokane kože. Cvetovi bezga imajo tipično aromo, sam okus cvetov pa je grenak – vendar pazite, da ne uživate svežih in surovih jagod, saj le – te niso užitne! Surove jagode povzročijo drisko, slabost, bruhanje in v najhujših primerih tudi mrzlico.

Cvetovi bezga so odlični za čiščenje organizma, prav tako pa pomagajo tudi pri kašlju, gripi, zbijanju vročine, pljučnici, prehladu in astmi. Utrjujejo namreč sluznico v žrelu in nosu in tako krepijo tudi odpornost proti okužbam. V kolikor ste eden izmed tistih, ki jih vsako leto muči seneni nahod, vam priporočamo, da si naredite pripravke iz bezgovih cvetov. Ti namreč omilijo napade senenega nahoda – uživajte jih že nekaj mesecev pred samim pojavom tega nahoda. V listih bezga se nahaja zdravilna snov, katera vpliva na količino sladkorja v krvi in ravno zaradi tega je bezgov čaj odlično sredstvo pri zdravljenju sladkorne bolezni. Poleg tega pa lahko liste uporabljate tudi kot antiseptične obkladke za rane in kot sredstvo za odganjanje insektov. Vas zanima kako učinkuje lubje na naše zdravje? Morda se vam zdi neverjetno, da bi lahko lubje neke rastline kakorkoli pozitivno učinkovalo na človeško telo in organizem, a v tem primeru je neverjetno, verjetno. Lubje debel, vej in korenin bezga deluje odvajalno, pomaga pri motnjah v delovanju ledvic, mehurja, mišičnem in sklepnem revmatizmu ter vodenici.

Uporaba bezga

Najbolje je to, da je bezeg uporaben v celoti. Uporabljamo lahko namreč prav vse od listov do poganjkov, cvetov in jagod ter celo notranjo plast lubja na koreninah. Najprej tako zgodaj spomladi (predvsem v aprilu in maju) naberemo mlade poganjke in liste, pozneje (običajno v juniju) pa že cvetove, za katere je pomembno, da jih nabiramo ob sončnem vremenu. Z bezgovimi listi in poganjki si lahko pomagamo pri čiščenju organizma, saj vsebujejo snovi, ki pospešujejo izločanje seča in delovanje znojnic. Predvsem v listih se skriva učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi.

Najbrž je še najbolj znana uporaba bezga v obliki bezgovega sirupa ali šabese, za njiju uporabimo bezgove cvetove, ki pa so odlični ne le za čiščenje organizma, pač pa pomagajo tudi zbijati vročino, blažiti kašelj, preboleti gripo in prehlad ter celo pljučnico in astmo! Ker bezgovi cvetovi ne delujejo le kurativno, pa utrjujejo tudi sluznico v nosu in žrelu ter krepijo odpornost proti okužbam. Pripravki iz bezgovih cvetov lahko omilijo tudi napade senenega nahoda, vendar jih moramo uživati vnaprej, že nekaj mesecev preden se nam pojavi seneni nahod.

Pri uživanju bezgovih plodov ali pripravkov, morate biti pozorni na naslednje:

• Bezga ne smejo uživati matere, ki dojijo ali nosečnice, saj vsebuje stupene alkaloide, ki lahko škodujejo plodu.
• Bezeg uživajte v zmernih količinah, saj lahko prevelike količine povzročijo nekatere zdravstvene težave.
• Še enkrat vas opozarjamo – ne uživajte surovih jagod!

V primeru večjih zdravstvenih težav vam svetujemo, da se o uživanju bezga raje predhodno posvetujete s svojim zdravnikom ali strokovnjakom na tem področju.

Previdno!

Še preden pa vam predstavimo recepte, s pomočjo katerih boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam moram razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo.

Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Bezgov čaj

Marsikdo priporoča uživanje bezgovega čaja, še zlasti v času, ko razhajajo prehladi in pri obolenjih pri katerih se stanje malce popravi že s potenjem. Bezgov čaj uporabljajo za zdravljenje bronhitisa, lažjih oblik pljučnice, kašlja, nahoda, za zdravljenje revmatskih bolezni in tudi astme.  V kolikor je delovanje vaših ledvic zmanjšano in telo pomanjkljivo izloča seč, vam svetujemo, da si nabavite čaj iz bezgovih listov, saj ta pomaga odvajati nakopičene tekočine v telesu. Bezgov čaj med drugim tudi čisti kri.  Vendar, pozor! Prepričanje, da se potite, ker pijete vroč čaj, je zmotno. Raziskave so pokazale, da na potenje vplivajo predvsem snovi, ki jih vsebujejo bezgovi cvetovi in ne toplota čaja. Ta ne igra nobene vloge pri tem. Povsem zadosti je, če pijete mlačen čaj – kljub vsemu bo poskrbel za pričakovano potenje telesa.

Črni bezeg

V ljudskem zdravilstvu črni bezeg uporabljajo proti nahodu in vnetju obnosnih votlin, za izločanje vode ter kot blago odvajalo in blago protivnetno zdravilo. Poparek bezgovih cvetov naj bi spodbujal potenje, s čimer se strokovnjaki ne strinjajo povsem, saj pravijo, da je potenje zgolj posledica zaužitja vroče tekočine, pa naj bo to bezgov čaj ali juha. A ljubiteljev bezgovih pripravkov to ne moti.

Črni bezeg (Sambucus nigra) raste v Evropi in severni Ameriki. Najpogosteje ima obliko grma, a lahko zraste tudi kot drevo in doseže višino do 10 metrov. V Sloveniji lahko še danes ob številnih kmečkih hišah najdemo drevo črnega bezga, ki so ga nekoč imeli za svetega.

Kaj, kdaj in koliko

• Proti gripi, prehladom in bronhialnim katarjem naj bi uživali poparek ali tinkturo na osnovi črnega bezga. Tudi za potilno kuro je primeren poparek. Pijemo ga trikrat na dan po eno do dve skodelici vročega čaja in ga zlasti pri kašlju sladimo z medom. Tinkturo uporabljamo tako, da trikrat na dan popijemo po jedi po 20 kapljic, razredčenih v kozarcu vode.
• Za lajšanje vnetja grla, vnetih dlesni (gingivitis) ali ustne votline lahko uporabljamo prevretek na osnovi črnega bezga. Z njim grgramo ali izpiramo usta štiri- do šestkrat na dan, zlasti po jedi.
• Proti driskam naj bi delovali dobro posušeni bezgovi plodovi (kadar nimamo suhih borovnic). V takem primeru naj bi večkrat na dan jemali po 10 do 15 posušenih jagod ali jih zmešali med domače čaje.
• Pri vročičnih obolenjih zaradi osvežujočega okusa in velike količine vitaminov priporočajo bezgov sirup, bezgov sok ali bezgovo marmelado.
• Nekateri menijo tudi, da lokalno uporabljan prevretek korenin pomaga pri odpravljanju naglavnih uši. (Jazbeci se vneto drgnejo ob korenine, da bi uničili uši v svoji dlaki.)

Čeprav črni bezeg vsebuje majhne količine sambunigrina, o strupenosti ne poročajo. Vendar čezmerna ali dolgotrajna uporaba bezgovih pripravkov povzroči preveliko izločanje kalija s sečem. Med nosečnostjo ali dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljajte.

Nekaj receptov za pripravke iz bezga

Cvrtje bezga

• ¼ l mlačnega mleka
• Pol čajne žličke soli
• 22 dag moke
• 3 rumenjaki
• Sneg iz treh beljakov
• Od 6 – 12 bezgovih cvetov
• Maščoba za cvrenje

Navodila za pripravo: Mleko, moko in rumenjake umešajte skupaj in mešanici dodajte sladkor ter sol. Nato naredite čvrst sneg iz beljakov. Cvetove bezga splaknite z vodo, odcedite ter jih posamično pomakajte v testo in nato ocvrite na vroči masti. Ko so ocvrtki rahlo rumene barve jih potresite s sladkorjem ali pa pomakajte v pivovo testo. V kolikor želite bolj krhke cvetove, dodajte več jajc in manj moke. Privoščite pa si lahko tudi bezgove palačinke.

Šabesa

• 4,5 litre vode
• 30 ml vinskega ali jabolčnega kisa
• 700 g sladkorja
• tanko olupljena lupina limone in sok
• 12 cvetov bezga

Zavrite vodo in jo prelijte v sterilizirano posodo. Nato dodajte sladkor in mešate vse dokler se ne raztopi. Ko se mešanica vode in sladkorja ohladi, dodajte kis, lupino limone, sok ter bezgove cvetove. Vse skupaj pokrijte s krpo in pustite stati 24 ur. Nato skozi krpo precedite tekočino v steklenice z debelim steklom. Šabesa je na red za pitje čez približno dva tedna. Servirajte jo ohlajeno.

Bezgov sok

• 40 cvetov bezga
• 2 limoni
• 5 dkg citronke – citronske kisline
• 1 košček ingverja in 1 kg sladkorja

Operite limoni in ju skrtačite v vroči vodi, v katero ste predhodno dodali ščepec sode bikarbone. Nato limoni narežite na tanke lupine. V loncu zmešajte bezgove cvetove, limoni, ingver, citronsko kislino in 2 l vode. Vso mešanico pustite stati 24 ur, nato jo precedite skozi krpo, primešajte sladkor in zavrite. Vroče nato nalijte v steklenice in zaprite. Sok pijete razredčen z navadno vodo, lahko pa ga dodate penečemu vinu ali ledenemu čaju.

Iz bezga lahko pripravite tudi odličen bezgov sirup.

Bezgov sirup iz bezgovih cvetov

Bezgov sirup poleg šabese tudi lahko pripravimo iz bezgovih cvetov, saj je okusna in dobra pijača za vroče poletne dni. Tukaj boste našli recept za bezgov sirup, s katerim se boste lahko osvežili čez celo leto.

Bezgov sirup

Če bi lahko opisali vonj po osvežujoči pijači, bi bil to nedvomno vonj bezga. Ko se sprehodimo mimo bezgovega grma, je vonj preprosto očarljiv. Cvetove moramo nabrati hitro, saj kmalu odcvetijo in iz njih nastanejo črne jagode, ki jih surovih nikakor ne smemo jesti. Iz lepih belih cvetov pa lahko ustvarimo osvežujoče dobrote, kakršni sta šabesa in bezgov sirup. Kaj pa lahko bezeg naredi za naše zdravje? Ogromno!

Z bezgovim sirupom si boste lahko polepšali svoje poletje s svežino bezga, vam pa moramo razložiti še uporabnost lubja. Tudi lubje debel, vej in korenin namreč deluje odvajalno. Pomaga pri motnjah v delovanju ledvic in mehurja, vodenici, mišičnem in sklepnem revmatizmu. Iz vej Slovaki ustvarjajo celo piščali, podobne inštrumente pa izdelujejo tudi Madžari. Na Danskem sicer verjamejo, da pohištvo, izdelano iz bezgovega lesa, prinaša nesrečo, romske skupnosti pa ne dovoljujejo uporabo bezgovega lesa za kurjavo. Ne glede na njegovo zdravilnost pa ga uživajte zmerno, saj lahko prevelika količina povzroča določene zdravstvene težave. Prav tako naj ga ne uživajo nosečnice in doječe matere, surovih svežih jagod pa nikakor ne jejte, saj niso užitne in povzročajo bruhanje in drisko ter celo mrzlico.

Poznamo več vrst bezga, saj gre za rod grmovnic ali nizkih dreves, ki se lahko delijo v skoraj trideset različnih vrst. Njegovi listi so neparni in pernati, cvetovi pa petštevni in rastejo v kobulastih grozdih. Plod, ki potem zraste, je jagodast in najprej zelen, potem rdeč in na koncu črn, vsebuje pa nekaj semen (navadno od tri do pet). Iz cvetov seveda lahko pripravimo okusen bezgov sirup.

ČUDEŽNE LASTNOSTNI NAJBOLJ VSESTRANSKE VRTNE CVETLICE

Vsestransko zdravilno delovanje

Zeliščarji ognjič cenijo kot močno zdravilo. Ognjič so že v starem Egiptu uporabljali za pomlajevanje, omenjajo pa ga vse civilizacije iz starega veka, tako da so njegovo vsestransko uporabnost v prehrani in v zdravilstvu odkrivali skozi stoletja. Najnovejša znanstvena spoznanja potrjujejo, da ognjič deluje antioksidativno, protivnetno, protivirusno, protibakterijsko in protitumorno.
Druga imena: babji prstanec, meseček, obroček, vremenar,vremenec, vrtni ognjič, zdravilni ognjič, babji prstanec, meseček, obroček, sončica
Družina: nebinovke/košarice
Značaj: malce grenak, pekoč, suši in nežno hladi.
Učinkovine: eterično olje, grenčine, saponin, organske kisline, fermenti, smola, guma, karotinoidi, salicilna kislina.
Slovenska odredba o razvrstitvi zdravilnih rastlin jo razvršča v kategorijo H, ki ima enak pravni položaj kot hrana.

Cvetlica zraste do 60 cm in žari v oranžno ali rumeni barvi od junija do oktobra, listi so lepljivi in rahlo dlakavi. Potrebuje sončno rastišče. Ognjič je znan kot roža dežja, saj če so njegovi cvetovi po 8.uri zjutraj še vedno zaprti, bo ta dan deževalo.
Nabiramo cvetove, ko sonce najmočnejše sije, takrat imajo največ zdravilnih snovi.

Zdravilni učinki vsestranskega ognjiča:

– je antiseptik, celi rane, uporablja se proti zobobolu,
– uporablja se pri vseh težavah s kožo (ureznine, srbež, žuželčji piki…)
– zdravi okužbe ustne votline z virusi ali zajedalci,
– zaustavlja krvavitve,
– pomirja mišične krče,
– močno razstruplja,
– izboljša prekrvavitev,
– zdravi limfo,
– uporablja se pri vnetjih, čirih na želodcu,dvanajsterniku, okužbah prebavil,
– pomaga pri hudih krčnih žilah – mazilo
– pomaga proti oteklinam zaradi zastajanja vode v telesu,
– glivična obolenja na nogah – mazilo
– čiri na prsih – mazilo
– proti starostnim in pigmentnim pegam – mazilo
– pomaga pri izločanju vode iz telesa,
– zdravi vnetja grla in ušes
– proti kožnem raku – mazilo
– pomaga pri zvinih in zmečkaninah – mazilo
– odganjalec mrčes, v vrtu odganja polže in talne ogorčice,
– zdravi zlato žilo ter vnetje zadnjika in danke
– uporablja se za nego dojenčkov,
– proti vnetju dlesni,
– mazanje turov (gnojno vnetje kože in podkožja),

Ognjič krepi kroženje krvi in tonus kože.

Ognjičevo mazilo tako kot pri človeku tudi pri živalih zdravi vse vrste ran in gnojnih tvorov.

Blag diuretik

V ljudskem zdravilstvu s pripravki iz ognjiča mirijo in blažijo krče in vnetja v želodcu, žolčniku, žolču, črevesju, ženskih spolnih organih, mehurju in ledvicah, ker njegove učinkovine delujejo spazmolitično. Če ga pijemo teden dni pred menstruacijo, zmanjšuje krvavitve in lajša bolečine, ker je antihemoragik, kar pomeni, da zaustavlja krvavitve. Po ljudskem izročilu je ognjič tudi emenagog, ker lahko z njegovimi učinkovinami sprožimo izostalo mesečno čiščo.

Ognjičeve sestavine varujejo celice pred poškodbami prostih radikalov, negujejo izsušeno, pordelo, občutljivo, aknasto in poškodovano kožo, zato so mazila in pripravki iz njega nepogrešljivi v vsaki domači lekarni.

Čaj iz cvetov:

zvrhano žličko cvetov prelijemo s ¼ litra vrele vode, pustimo stati le pol minute in takoj nato precedimo. Čaj pijemo 3 x na dan ali po požirkih skozi ves dan:
– za obkladke pri zvinih, pretegnjenih vezeh in mišicah
– čisti kri, pomaga pri neredni menstruaciji in nečisti koži,
– zdravi jetrna obolenja,
– tonik za osvežitev problematične kože,
– umivanje oči z mlačnim čajem krepi vid,

Tinktura:

Deset žlic cvetov vsujemo na pol litra močnega domačega žganja. Pustimo namočeno za 6 tednov. Sodobni recepti priporočajo 70-90% alkohol in namakanje samo 15 dni. Razredčen pripravek redčimo pred uporabo z vodo.

Priprava olja:

V steklenico damo 1/3 svežih cvetnih lističev ognjiča, prelijemo z olivnim oljem in zapremo. Steklenico za 40 dni postavimo na sonce ali toliko časa, da padejo lističi na dno kozarca. Vsebino precedimo in nalijemo v majhne stekleničke. Olje hranimo v temnem in hladnem prostoru do roka uporabe olja.

Ognjičevo vino:

Naj bi zaleglo tudi pri blažjih zastrupitvah s hrano. Vino segrejemo, vanj damo ognjič in segrejemo do vrelišča. Precedimo, mlačno tekočino pijemo po požirkih. To ponavadi povzroči silovito bruhanje, na ta način se strup izloči.

Ognjičevo mazilo:

Potrebujemo 1/2 kg svinjske masti, ki jo segrejemo v ponvi in ji nato dodamo dve pesti cvetov. Pustimo, da se mešanica ohladi. Po enem dnevu mast nekoliko ogrejemo , da postane tekoča in odcedimo skozi krpo. Mazilo zelo pomaga pri vrezih, opeklinah, turih, ranah na nogah, ob nohtnih vnetjih, celo proti kožnemu raku. Pomaga tudi proti hudim krčnim žilam, čirom na prsih, raku, glivičnim obolenjem na nogah, proti starostnim in pigmentim pegam, jagodastim znamenjem.

Ognjič je varna zdravilna rastlina in ob ustrezni uporabi ne povzroča neželenih stranskih učinkov. Ker ne vsebuje seskviterpenskih laktonov, tako kot druge rastline iz iste družine. Le redko pride do alergične reakcije

Prepovedi in opozorila

Ognjič vpliva na menstruacijski ciklus in zveča maternično napetost. Triterpenoidne spojine uničujejo semenčica, škodujejo zarodkovnim celicam in povzročijo splav. Zaradi tega in zaradi pomanjkanja splošnih podatkov o strupenosti naj se nosečnice in doječe matere rajši odpovedo notranji rabi.

Kaj jedo vegani?

Jedilnik sestavljajo sadje, zelenjava, oreščki, semena, alge, stročnice in žitarice. Veganski način prehranjevanja ima nekaj podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski –, ki imajo vsaka svoje značilnosti. Makrobiotiki (beseda je sestavljanka iz makro – velik, bios – življenje) se naslanjajo na tradicionalno japonsko kuhinjo. Poleg veganskega nabora sestavin makrobiotika vključuje tudi posebnosti pri načinu uživanja hrane. Makrobiotiki hrano jedo počasi in jo vedno temeljito prežvečijo. Uživajo sezonske pridelke in kupujejo lokalno. Nekateri v prehrano vključujejo ribe, večina pa se drži načel veganstva. Presnojedci jedo hrano rastlinskega izvora, pripravljeno brez pretiranega segrevanja. Tudi nekateri presnojedci jedo hrano živalskega izvora, vendar je veliko število presnojedcev hkrati veganov. Ayurvedska dieta v osnovi ni popolnoma veganska, saj vključuje uživanje mleka in mlečnih izdelkov, jo pa z ustreznimi predelavami uživajo mnogi vegani. Bistvo ayurvedske diete je delitev ljudi na tri različne telesne tipe, vato, kapo in pito, ki imajo vsak svoje prehranske zakonitosti.

Prednosti veganstva

Vegani vnesejo v telo več vlaknin, vitaminov, fitosnovi in antioksidantov kot večina mesojedcev. Veganski način prehranjevanja varuje pred boleznimi in poenostavi ohranjanje normalne telesne teže. Vegani imajo manj težav z visokim krvnim pritiskom, povišanim holesterolom ter manj verjetno zbolevajo za srčnimi boleznimi. Po nekaterih raziskavah veganska dieta preprečuje in celo zdravi nekatere vrste raka. Vegani prispevajo k ohranjanju okolja. Največji onesnaževalec okolja namreč niso izpuhi iz avtomobilov ali dimnikov, pač pa živali, ki jih gojimo za meso. Za en sam zrezek na krožniku porabimo več sveže vode in fosilnih goriv kot za kateri koli drugi proizvod. Po podatkih ZN-a iz leta 2006 globalno gojenje goveda proizvede več toplogrednih plinov kot vse oblike transporta skupaj. Junija 2010 je ZN objavil raziskavo, ki navaja, da se uživanje mesa povečuje v državah v razvoju hkrati z zviševanjem standarda. Študija spodbuja globalni premik proti veganstvu in ga navaja kot nujen korak za zaustavitev globalnega segrevanja.

Je veganstvo zdravo?

V zadnjih mesecih je Slovenijo pretresla smrt dojenčka, katerega starša sta vegana. Dogodek je znova obudil polemike o tem, ali je veganski način prehranjevanja zdrav ali ne. Mnenja stroke so deljena. Mnoge strokovne ustanove so veganski način prehranjevanja potrdile za zdravju koristnega, nekatere vsaj za zdravju nenevarnega, če se za takšen način prehranjevanja odločite v odrasli dobi. Koristi veganskega načina prehranjevanja pri varovanju pred nekaterimi boleznimi potrjujejo tudi največji nasprotniki veganstva. Načeloma težava veganskega načina prehranjevanja ni v tem, da bi ne bilo zdravo, pač pa v dejstvu, da morajo vegani ves čas paziti, da vnašajo v telo vse snovi, ki jih le-to potrebuje. Snovi, katerih vnos morajo še posebej skrbno spremljati, so kalcij, beljakovine, železo …

Kalcij

Ker vegani ne jedo mlečnih izdelkov, je nujno, da najdejo nadomestila za kalcij v rastlinski prehrani. WHO priporoča minimalno od 400 do 500 miligramov kalcija na dan. Kalcij je pomemben za ohranjanje bazičnosti v telesu. Kadar je telo zaradi nezdravega načina prehranjevanja preveč zakisano (npr. ob uživanju mlečnih izdelkov, gaziranih pijač, sladkorja), telo črpa kalcij iz kosti, da bi povrnilo ravnotežje med kislim in bazičnim. Zaužijte vsaj tri porcije veganske hrane, bogate s kalcijem, na dan, izogibajte se gaziranim pijačam in kofeinu, ker jemljejo telesu kalcij. Izbirajte hrano, v kateri je poleg kalcija tudi vitamin D, na primer riž, sojo, pomarančni sok in žitarice. Privoščite si prigrizke iz mandljev in fig, ki so bogati s kalcijem.

Beljakovine, železo

Poleg kalcija je za vegane pomembno, da v telo vnesejo dovolj beljakovin. Delite svojo težo z 0,8 in dobili boste število gramov beljakovin, ki jih vaše telo potrebuje na dan. Povprečen odrasel moški jih potrebuje najmanj 56, povprečna odrasla ženska pa najmanj 46 gramov na dan. Železo, nujno potrebno za nastanek hemoglobina – to je snov, odgovorna za prenos kisika v krvi –, vnašajte posebej pozorno, saj veliko veganov in vegetarijancev trpi za pomanjkanjem železa. Železo rastlinskega izvora se ob prisotnosti vitamina C v telesu absorbira še posebej hitro – kar šestkrat hitreje, kot če v telo ne vnesemo C vitamina. Pozorni bodite tudi na to, da v telo vnesete dovolj vitaminov B kompleksa, ki ga med drugim dobite v soji in sojinih izdelkih, ter na vnos primerne količine cinka in vitamina D.

Kako kuhamo vegansko

Da bi začeli kuhati vegansko, načeloma ne potrebujete dosti drugačnih pripomočkov, kot če se prehranjujete mesno ali vegetarijansko. Kar se tiče materialov, se izogibajte aluminija. Zelo priročni dodatki v kuhinji vegana so palični mešalnik, škarje za rezanje svežih zelišč, multipraktik in naprava za hitro kuhanje riža. Veganske jedi pripravljamo z enakimi tehnikami kuhanja kot pri vseh drugih režimih: z dušenjem, kuhanjem, cvrtjem in pečenjem. Osnovne skupine živil na veganskem jedilniku so žitarice in stročnice, zato naj bo učenje priprave le-teh prvi korak na vaši poti k veganskemu načinu prehranjevanja. Medtem ko so prve dokaj preproste za pripravo – odlične so že, če jih zgolj skuhate v vreli vodi –, zahtevajo druge nekoliko več pozornosti – poleg tega, da jih je dobro prebrati, jih je treba, če so v posušeni obliki, tudi namakati in šele nato skuhati.

Veganski jedilnik

Prehod iz mesnega načina prehranjevanja na veganstvo ne pomeni, da se morate odreči jedem, ki jih imate radi. Številni klasični recepti se (z nekaj ključnimi zamenjavami sestavin) odlično obnesejo tudi na veganskem jedilniku. Jajca lahko na primer nadomestite s tofujem, pri čimer ¼ skodelice zmletega tofuja nadomesti eno jajce. Ob zamenjavi jajc s tofujem je dobro receptu dodati nekaj več pecilnega praška, kot predpisuje originalni recept. Drugo odlično nadomestilo za jajca, kadar so ta v vlogi ‘lepila’, so zmečkane banane. 1/3 skodelice zmečkane banane nadomesti 1 jajce. Če menite, da boste pogrešali okus mesa, se lahko zatečete h gobam ali stročnicam, trgovine pa ponujajo tudi mesna nadomestka seitan in sojin protein TVP. Okus sira boste dobili pri kuhanju s pasto miso. Vegani se namesto k sladkorju (ki ni zdrav) in k medu (ki je živalskega izvora) pri pripravljanju sladic zatekajo k agavinemu nektarju, javorjevemu sirupu, sladkorju iz datljev, stevii in še nekaterim drugim nadomestkom.

Kako v trgovini?

Da se boste lažje znašli ob številnih izdelkih, ki jih ponujajo trgovine, bo za začetek najbolje, da se zanesete na nekatere preverjene certifikate. Veganske izdelke boste prepoznali po logotipih »certified vegan vegan.org«, »crueltyfreeandvegan« ali podobi skakajočega zajca z dvema zvezdicama. Pri izdelkih, ki certifikata nimajo, bodite pozorni na posamezne sestavine. Odličen seznam sestavin, ki jih vegan sme oziroma ne sme uživati, najdete na spletni strani www.caringconsumer.com. Med sestavinami, ki se jim morate kot vegan zanesljivo izogibati, so albumen (narejen je iz jajc, mleka in živalske krvi), kazein (protein iz kravjega mleka), pepsin, karmin (rdeči pigment, narejen iz zmletih čebel) in methionin (kislina, ki jo dobijo iz jajc ali kravjega mleka), ki so vsi živalskega izvora.

Sočna pita sa jabukom i orasima

Sastojci:

• pakovanje kora za pitu

Fil 1:

• 5 jabuka
• 1 limun
• 200 g šećera
• 2 vanil šećera

Fil 2:

• 200g mlevenih oraha
• saft od prvog fila

Za preliv:

• čaša vode
• 3 kašike šećera
• prstohvat cimeta

I još:

• 150g otopljenog margarina

Priprema:

1. Jabuke oljuštiti, pa izrendati. Iscediti limun, pa preliti jabuka. Dodati šećer i vanilu. Sve promešati i ostaviti pet minuta da pusti sok.
2. Uzeti jednu koru pa staviti tri kašike jabuka sa što manje safta koje su pustile. Urolati, pa saviti u pužić. Tako utrošiti sve jabuke, a u saft koji je ostao dodati mlevene orahe.
3. Ostale kore urolati sa ovim filom. Sve lepo složiti u pleh, pa preliti margarinom.
4. Ispeći u rerni, pa kad je pečeno, preliti sa hladnim, prethodno skuvanim redjim sirupom. Ostaviti da se ohladi i upije sirup.

   

   

Jabolčna pita

Potrebujete za testo:

300 g mešane moke (ajdova, prosena, pirina, riževa…)
1/2 vrečke pecilnega praška iz vinskega kamna
noževo konico stevie, izdolbljen strok vanilije
1/2 litra ovsenega mleka
naribano limonino lupinico bio limone, 200g kokosove maščobe

Za nadev:
eko jabolka
kardemom, cimet, pravo vanilijo, klinčke, stisnjen sok limone, žlico medu, sesekljane mandlje, namočene rozine

Priprava:

Za testo vse sestavine dobro zmešajte in postavite v hladilnik za pol ure.

Za nadev naribajte jabolka in jih dobro odcedite. Dodajte vse sestavine.

Vzemite okrogli pekač, ki ste ga namazali s kokosovo maščobo.

Polovico testa na tanko razporedite po njem. Nanj položite jabolčno čežano. Po vrhu naredite “mrežo” z drugo polovico testa.

Pecite v ogreti pečici na 180 °C, približno 40 minut.

AJVAR

Priprema