Category: Kuhla

”KAJGANA” S PARADIŽNIKOM – hrvaÅ¡ko

četiri
zrela paradajza

četiri
kašike octa

malo
soli

malo
bibera

osam
svježih jaja

četiri
kašike mlijeka

50g
maslaca

Za ukras

osam
kriški hljeba

50g
maslaca

Način pripreme

Sat prije pripremanja jela uroniti paradajz u vruč‡u vodu.
Oguliti ga, pa razrezati na četiri komada. Odstraniti sjemenke i sok, pa ga još narezati na manje komade.
Dodati ocat, so i biber.
Pustiti da tako stoje oko pola sata.

Za to vrijeme kriškama hljeba odrezati vanjsku koru.
Prepržiti ih na maslacu i poslagati na tanjire.

U posudi rastopiti maslac, dodati paradajz i malo promiješati.
Posebno umutiti jaja s mlijekom i solju.
Dodati ih paradajzu, pa promiješati.

Kad se jaja počnu stiskati dodati biber.
Kada su gotova, jaja razdjeliti po tanjirima.

ZELJE ZA PREBAVO IN POSTAVO

Kako zdravo je zelje, so vedele že babice, ki so ga pogosto dodajale na jedilnik. Danes ga kot pomemben dodatek pri zdravljenju marsikatere bolezni priporoča tudi sodobna medicina.

Zelje pomaga pri težavah z zaprtjem, razjedi na želodcu, vnetju debelega črevesja, glavobolu, prekomerni teži, kožnim izpuščajem, artritisu, raku na debelem črevesju … Seveda pa naj bi ga uživali prav vsi, bolj ali manj zdravi.

Zdravilne lastnosti

Zelje je prepolno vlaknin, vitaminov in mineralov: kalija, železa, magnezija, žvepla (od tod značilen vonj oziroma smrad po zelju), bakra, natrija, fosforja in ogromno vitamina C, vitamina B, K, U … Lahko ga uživamo surovega (v solati) ali kuhanega, največ hranilnih snovi pa je v sveže okisanem zelju, ki s svojimi mikroorganizmi pospešuje presnovo in prebavo ter izločanje strupenih snovi iz črevesja. Njegovo izjemno delovanje na črevesno floro odstranjuje zajedavce in poskrbi za razstrupljanje telesa ter hkrati preprečuje nastanek raka na črevesju, ker se škodljive snovi hitro izločajo iz telesa.

Zelo priporočljivo je tudi pitje soka iz svežega zelja, ki spodbuja delovanje trebušne slinavke in pozitivno vpliva na črevesno sluznico. Vedno mora biti sveže pripravljen, nikoli postan, sicer nastopijo prebavne motnje, lahko mu dodamo nekaj vode ali jogurta, potem ko smo ga stisnili v sokovniku. Kozarec takšnega soka na tešče pomaga pri gastritisu, ulkusu na želodcu, prebavnim motnjam, nespečnosti, vnetim dlesnim in dihalnim potem. Zeljna solata ali kozarec zeljnega soka pomagata pri crkljanju mačka, zeljni listi pomagajo pri zniževanju telesne temperature (obloge iz listov zamenjajte na dve uri), pri oteklinah in pri razširjenih ali popokanih žilah. Obloge iz zeljnih listov naredimo tako, da liste poravnamo z valjanjem, ker se bolje oprimejo površine.

Zdravilne lastnosti

Zelje v prehrani

Jedi, kot so sarma, jota, segedin golaž ali zelje kot prilogo, dobro poznamo, zeljna solata je nepogrešljiva spremljevalka poletja, obstaja pa še veliko drugih načinov, kako pripraviti okusno zeljno jed.

Recept: Zeljne krpice z ozkimi rezanci

– srednje velika zeljna glava
– 2 žlici olivnega olja
– 1 srednja čebula ali pol majhne
– 1 strok česna
– sol, začimbe (kumina po želji)
– slanina (po želji)
– testenine

Na olju prepražimo čebulo, na koncu dodamo česen in ga pražimo, dokler ne zadiši. Po želji dodamo slanino in jo prepražimo, lahko pa zgolj začnemo z zeljem, ki smo ga poprej narezali na krpice in dušili približno dvajset minut. Na polovici jed solimo in ji dodamo začimbe ter vodo (lahko tudi jušno osnovo), da zeljne krpice ostanejo sočne, vendar v vodi ne smejo plavati. Skuhamo testenine in vanje dobro vmešamo krpice, postrežemo po nekaj minutah, ko so testenine že prepojene z zeljno omako. Dober tek!

ŽITARICE V PREHRANI

Žitarice so idealen obrok, saj vsebujejo veliko vitaminov in mineralov in skoraj nič kalorij. En sam obrok iz žitaric na dan pokrije dnevno potrebo po vlakninah, magneziju in vitaminu B 6.

Vrste in oblike žitaric

Žitarice (Cerealiae) so osnova človeške prehrane. Za žitarice označujemo zrnata semena in plodove. Žitarice v prehrani uporabljamo neobdelane, v zrnati obliki, predelane, v obliki pekarskih izdelkov, kot so kruh, peciva ali testenine. Hranilno vrednost žitaric sestavljajo kalčki, otrobi, moka in škrob. Žitarice, ki vsebujejo gluten, so pšenica (Triticum), ječmen (Hordeum sativum), rž (Secale cereale) in oves (Avena sativa), med brezglutenske žitarice pa sodijo koruza (Zea mays), riž (Oryza sativa), divlji riž (Zizania plauspra, Z. aquatica), proso (Panicum milliaceum), ajda (Fagopyrum sagittaium), kvinoja (Chenopodium quinoa), tapioka, indijska prosenka (Eleusine coracana), tef in kitajski sladkorni trs. Žitarice sodijo med najbolj zdravo hrano, vendar le, če jih uživamo nepredelane.

Žitarice

Kaj vsebujejo žitarice?

Ena od osnovnih sestavin žitaric so ogljikovi hidrati. Kljub razmahu diet brez ogljikovih hidratov, ki so postale priljubljene v zadnjih desetletjih, se večina nutricionistov strinja, da je uživanje ogljikovih hidratov osnova zdrave prehrane. Pri tem pa imajo v mislih kompleksne ogljikove hidrate, kakršne najdemo tudi v žitaricah in ne preproste ogljikove hidrate, kakršne najdemo na primer v izdelkih iz bele moke. Ogljikovi hidrati nam dajejo energijo, so pa tudi najpomembnejši vir energije za živčevje. Druga pomembna snov v žitaricah so vlaknine. Vlaknine so del ogljikovih hidratov in so večinoma sestavljene iz OH molekul, ki se nahajajo v celičnih stenah rastlin. Različne vrste žitaric vsebujejo različna vlakna.

Žitarice v zrnu, integralna moka in otrobi vsebujejo celulozo in hemiceluloz, pšenični, otrobi, ovseni in koruzni kosmiči vsebujejo lignin. Vlaknine povečajo količino blata in omogočajo lažje izločanje črevesne sluzi, kar ima za posledico lažje izločanje, vežejo žolčne kisline in omogočajo boljšo absorpcijo maščob, pospešujejo delovanje prebavnih encimov, zaustavijo prehitro presnavljanje, pomagajo izločati strupe in odpadne snovi, ki zastanejo v črevesju in lahko vplivajo na nastanek različnih črevesnih bolezni – tudi raka na črevesju –, znižujejo energijsko gostoto hrane, upočasnijo prebavo hranil, dajo občutek večje sitosti, upočasnijo pra¬znjenje želodca in znižujejo raven glukoze in inzulina v krvi. Priporočljiv dnevni vnos vlaknin v telo znaša 40 g. Žitarice vsebujejo tudi vitamine in minerale. Katere in koliko se razlikuje glede na vrsto žitarice. Večina žitaric vsebuje vitamin E in katerega od vitaminov iz skupine B. Z B vitamini sta še posebej bogata ajda in ječmen. Pšenica vsebuje pomembne minerale fosfor, magnezij, kalcij, železo in vitamine provitamin A, vitamine B kompleksa, E, D in K.

Nekatere žitarice vsebujejo fitinsko kislino, ki preprečuje absorpcijo kalcija, magnezija, bakra, železa in cinka v prebavnem traktu. Pri prehrani, (pre)bogati z žitaricami, je zato treba biti pozoren na to, da v telo vnašamo dovolj teh mineralov. Fitinsko kislino lahko nevtralizirate z namakanjem žitaric v vodi. Namakajte jih najmanj sedem in največ 24 ur pred uporabo.

Zdravilne lastnosti žitaric

Zgoraj naštete koristne sestavine niso prisotne v vseh žitaricah – najdemo jih zgolj v polnovrednih izdelkih. Mnoge žitarice imajo zdravilne lastnosti. Pšenica pospešuje rast in dobro počutje, ohranja črevesno floro, krepi odpornost pri vnetjih kože in ureja prebavo. Proso krepi nohte in lase, deluje kot naravni antibiotik, pomaga pri zakisanosti telesa. Ajda pomaga krepiti žile, zavira krvavitve, blaži težave s previsokim krvnim pritiskom, pomaga pa tudi pri nekaterih kožnih boleznih. Koruza pomaga pri izločanju ledvičnih kamnov in blaži sečno kislino, vitamin E, ki ga vsebuje, pa med drugim zavira procese staranja. Procese staranja zavira tudi ječmen, ki pomaga tudi pri lajšanju revme in išiasa. Oves pomaga pri boleznih ledvic, mehurja, mokrilnih poti, žolča in jeter. Rž pomaga preprečevati razvoj sladkorne bolezni, riž pa ugodno vpliva pri želodčnih težavah. Harvardska raziskava je potrdila že davno znano babičino modrost, da uživanje nepredelanih žitaric ugodno vpliva na vitko postavo. Vlaknine v žitaricah zmanjšujejo absorpcijo nevtralnih maščob (trigliceridov) in holesterola, vežejo žolčno kislino in upočasnijo absorpcijo sladkorja iz črevesja. Nepredelane žitarice se po zaslugi vlaknin počasi prebavljajo in zaradi tega dajejo telesu občutek sitosti, ki traja. Raziskava School Public Health je pokazala, da imajo ženske, ki uživajo nepredelane žitarice, manjšo telesno maso in obseg trebuha kot tiste, ki uživajo predelane žitarice.

Koledar uživanja različnih žitaric

Za zdravo uživanje žitaric je pomembno, da jih uživamo v skladu s sezono. Prehranjevanje v skladu z letnimi časi (velja tudi za drugo prehrano, ne le za žitarice) je v skladu z biološkim ritmom organizma in zato bolj zdravo. Seveda pa je sezonsko prehranjevanje vezano tudi na kraj, v katerem živimo. Če živite v Sloveniji, vam spomladi priporočamo uživanje riža, kar bo koristilo pljučem in debelemu črevesju. Poleti je v prvi polovici dobro uživati riž in koruzo, kar je dobro za srce in za zdravje tankega črevesa, v drugi polovici pa proso, ki koristi želodcu in žlezi slinavki. Jeseni je zopet zdravo uživati riž, prav tako pozimi, ko je zdravju ugodno tudi uživanje ajde. Uživanje ajde pozimi ugodno deluje na mehur in ledvice.

Superžitarica kvinoja

V zadnjem času na popularnosti pridobiva kvinoja, žitarica, ki izvira iz južnoameriških Andov. Prehranski strokovnjaki so to rastlino, ki so jo za prehrano uporabljali že starodavni Inki, znova odkrili po zaslugi njenih izjemnih lastnosti. Kvinoja vsebuje veliko beljakovin, tudi čez 20 odstotkov (riž jih ima 7,5) kar je veliko več, kot jih ima katera koli druga žitarica. Poleg tega so beljakovine v kvinoji zelo kakovostne, saj imajo mnogo aminokislin lizina, metionina in cisteina. Kvinoja vsebuje tudi škrob, sladkorje, olje (pomembno linolno kislino), vlaknine, minerale in vitamine. Je lahko prebavljiva in ima odličen okus. Kvinoja v zrnih je skuhana v 15 minutah. Primerna je tudi kot prehrana za majhne otroke in dojenčke. Kvinojo lahko pripravite tako kot rižoto ali pa jo zgolj skuhate v slani vodi.

Kuhanje žitaric

Za kuhanje žitaric ne uporabljajte aluminijastih ali teflonskih posod, saj lahko pri mešanju delci posode pridejo v hrano. Najboljše za pripravo žitaric so posode iz nerjavečega jekla ter bakrene in glinene posode. Pri slednji pazite – nekatere glinene posode so barvane z neužitnimi in celo strupenimi barvami. Preverite varnost glinene posode že ob nakupu. Žitarice v zrnju pred uporabo namočite, če nimate časa, pa jih vsaj temeljito sperite z vodo. Žitarice kuhamo v vodi, čas kuhanja pa je odvisen od posamezne vrste. Vode, v kateri se kuhajo žitarice, ne solimo, dokler ne zavre. Po vretju znižamo temperaturo in napol pokrijemo posodo, v kateri kuhamo. Preden postrežemo, žitarice pustimo stati nekaj minut.

GOVEJI ZREZKI V NARAVNI OMAKI

strok česna
1 čebula
olje
4 goveji zrezki
2 veliki žlici moke
1 mala žlica soli
ščep popra
ščep majarona
1 mala žlica peteršilja
lovorjev list
1 korenček
1 jušna kocka ali omaka za pečenko

Postopek

Na drobno sesekljamo čebulo, korenček in česen ter posolimo. Na olju prepražimo zrezke, da se malo zapečejo. Nato jih prestavimo na krožnik in na olju prepražimo čebulo, česen in korenček. Dodamo zrezke in zalijemo z vodo, da ta prekrije zrezke. Dodamo jušno kocko, poper, peteršilj, lovorjev list in majaron. V lonček (po možnosti s pokrovom) damo moko in približno 1,5 dl vode ter premešamo, da ne bo grudic. To zmes vlijemo k zrezkom in jih na srednjem ognju ob občasnem mešanju kuhamo še približno 45 minut.

DREN IN DRNULJE

Dužina: drenovke
Učinkovine: drnulje vsebujejo 10% sladkorja, sadne kisline, vitamin C do 100m mg v 100 g sadežev, druge vitamine, pektine, barvila, rudnine. Na Kavkazu sušijo drnuljevo kašo, ki jo uporabljajo kot dodatek k jedem z veliko vitamini.
Zdravilne lastnosti: drnulje uporablja ljudsko zdravilstvo proti vnetjem sluznic, vročini. Znižujejo krvni tlak, delujejo razkuževalno in pomagajo pri driskah.

Dren je olesenela rastlina, ki zraste v obliki zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem. V višino zrastejo največ do 5m. Pri nas raste predvsem na kraških tleh na Primorskem, v Istri, Notranjski in na Dolenjskem. Na Krasu je najpogostejša vrsta rumeni dren (Cornus mas L.), ki razvije pravilne rumene cvetove še preden se zgodaj spomladi razvijejo listi. Jeseni se iz oplojenih cvetov razvijejo podolgovato-eliptični, svetlo rdeči plodovi- drenulje, ki so zelo cenjeni kot dodatek v prehrani in v ljudskem zdravilstvu. Dren je poznan tudi po trdem lesu in dolgoživosti, saj stoletna rastlina ni nobena redkost.

Nasvet sv. Hildegarde je drenova kopel pri: revmatizmu, putiki, vzkipljivosti pri mladostnikih in otrocih.
Recept: drenovo lubje, les in listi (veje) , 80 litrov vode
Postopek: Majhen šop drenovih vej kuhamo 30 minut v vodi. Zvarek zlijemo v kad in se okopamo. Kopeli ponavljamo 2-3 tedensko. Kopel je dodatna terapija pri razstrupljanju.

Drnulje, plodovi drena nam pomagajo pri vnetju črevesen sluznice, so dodatno zdravilo za čiščenje črevesa. Drenulje so rdeči sadeži drena, zreli sadeži so sladki, vendar pustijo trpek okus, večkrat na dan pojemo pest drnulj, ali pa iz njih marmelado, čežano, kompot.

Svež gost sok iz drnulj: Del drnulj, ki smo jih nabrali jeseni zamrznemo po 1/2 litra v posodah. Za sok odtajamo en zavitek te drnulje zmečkamo in odstranimo koščice. Zalijemo z 1/2 do 1 litra vode in zmešamo s paličnim mešalnikom. Sok po želji in okusu osladimo z medom.

===============================================================.
Čaj je dober za vse, ki so bolni, in vse, ki so zdravi. Čaj rumenega drena je odličen pogon za ves sistem. Deluje na ščitnico, ki ji daje občutek toplote, in ščitnica zoži vene, zato se takoj izboljša cirkulacija in z njo tudi delovanje vseh žlez in organov. Å iri arterije, kar včasih čutimo kot tiščanje, krčenje ven pa lahko čutimo kot bolečino, ki mine v nekaj dneh. Čaj rumenega drena je vse bolnike rešitev motenj v cirkulaciji, za vse ljudi pa konec pomanjkanja energije.

Zdrav kot dren (pregovor!) pomeni dobro cirkulacijo in delovanje telesa. Čaj rumenega drena je zdravilo za vse, za ljudi, rastline in živali. Pomeni namreč energijo. Po pitju čaja rumenega drena imajo človek, žival in rastlina od tri- do štirikrat več energije. Ko se tanin v krvi veže na krvno barvilo, se zgodi velika sprememba v odnosu med tekočino in trdimi delci krvi. Kri, ki je bila kisla, se pri segreje in postane spet alkalna. Zdrava kri je alkalna kri. Med kemično reakcijo kisline razpadejo v luge in hladijo telo. Toplota pregrete krvi dvigne pritisk v venah, kar pospeši pretok krvi v venoznem sistemu. Ta toplota se potem v pljučih ohladi in posledično uravnoteži temperaturo med trebuhom in pljuči. Toplota, ki je nastala pri povečanem pretoku krvi v ožilju, se dvigne v glavo in jo segreje. Med procesom teh sprememb se tekoči del krvi loči od trdega in pospeši njeno čiščenje. Desna stran telesa se začne segrevati, leva stran pa ohlajati, kar je pri zdravljenju nujno potrebno. Čaj rumenega drena je odličen tudi kot preventiva pred boleznijo. Čaj rumenega drena je odličen tudi za zalivanje rastlin, ker se tudi v rastlini dvigne toplota. Rastline, negovane s čajem rumenega drena, rastejo hitreje in bolj zdravo razporedijo svojo energijo. Pri cvetočih rastlinah se cvetovi podvojijo ali celo potrojijo, pri poljščinah pa je pridelek precej večji.

=============================.

[www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si]

================00.

Za ene je drugačnost modna muha, za druge resna zadeva in tako je tudi z nekaterimi rastlinskimi sadeži. Drenulje, plodovi drena, so že nekaj manj pogostnega in dren (Cornus mas) je alternativna sadna vrsta. “Alternativci” so vsaj še češmina in mahonije, plodiči aronije in bolj debeli sadeži japonskega šipka in še se najde marsikaj užitnega. Vse to sadje je primerno za domačo rabo, a tudi za pridobitniške ambicije. Vsekakor se okoli drena in drnulj spleta kar nekaj zanimivih podatkov in resnic, ki so zanimive in pogojno zelo uporabne, saj je to rastlina naših grmovij in ne tropskih goščav.

Dren, včasih mu rečejo celo rumeni dren, je opazen že pomladi, ko še pred olistanjem razpre obilje drobnih rumenih cvetov. Zato je ponekod za cvetno nedeljo sestavni del butar ali presmecev. Kot popolnoma nepožlahtnjena rastlinska vrsta je že lahko okrasni vrtni grm, nalašč za okras pa so vzgojene nekatere sorte, ki imajo pisano listje, rumene ali bele plodove ali posebno počasno pritlehno rast. Sicer pa je razširjenost te divje sadne vrste vse od Kavkaza in Srednje Azije preko Južne v Srednjo Evropo. Med drugim raste samoniklo po svetlih gozdovih, po apnenčastih kamnitih pobočjih, vedno pa je dren hudo nezahteven in trdoživ. Navzlic majhni gospodarski pomembnosti so uporabnost drnulj poznali že antični Grki. Stari Rimljani so zelene sadeže vlagali v kis kot olive. O uporabi za zdravilne namene obstaja nekaj zapisov iz srednjeveških samostanskih arhivov. Pred dobrimi dvesto leti pa je bilo v sadjarskem priročniku že zapisano, da dajejo sadeži dobro žganje. Leta1956 je bilo v Armeniji znanih že 28 sort. Nekaj pozneje so bili zelo dejavni žlahtnitelji v kijevskem botaničnem vrtu, od koder so našle pot do bolj velikopoteznih pridelovalcev v ZDA. Dren so odbirali tudi v nekdanji SFRJ. Izhodišče so bili v Makedoniji – najdeni primerki z večjimi in slajšimi plodovi. V novejšem času se s tem delom ukvarjajo v Avstriji, na Češkem in Slovaškem. Od priljubljenih rdečeplodnih sort je zelo znana ‘Jolico’, ki je nastala v Avstriji. Plodovi dozorevajo sredi septembra in vsak v povprečju tehta nekaj čez 5 gramov. Na 12 let starih grmih so nabrali že po 19 kilogramov sadežev, pri odraslih starejših grmih pa so pridelki vsaj dvakrat večji. Sorta je uradno registrirana, tako kot sorte mnogih drugih rodov lesnatih rastlin, pri arboretumu Arnold v ZDA. Drevesničarji dren okulirajo na sejance in na sadike sem naletel tudi v nekaterih slovenskih vrtnih centrih. Nekaj drugih sort ima izrazito hruškasto ali stekleničasto oblikovane plodove. Ob omenjeni alkoholni dodelavi je pomembnejša predelava drnulj v sokove, marmelade in želeje. A na te izdelke v prodajalnah naletimo enako redko kot na sadeže, ki so v drevesni zrelosti še trpki. Drnulje imajo eno samo seme, koščico, katero v domači kuhinji izločimo s pasiranjem (pretlačenjem) potem, ko smo plodove namesto s kuhanjem zmehčali v mikrovalovni pečici.

Dren zacveti pred olistanjem.

==================================.
DRenova krema

DRenova krema je zdravilo za kožo. Obarja bolne celice in žleze v koži, je zdravilo za bezgavke v koži, ki so tako majhe, da so podobne malim pikicam. V teh bezgavkah se proizvaja prolaktin, ki ga telo potrebuje za zaraščanje sleherne celice. DRenova krema obnovi kožo. V 10 dnevih uporabe Drenove kreme izginjajo gube na koži. DRenova krema je zdravilo za vse kožne bolezni. Ko DRenovo kremo namažemo na kožo in se v desetih minutah spoji z vrhnjico in jo tako zmehča, de se tudi gube zmanjšajo. Koža se obori in se stisne zato je čudovito napeta. Kremo pustimo namazano čez noč in preko dneva. Koža, ki je namazana z DRenovim mazilom je boljše prekrvavljena in se vsaj desetkrat hitreje obnavlja. Kremo lahko uporabljajo vse generacije. Å e posebno je primerna za ljudi z luskavico in dermatitisom, ker se mehurčki v nekaj urah posušijo. Vse ostale bolezni so obvladljive v sedmih dneh od prvega nanosa. DRenova krema nanešena na obraz je pot do lepote, ki je kozmetična industrija še ni naredila. V kombinaciji z oljem št. 21 je DRenova krema odličen proizvod za obnovo obraza. Najprej na obraz namažemo olje št. 21, počakamo deset minut, da se vsrka v kožo, nato namažemo še DRenovo kremo in koža na obrazu je bistveno spremenjena. To delamo štiri tedne in izgled obraza se pomladi za dvajset let. To je vrhunec naravne obnove in obnove notranjosti. Oborine so pogoj za obnovo telesa, ker je celica, ki ne razpade odličen material za hitro obnovo telesa ne glade na to iz katerega organa prihaja. Obnova v limfi pomeni obnovo vseh organov. V krvi se nobena celica ne more pozdraviti. Celica se lahko pozdravi samo v limfi.

Rdeča DRenova krema:
Rdeča DRenova krema namazana na kožo v trenutku ustvari toplo reakcijo zato se kapilarni sistem kože sprosti in je pretočnost v kapilarnem sistemu kože zelo dobra. Srbenje kože se v desetih minutah zmanjša ali celo izgine, notranja napetost telesa popusti in telo se ohladi. Rdeča DRenovo kremo namažemo zvečer, da je učinek najmočnejši. Telo se obnovi in spočije. Spaja se z vrhnjo plastjo kože, jo obori in uniči vse hormone v vrhnji plasti kože. Koža odmre, se lušči in se zato obnavlja petkrat hitreje. Rdeča DRenova krema sprošča hormon prolaktin, ki je potreben za sleherno celjenje. Ker se telo hladi se ureja protrombin in telo začne mikro krvaveti kar sproži celjenje. Hormon prolaktin pomaga pri celjenju vsake celice, enako tudi pospešuje produkcijo protrombina. Rdeča DRenova krema skrbi za pravilno temperaturo kože kar je pogoj za pravilno funkcijo kože in notranjih organov. Rdeča DRenova krema je zdravilo za kožo in notranje organe.

ZELENO MAZILO:
Zeleno mazilo deluje na srce in vzpodbuja cirkulacijo. Hladi noge in debelo črevo zato je po nanosu zelenega mazila na cele noge v telesu veliko več energije. Ko zeleno mazilo namažemo na cele noge (stopala, meča in stegna) čutimo, kako se ohladi trebuh, prekrvavita se trebušna slinavka in želodec in ohladijo se noge. Takoj po nanosu se sproži reakcija, sprostijo se vse mišice rok in nog in pospeši
se cirkulacija celega telesa, črevesje se ohladi in izboljša se dihanje. Zeleno mazilo priporočam vsem za boljšo cirkulacijo in za boljše delovanje ledvic. Pri uporabi ni omejitve saj zeleno mazilo zelo blagodejno vpliva na produkcijo krvi in na delovanje vranice. Ljudje, ki imajo žolčne kamne se lahko mažejo brez skrbi, saj se kamni stopijo v 8 (osmih) dneh. Zeleno mazilo namažemo na cele noge dvakrat dnevno. (zjutraj, zvečer) ¬prvi dan čutimo velike spremembe v tankem črevesju, kjer se pospeši prebava in že prvi dan obilno odvajamo blato ¬drugi dan čutimo spremembe v nogah, še posebno blagodejne testi, ki imajo razširjene vene. Vene se začnejo ožiti in cirkulacija v nogah je neprimerno boljša. Kapilarni sistem kože se začne uravnavati v sorazmerju z notranjim kapilarnem sistemom. ¬tretji dan se uravna cirkulacija v rokah in v glavi, kar čutimo kot sprostitev mišic v ramenih in v vratu. ¬četrti dan se sprostijo mišice hrbta in prekrvavijo se kosti. Uravna se kapilarni sistem kosti. Čutimo toploto v mišicah in v kosteh celega telesa. Osteoporoza se popravlja na oko. ¬peti dan se začne delovanje limfnega sistema v taki meri, da se sprosti trebuh in čutimo sprostitev v prsih. Začnemo hujšati in zmanjša se količina krvi v telesu. Vzpostavi se kontrola glave. ¬šesti dan veliko uriniramo. Urin je temen in smrdeč, blato je črno in zelo smrdi, čistijo se kamni. ¬sedmi dan se uravna telesna temperatura, urin je bister, blato je obilno, barva je svetla in ni več smradu. ¬osmi dan je telo čisto, energijsko tako kot ob rojstvu, jetra so čista, ledvice so čiste, srce se sprosti. Å e posebno blagodejno to čutijo bolniki, ki imajo motnje v delovanju srca. Prenehajo vse težave. Srce se umiri in normalno deluje, ni več diagnoz srca. Cirkulacija je dobra in enaka v celem telesu. Telo je energijsko brezhibno in ožilje se hrani brez težav. Energija je moč hranjenja ožilja.

Zeleno mazilo na celo telo:
To za kožo pomeni obnovo vsega obrambnega mehanizma, ki vse življenje trpi zaradi razpada progesterona. Lecitin je povezan s kožo, srce je 5. kanal, enako kot koža. Če namažeš obraz z Zelenim mazilom je to začetek liftinga, ki traja 7 dni. To je tudi idealna kozmetika za obraz. Ko celo telo namažemo z Zelenim mazilom se v trenutku začne celiti vsaka poškodba in rana v telesu in na koži. Telo okreva v enem dnevu, v enem tednu se obnovi. Lecitin se kopiči v celicah možgan, jeter in ledvic. Vranica potrebuje vsaj dvakrat več lecitina, kot jetra. Koža se obnovi enako kvalitetno kot pri dvajsetletnikih, če je v telesu dovolj lecitina.
Zeleno mazilo in sončenje:
Vračanje pigmenta je osnovna naloga tega mazila. Ko na soncu segreješ kožo namazano z Zelenim mazilom, se obnovi melanin, ker se obnovi funkcija bezgavk kože. Zeleno mazilo pomeni popolno zaščito kože pred soncem in opeklinami. Sončenje z Zelenim mazilom pomeni popolno zmago pri depigmentaciji kože – vitiligu.

IP Krema:
Ko jo nanesemo na kožo, se takoj začne reakcija z beljakovino in z encimi in hormoni v koži, kar dviguje temperaturo. Hormoni in odpadne beljakovinske snovi v koži razpadejo v organske luge, ki so zdravilni in hladijo kožo. V prvih 10 minutah nanosa se koža segreva. Reakcije na koži so močne, tudi rahlo srbenje ni redkost. Po 10 minutah se koža umirja, čutimo sprostitev. Koža, ki je namazana z IP Kremo postaja hladna, mehka in napeta. Ne izgublja več vlage in v koži je močno izboljšana cirkulacija. Zdravilni lugi, ki se ustvarjajo na koži, se tudi vsrkajo in potujejo v pljuča, črevesje in po celem organizmu. Lug, ki ga imenujemo laktin, je snov, ki se spaja z vsako spojino, ki je mrtva in v njej ni več energije. Potuje po krvni plazmi in tvori še več laktina. To opazimo kot zmanjšane edeme, več uriniranja in tudi po vonju, ki postaja jedek. To je čistilo telesa. Laktin je neškodljiv za ledvice in tako se ustvarja edini način za odstranitev tumorjev. Več kot je laktina, prej je konec kožnih bolezni in raka v celem telesu. Urin postaja močno alkalen, zato moramo veliko piti, predvsem limonado s fruktozo. Koža se obnavlja izredno hitro, če je dovolj laktina in dovolj tekočine v telesu, kar zagotavlja hitro čiščenje telesa. Najboljši čaj pri tej terapiji je bezgov cvet in lipov cvet. IP Krema se zelo hitro razgradi na koži v vodo in v elemente, ki se na koži pretvorijo v odpadne snovi, ki jih koža napoji z vsemi odpadki. Predvsem se spaja s kislinami in tudi s hormoni. Koža postane topla in vlažna in obrambni mehanizem začne delati. Ta krema je obloga koži, ki je ohlajena in nima več funkcije. Ko namažemo to mazilo na kožo, se ta s kožo takoj spoji in se enakomerno razdeli po koži in tvori parno bariero, ki ne prepušča toplote. Bolj kot je koža topla, lepše se razmaže in hladi kožo, ker je cirkulacija tudi v venah kapilarnega sistema dobra.
Koliko časa naj bo IP Krema na koži? Na koži naj bo vsaj 20 minut, če je možno tudi 1 uro, ker se zelo dobro obnese če je na koži več časa, ker dalj časa deluje. Po nanosu se stuširamo in namilimo z alkalnim milom. Za tem ne nanašamo ničesar več na kožo, ker je koža dovolj nasičena z odpadnimi snovmi. IP Kremo nanesemo 2 krat dnevno na celo telo, tudi na obraz, pri težkih obolenjih ga pustimo na koži preko celega dneva. To preprečuje pregrevanje telesa. Pri rakastih bolnikih je to pot do prave in hitre ozdravitve. Čiščenje telesa, ki ga omogoči IP Krema je osnova, je prvi in zadnji pogoj za ozdravitev raka.
IP Krema in sončenje: To je tisto česar ne bi nikoli pisali niti govorili, to je treba enostavno narediti. To je naravna obnova celic v eni uri. Ko namažemo IP Kremo na kožo se takoj spoji s kožo in ustvari tako močno reakcijo, da se vsi hormoni uničijo, ker je temperatura previsoka. Tudi histamin se vsaj 10 krat hitreje razkraja in tvori zdravilni lug. Amilaza, ki je glavni problem v koži človeka z dermatitisom se razkraja in tvori enostavne luge, ki provocirajo znojenje. To je obnova in čiščenje kože. Ustvarja se prolaktin, ki kožo obnovi in obnavlja vse notranje dele človeka. Koža raste pospešeno, vsaj 3 krat hitreje, zato se v 10 dneh popolnoma obnovi, kar je pogoj pri zelo bolanih ljudeh, kjer ni več veliko časa za ozdravitev. Odpadli produkti se zelo hitro čistijo, zato je nujno piti veliko slane vode in veliko limonade s fruktozo, tudi lipovega čaja, da
Potek obnove pri sončenju z IP Kremo: 1.dan se obnovijo pljuča 2.dan se obnovijo jetra 3.dan se obnovi tanko črevo 4.dan se obnovi vranica 5.dan se obnovi ožilje nog 6.dan se obnovi maternica oz. prostata 7.dan se obnovijo ledvice 8.dan se obnovi ožilje rok in dlani 9.dan se obnovita želodec in debelo črevo 10.dan se obnovi ščitnica in ožilje v vratu 11.dan se obnovi ožilje glave 12.dan se obnovijo limfne poti
Pri zelo težkih bolnikih se koža popravi v 3 dneh, tako da je zamik obnove za 3 dni.
IP Krema na kožo in kopel v hladni vodi, manj od 20 stopinj Celzija je ubijalski način. TEGA NIKOLI NE SMEMO NAREDITI! Telo se tako poškoduje, da ne zmore več delovanja, zato je temperatura 20 stopinj celzija zadnja temperatura, ki dopušča IP Kremo na koži in kopel. Takoj zatem je potrebno gretje.
IP Krema namazana na dekolte in pitje ene noževe konice IP Kreme raztopljene v topli vodi IP Krema namazana samo na dekolte je enako, kot bi namazal celo telo, čeprav mazanje celega telesa hladi kožo in preprečuje pregrevanje. Če jo popijemo eno noževo konico se takoj dvigne temperatura v želodcu in se ustvarja reakcija, ki vpliva na bezgavke v trebuhu. Reakcija je pozitivna, ker zavira produkcijo histamina, ki je ubijalski. Če to ponovimo 3 krat na dan je produkcija histamina zagotovo ustavljena že v 1 dnevu, zato je dovolj enodnevno uživanje tega dodatka. IP Krema zdravi vse kar je bolano in čisti vse kar je umazano, je čistilec telesa in proizvajalec moči, ki jo telo pridobi takoj, ko začnemo s čiščenjem.

LOTOS HIDRATANTNA KREMA:
Hidratantna krema je prijetnega vonja in je močno hidratantna saj nastane reakcija, ki sprosti toliko vlage v kožo, da je koža takšna, kot bi jo namazal s hladno vodo. Obenem Hidratantna krema hladi kožo in drugo čakro, kar je za ženske in za moške pogoj za dolgotrajno mladost in dobro funkcijo rodil in spolovil. Enako dobro vpliva na maternico in jajčnike kot tudi na moda in prostato.
Ta krema je za telo največji blagoslov še posebno, če je prisotna srbečica. V eni minuti se ledvica umiri, ohladi se koža in srbenje izgine. Hladna koža je pogoj za pravilno delovanje notranjosti. Ko namažemo Hidratantno kremo na telo se uravnajo vse energije v telesu, obrambni mehanizem se prekrvavi in obvesti hipotalamus o stanju v telesu.
Takrat hipotalaus obvesti receptorje v bezgavkah in začneta se sproščati hormona antihistamin in antiparahormon, ki alergijo v eni minuti omeji in začne se sproščati lužina, ki zdravi rane, ki sta jih povzročila histamin in parahormon. Rana, ki je povzročena s tema hormonoma je tudi rak zato se rak tudi zdravi na oko. Rakasti bolniki se v trenutku, ko jih namažemo počutijo boljše. To dobro počutje nas ne sme zavesti saj telo v treh dneh odreagira s povišano temperaturo in bolečino v mišicah, ki traja 2 do tri ure, nato se telo oznoji in začne z ozdravitvijo. To je najkrajši način ozdravitve rakastega obolenja. Do ozdravitve se mažemo dvakrat na dan in pijemo veliko tekočine. ¬Rak dojke se ustavi v dveh dneh, tumor začne izginevati v enem tednu. ¬Rak pljuč se ustavi v enem tednu, po 14 dneh začnejo izginevati vse sence. ¬Rak jeter in trebušne slinavke sta najpočasneje ozdravljiva. Rak se ustavi v enem tednu, po enem mesecu pa ta organa že sposobna normalnega delovanja. Hidratantna krema obrambni mehanizem tako umiri, da ni več reakcije na histamin, ki je najhujša kislina. Zelo priporočljivo je, da v tem času pijemo eno kapljico olja št. 46 v 1 dl vroče vode, enkrat dnevno. S tem umirimo bruhanje, slabosti in tudi refluks.
Priporočamo vsaj teden dni mazanja vsega telesa in erekcija se potopoma popravi, prav tako tudi čutnost ženskega zunanjega spolovila.

=======================.
ČUDEŽNO SREDSTVO POMLAJEVANJA
30.11.2007
Odprava UNESCA je v enem izmed samostanov v Tibetu našla recept najstarejšega homeopatskega sredstva za pomlajevanje. Česnova tinktura, po tibetanskem receptu 4-5000 let pred našim štetjem, učinkuje. Preverjeno! Z možem sva dali “kuro” skoz, se je zdravnik čudil, kako je možu “izginil” holesterol.
DELOVANJE:
Čisti organizem mastnih in apnenčastih oblog, ohranja in izboljšuje prekrvavljenost, ožilje postane bolj elastično, ter izboljšuje vid. Če se točno držite recepta, tudi pomlajuje organizem.
PRIPRAVA:
temeljito očistite 350 gramov česna. Dobro ga sesekljajte ali pa pretlačite z leseno kuhalnico. Odvzemite 200 gramov zgornje plasti te mase (ker je bolj sočna) in jo dajte v steklenico. Zmečkajte pest drenovih jagod – in jih dodajte zraven. Vsebini v steklenici prilijte 200 gramov čistega alkohola. Dobro zaprite steklenico in jo pustite 10 dni v temnem in hladnem prostoru. Nato vsebino steklenice precedite skozi gosto tkanino. Gosto maso, ki je ostala na tkanini, dobro odcedite in na koncu pregnetite. Zdravilno tekočino hranite na hladnem in temnem mestu še 2 do 3 dni, nato pa lahko začnete z zdravilno terapijo. Terapija očisti žile za 5 let.
UPORABA: predpisano število kapljic nakapajte na žlico, ter dodajte hladno mleko, ter spijte 15 do 20 minut pred obrokom.
Å e pomembno OPOZORILO: navedeno zdravilno terapijo lahko ponovite šele po nekaj letih.
Prvi dan : 2 kap. zajtrk, 2 kap. kosilo, 3 kap. večerja
Drugi dan : 4 kap., 5 kap., 6 kap.
Tretji dan : 7 kap., 8 kap., 9 kap.
Četrti dan : 10 kap., 11 kap., 12 kap.
Peti dan : 13 kap, 14 kap., 15 kap.
Å esti dan : 15 kap., 14 kap., 13 kap.
Sedmi dan: 12 kap, 11 kap., 10 kap.
Osmi dan : 9 kap., 8 kap., 7 kap.
Deveti dan : 6 kap., 5 kap., 4 kap.
Deseti dan : 3 kap., 2 kap., 1 kap.
Enajsti dan : 25 kap., 25 kap., 25 kap.
Nato kot 11 dan, jemljete do konca.
====================.
KAPLJICE RUMENEGA DRENA
Za stene ožilja, pri težavah z dlesnimi, pri različnih oblogah v ustih – grgramo. Dren je nepogrešljiv pri vseh ustnih težavah in krepi splošno odpornost.
Priprava: prevri vodo, jo ohladi in v njej namoči pest svežih drenovih zdrobljenih jagod. Po petih urah s to vodo izplakuj ustno votlino po večkrat na dan.
Nasvet: nekaj drena zmrznite za čas zimskih nevšečnosti.
Drenova alkoholna tinktura: ima enake učinke, le da ni primerna za otroke.

====================.

Sok od drenjina:
Potrebno je 4,5 l vode, dva kilograma zrelih drenjina i kilogram šeč‡era. U lonac sipati tri litre vode i staviti da provri. Drenjine oprati, isjeckati i dodati provreloj vodi. Kuvati 20 minuta, pomjeriti s ringle, ostaviti da se ohladi i ispasirati ih. Drenjine tj. masu koja ostane u presi, ili gazi, naliti s ostatkom vode, vratiti na ringlu i još 15 minuta kuvati. Ostaviti da se ohladi i ponovo ispasirati. Pomiješati obje tečnosti, dodati šeč‡er i na smanjenoj temperaturi, uz miješanje, sačekati da se šeč‡er rastopi. Pojačati temperaturu i kuvati još 10 minuta. Flaše oprati, sterilisati ih i još vruč‡, sok sipati. Zatvoriti hermetičkim zatvaračima. Kada se flaša otvori, držati je u frižideru. Sok u otvorenoj flaši može dvije nedjelje da stoji da se nepokvari. Zato je najbolje puniti male flaše. Sok se razblažuje običnom ili kiselom vodom.
Liker od drenjina:
Potrebno je kg drenjina, kg šeč‡era, dva litra vode i litar ruma. Å eč‡er preliti vodom i staviti da se istopi. Dodati drenjine i prokuvati ih. Kada se sok ohladi procijediti ga i dodati rum. U flaše staviti na dno cijele drenjine i sipati liker.
Pekmez od drenjina:
Zrele drenjine očistiti, oprati, naliti vrelom vodom i ostaviti pet minuta da stoje. Izvaditi ih iz vode, propasirati, staviti u šerpu i preko posuti šeč‡erom. Na kg pasiranih drenjina stavi se kg šeč‡era. Kuvati tri sata na umjerenoj temperaturi uz neprestano miješanje. Kuvati dok se masa ne zgusne. Još vruč‡ pekmez sipati u čiste i tople tegle, staviti u toplu rernu (100°C) oko 15 minuta. Tegle povezati celofanom ili zatvoriti hermetičkim zatvaračima i ostaviti na suvo mjesto.
Slatko od drenjina:
Potreban je kg drenjina i 1,5 kg šeč‡era. Krupne, čvrste drenjine oprati i očistiti od peteljki. Na mjesto gdje je bila peteljka zabosti deblju iglu, polako okrenuti i izvaditi košticu. Å eč‡er preliti čašom vode, skuvati sirup, pa dodati drenjine. Ovo slatko može da se skuva i malo rječ‘e, jer se tokom stajanja želira, odnosno zgušnjava. Kuvano slatko skloniti sa šporeta, skinuti pjenu, pokriti vlažnom krpom. Ostaviti da prenoč‡i, a sutradan sipati u čiste suve tegle. Povezati celofanom i ostaviti na suvo i mračno mjesto.
=========,
Opažanja po mazanju z DRenovo kremo:
Drenovo mazilo zelo dobro učinkuje pri bolečinah v sklepih. Po tuširanju si z njim namažemo celo telo, počutiš se lahkotno, sproščeno in mladostno. Tudi koža postane gladka in mehka, kot nova.
ZDRAV KOT DREN Res je, le priti moraš do spoznanja, da DRenovo mazilo pomaga celiti rane in telo, le spoznati ga je treba, verjeti v naravna zdravila, ne v kemijo, mu dati čas in po tednu dni ¬ali še prej ¬vidiš rezultat! Če ga uporabiš in namažeš obolelo mesto:
1 Telesu omogoča lahkotnost ¬po večerni kopeli si namažemo celo telo.
2 Preprečuje bolečine v sklepih, oz, jih omili
3 Krvavečo ranico, rano namažemo. Hitro ustavi krvavitev, rano celi in preprečuje gnojenje le te, hitro izginejo sledi poškode.
4 Pozdravi boleče, krvaveče dlesni, boleče žile na nogi, pod kolenom.
5 Pozdravi tudi boleči zob in zobovje.
6 Nastale hraste na koži, tudi v nosu in sluznicah hitreje pozdravi.
7 Pri bolečem grlu poješ za mezinčev noht mazila in boleč grlo se pozdravi. 8.Zelo učinkovito pri vnetih očeh in vnetih ušesih. Enako učinkovito deluje tudi pri živalih, psi, muce… Na rano ali vnetje namažeš in v zelo kratkem času vidimo izboljšave. Živali ga zelo rade tudi jejo, kar samo pospeši zdravljenje.

9. Bronhitis: pojej za mezinčev noht mazila. Omogoča notranje zdravljenje, grlo, žrelnica, želodec…
10. Boleče srce, pritisk: namaži tisti del, ki boli…
11. in še in še… torej maži, namaži vse, kar boli.
12. Namaži si obraz, najprej z oljem št. 21 in nato z DRenovo kremo za nočno spanje. Gube bodo vedno manj grobe in vedno manjše. Obraz bo izgledal vedno bolj mladosten in svež.
13. Zelo učinkovito je mazilo tudi pri trdi koži na stopalih in rokah. Ta mesta mažemo dvakrat dnevno in že po treh dneh je učinek neverjeten. Drenovo mazilo uporabljamo dnevno, pri malih bolečinah, ranicah. Za še boljši učinek namažemo obolelo mesto tudi čez noč, kar je še učinkovitejše.

ZAPEÄŒENE BUÄŒKE

Potrebujemo : 2 žlici olja, 2 žlici sesekljane čebule, 60 dag na kocke zrezanih bučk, sol.

Na olju zarumenimo čebulo, dodamo bučke ter dušimo. Potem jih stresemo v namazan pekač, polijemo s prelivom (3 jajca, 2dl mleka, 1dl kisle smetane, 1 žlica moke, sesekljan česen, poper peteršilj in mešanica začimb). Pečemo pri 200 C, da tekočina zakrkne in naraste približno 20 min. Takoj serviramo. Dober tek!

MUS – FRANCOSKI CAR SLAÅ ÄŒIC (hrvaÅ¡ko)

Blic žena, 02. 08. 2011.

Umeč‡a velikih šefova često su obavijena velom tajne jer svoje recepture brižljivo skrivaju. Kristof Mišalak je svetski šampion meč‘u poslastičarima i, gle čuda, baš ne voli mistifikacije. Nesebično deli svoje znanje i rado savetuje zaljubljenike u slatke zalogaje. Tako je otkrio i tajnu pravljenja čokoladnog musa, po njemu najlepše francuske poslastice. Ovaj desert svaka domač‡ica može da napravi i da kaže da je recept dobila od šampiona.

POTREBNO JE

250 ml mleka, 200 g crne čokolade sa 70% kakaoa, 50 g mlečne čokolade sa 40% kakaoa, 2 žumanceta, 30 g maslaca, 200 ml slatke pavlake sa 35% masnoč‡e

PRIPREMA

Izrendajte obe vrste čokolade, pomešajte ih i iz tri puta prelijte vrelim mlekom. Dok polako dolivate mleko, mutite smesu žicom sve dok ne postane glatka i sjajna. U još toplu smesu, otprilike 45 stepeni, dodajte dobro umuč‡ena žumanca, listič‡e maslaca i sve umutite mikserom. Polako dodajte ulupanu pavlaku, pa blago promešajte. Mus treba da bude u polutečnom stanju, mlak, oko 30 stepeni, pre nego što ga razlijete u posude. Ostavite posude da odstoje u frižideru najmanje dva sata pre služenja. Idealna temperatura za degustaciju ove poslastice je 13 stepeni.

KVAÅ ENE – KISLE KUMARICE, DOBRE PO DVEH URAH

ZDRAVILNA KOPRIVA

Kopriva je zdravilo, ki raste povsod. No, skoraj povsod, saj jo mnogi zatirajo; nekateri pa načrtno gojijo. Za koprive pravijo, da vsebujejo vse rudnine, ki jih potrebuje naše telo.
Najboljše so spomladi, lahko jih uporabljamo tudi poleti, v jeseni pa posebej zaživijo po dežju. Pri koprivi so zdravilni korenina, stebli, listi in cvetovi. Čreslovine spodbujajo delovanje želodca, jeter, trebušne slinavke in žolčnika, ugodno vplivajo na prostato. Sveža kopriva vsebuje veliko železa in po zaužitju se znebimo utrujenosti in izčrpanosti. Nad spomladansko utrujenost gremo torej s koprivami.
Koprivno seme ljudsko zdravilstvo priporoča pri driskah ter ob težavah z žolčnikom in jetri. Sok iz zelenih delov koprive in tudi koprivni čaj se največ uporabljata za sveže iztisnjen sok in za čaj, saj spodbujata presnovo, pospešujeta odvajanje vode, čistita kri in ledvice. Če boste pili sveži sok, boste s tem spodbudili odvajanje urina. Kopriva zmanjšuje količino sladkorja v krvi. Priporoča se tudi, ko bi radi shujšali in ko imate previsok krvi pritisk. Odlične so tudi že samo blanširane, prelite z olivnim oljem in posute s čemažem (ta je še ena od čudovitih rastlin zgodnje pomladi). Čaj deluje protivnetno v ustni votlini, je dober zoper afte in pri anginah.
Nekateri dvomijo v to, drugi pa se pridušajo, da skeleči in pekoči občutek koprive deluje ugodno pri artritisu, revmatičnih boleznih sklepov in mišic. Celo pri išiasu, vnetju živcev na rokah in nogah ga uporabljajo. Posušena se uporablja pri krvavitvah iz nosu. Suhe liste koprive zdrobite v prah, potem se priporoča vdihavanje in njuhanje. V homeopatiji koprivo pogosto uporabljajo pri ekcemih, ki jih povzroča virus herpes, ter pri podagri in revmi.

Juhe, napitki…

Koprive bi morali vključiti v prehrano vsaj enkrat na teden (prepogosto uživanje bi delovalo odvajalno). Koprive je najbolje na kratko dušiti, nekaj minut v vreli vodi. Možnosti je nešteto, uporaba pa podobna kot pri špinači in blitvi. Dodamo jih kuhanemu krompirju ali drugi zelenjavi, iz njih skuhamo juhe in enolončnice, uporabimo jih kot prilogo, z njimi napolnimo zavitke, jih vmešamo v zelenjavno rižoto ali pa jih skupaj s pinjolami spremenimo v pesto in prelijemo po testeninah. Å pinača iz kopriv je najpogostejša hrana, ki jo jemo iz te rastline. Kilogram mladih kopriv operemo, blanširamo in na drobno sesekljamo. Na olivnem olju ali žlički masla prepražimo na drobno sesekljana stroka česna, dodamo koprive in kuhamo pet minut. Solimo, dodamo ščepec nastrganega muškatnega oreška in žličko kisle smetane. Lahko pa koprive pripravimo tudi tako, da na kose narezan krompir četrt ure kuhamo v slani vodi, dodamo očiščene koprivne liste in kuhamo še deset minut. Odcedimo in počakamo, da se ohladi. Po okusu dodamo še poper, sol, olje, kis in sesekljani česen.
Izjemno poživljajoča je juha iz kopriv. Sesekljano čebulo in krompir, narezan na kocke, prepražimo na olivnem olju, dolijemo vodo in dušimo do mehkega. Dodamo skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, jušno zelenjavo, sol in pest ovsenih kosmičev. Zalijemo z vodo in pustimo, da prevre. Odstavimo in po želji dodamo dve žlički kisle smetane.
Å e en recept je treba preizkusiti. Očiščene in oprane mlade koprive (vršičke) skuhamo v rahlo slani vodi. Odcedimo jih, splahnemo, še enkrat odcedimo, nato drobno sesekljamo ali spasiramo. V segretem olju popražimo moko, da porumeni, dodamo drobno nasekljani česen, prilijemo malo hladne, nato pa še tople vode, dodamo koprive in prilijemo mleko, solimo in popramo ter kuhamo še 10 minut. Rumenjak in kislo smetano dobro zmešamo in tik pred serviranjem med mešanjem vlijemo v juho. Poleg lahko damo še pražene kocke kruha.

Korenina koprive

Korenina koprive vsebuje številne učinkovine, ki prispevajo k njenemu delovanju. V zadnjem času so raziskave pokazale, da posamezne učinkovine v korenini koprive delujejo protivnetno, saj zmanjšajo vnetje in edem prostate, tako olajšajo težave z mokrenjem, ki nastanejo zaradi povečane prostate. Izdelki, ki vsebujejo izvleček korenine koprive, tako povečajo količino in pretok seča, zmanjšajo pogostost mokrenja ter količino zastalega seča. Pri arteriosklerozi žil nog je tudi v veliko pomoč. Marsikateremu človeku, ki boleha za tem, bi bila prihranjena amputacija noge, če bi si noge pravočasno kopal v kopeli iz koprivnih korenin. Deloma učinkuje ugodno tudi pri zoženju koronarnih žil.

Krepčilni napitek in čaj

Krepčilni pomladni napitek naredimo tako, da iz mladih listov kopriv iztisnemo sok, dodamo še drugo zelenjavo, bogato z vitamini in minerali, za okus pa morda še pomarančni sok. Dve pesti svežih kopriv prelijemo z decilitrom vode, zmeljemo v mešalniku in odcedimo. Sok uživamo štirikrat na dan pri jedi. Za čaj so primerne tudi sveže koprive. Å opek svežih kopriv prelijemo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo stati deset minut. Nesladkani čaj pijemo večkrat na dan v manjših količinah.

Proti prhljaju in za lesk

Da alkoholni izvleček iz kopriv odpravlja prhljaj in preprečuje izpadanje las, smo na tem mestu že pisali. Odlične so za nego las, predvsem temnih, ki jim lepo poudarijo barvo. Poparek iz koprive uporabljajte pri izpiranju las in lasje bodo lepi in sijoči. Poparek lahko uporabite tudi kot tonik za obraz. Pri zoženih žilah in krčih v različnih delih telesa, ki kažejo na motnje v krvnem obtoku, pa je izredno učinkovita koprivna kopel.

Simbol boga strele

Stari germanski narodi so koprivo imeli za simbol boga strele in še danes jo ponekod v alpskih deželah uporabljajo kot zaščito pred udarom strele. Pri nas so v starih časih dekleta na kresni večer posolila koprivo in tja, kamor je bi zjutraj nagnjen njen vrh, naj bi mladenka šla, tja naj bi se omožila ali šla služit. V srednjem veku so koprivo polagali v seč bolnika in iz nje napovedovali izid bolezni: če je ostala zelena, je to pomenilo, da bo bolnik kmalu ozdravel, če se je skrčila, ni bilo upanja za ozdravitev. Nekoč so se s stebli kopriv bičali po hrbtu. Bičanje namreč daje nekajurni občutek toplote, kar naj bi pomagalo pri išiasu in bolečinah v križu.

Dobro je vedeti

– Iz koprive se pripravlja tudi tekočina za gnojenje rastlin.
– Nabiramo veliko koprivo, ne pa mrtvo koprivo. Slednja namreč nima toliko dobrih lastnosti. Pri nabiranju se vidi razlika: velika kopriva ima oglato, mrtva pa okroglo steblo. Velika kopriva ima na spodnjem delu podolgovatih listov jajčaste ali srčaste oblike ter nežne dlačice, ki se zapičijo v kožo in izločijo blag strup.
– Strup velike koprive je neškodljiv. Na koži samo povzroči rdečico in mehurje. Koprive pečejo zaradi histamina, ki ga vsebujejo laski. Laski izgubijo pekoči učinek, če liste skuhamo ali zmanemo v rokah z rokavicami.
– Kopriva ima petkrat več kalcija kot kravje mleko. Vsebuje tudi magnezij, železo, beta karoten in vitamin C, karotenoide, flavonoide, organske kisline, fitosterole, lektine, klorofil.
– Kopriva dobro uspeva na tleh, ki vsebujejo veliko nitratov. Te pa pretvarja v aminokisline?
– Mrtva kopriva nima z malo in z veliko koprivo nič skupnega, druži jih le ime, in sicer zaradi podobnih listov.

PRAVILNO KUHANJE ÄŒAJA

– čaj lahko kuhamo iz suhih in iz svežih rastlin; pri svežih je odmerek enkrat večji (suhe – čajna žlička, sveže – jušna žlica)

– čajne mešanice si pripravimo iz najmanj treh vrst zdravilnih rastlin

– nežne rastline pustimo v kropu 5 minut, grobe pa 10

– pripravimo t. i. poparek: zvrhano žličko suhega zdrobljenega zelišča poparimo z 2 dl kropa; pokrijemo in pustimo stati; nato precedimo in pokrijemo, da se ohladi na primerno temperaturo za pitje

– preventivno pijemo do pol litra čaja na dan, za zdravljenje pa trikrat na dan po 3 dl

WordPress Themes