Category: Branje

Letos in prihodnje leto bo zaposlovalo vsaj 50 podjetij

Preberite tudi:
  1. Manj Cerarja, več služb

Do konca leta naj bi se število brezposelnih povečalo na približno 118 tisoč. Vendar podjetja zaposlujejo. Pogledali smo, kdo bo do konca leta in prihodnje leto iskal nove sodelavce in kako jih bo našel.

Največji zaposlovalec je, pričakovano, novomeški farmacevt Krka. Zaposlovali bodo tudi v Uniorju, Lidlu, Studiu Moderna, SIJ – Slovenski industriji jekla, Talumu, pa še Akrapovič, Siliko, Sava Turizem, LTH Ulitki. Koliko ljudi nameravajo ta podjetja zaposliti, si lahko ogledate na koncu članka.

naslismo1500.1416255521.jpg.o.600px.1416255555.jpg

Novi kupci in izdelki, nova delovna mesta

Pred nedavnim so v Domelu iz Železnikov napovedali, da bodo zaradi novega kupca prihodnje leto odprli novih 30 delovnih mest. Tudi v dolskem Jubu širijo prodajo s hišami iz stiroporskih zidakov, kar bo prineslo več deset novih delovnih mest. Da bodo do konca leta zaradi hitre rasti zaposlili še 15 ljudi, so pred nedavnim napovedali v Telemachu, hkrati pa tudi še 15 novih zaposlitev v prihodnjem letu.

Strojniki med najbolj zaželenimi kadri

V Etiju bodo še letos zaposlili 15 ljudi, v prihodnjem letu pa še tri štipendiste s področja strojništva in elektrotehnike, medtem ko bodo v proizvodnji število zaposlenih ohranjali. V škofjeloškem Polycomu bodo letos zaposlili še enega sodelavca, prihodnje leto pa še od 10 do 15 s področja orodjarstva in strojništva.

Na področju strojništva bodo prihodnje leto zaposlovali tudi v Kolektorju, a večinoma svoje štipendiste.

Knauf Insulation bo letos do konca leta zaposloval za proizvodni obrat v Ajdovščini, še naprej iščejo nove sodelavce za razvojni oddelek, zaradi povečanja prodaje na novem segmentu Urbanscape pa bodo zaposlili tudi nove sodelavce v prodaji. Letos bodo tako zaposlili še dva nova sodelavca, v prihodnjem letu pa še okrog 30 ljudi.

Z novim projektom zaposlitev 14 naravoslovcev

V Medisu bodo na začetku prihodnjega leta zagnali nov projekt, zato bodo zaposlili približno 14 ljudi z visoko izobrazbo naravoslovne smeri. Zaposlovanje v drugi polovici leta pa je odvisno od razvojnih projektov.

Sibo G bo do konca leta zaposlil še štiri sodelavce, za prihodnje leto pa načrtujejo novih deset zaposlitev. V Halcomu nameravajo še letos zaposliti približno tri osebe s področja IT, v prihodnjem letu še deset.

Vodstveni kader težko privabijo s slovenskimi plačami

V Boxmark Leatherju iščejo vodstvene kadre, in sicer bi zaposlili deset ljudi. Kot pojasnjuje direktor družbe Marjan Trobiš, te kadre že iščejo, tudi v tujini. »V Sloveniji je težko dobiti kader, ki bi bil pripravljen za enak denar, kot bi ga dobil v tujini, delati v Sloveniji. Za delodajalca pa je to višji strošek,« pojasnjuje Trobiš.

Datalab bi še letos zaposlil pet računalniških razvijalcev, kako bo z zaposlovanjem prihodnje leto, bodo še videli. Že zdaj pravijo, da težko najdejo dobre računalniške razvijalce, ki jih ne premami niti boljše plačilo.

Približno pet novih zaposlitev v prihodnjem letu načrtujejo tudi v Salusu, predvsem naravoslovne smeri. Pet strojnikov pa nameravajo prihodnje leto zaposliti v mur­skosoboškem Rotu. Še letos bodo tri sodelavce zaposlili v trboveljskem Dewesoftu. Prihodnje leto eno zaposlitev napovedujejo tudi v Aerodromu Ljubljana.

V podjetju Sumida, ki proizvaja elektroniko za avtomobilsko industrijo, bodo do konca letošnjega leta zaposlili dve osebi, in sicer strojnega ključavničarja in elektronika. V 2015 bodo po trenutnih načrtih zaposlili 21 sodelavk in sodelavcev, ki so jih imeli najete preko agencij.

Kdo ne razkriva konkretnih številk, a bo zaposloval

Kar nekaj podjetij nam konkretnih številk o novih zaposlitvah zaradi različnih razlogov ni povedalo, a so napovedala zaposlovanja. Tako bodo zaposlovali denimo v Leku, Hoferju, Heliosu, Simobilu (letos bodo sicer zaposlili še devet novih sodelavcev), Telekomu, Triglavu, Mlinotestu (letos bodo zaposlili še približno tri sodelavce), GEN-I, Petrolu, Mercatorju.

Kdo še ne ve dokončno

Načrtov za prihodnje leto še niso dokončno sprejeli v Plastiki Skaza (v kratkem bodo sicer zaposlili dva sodelavca), Plasti, Livarju, Luki Koper, Pošti Slovenije.

Tudi v Droga Kolinski še niso dokončno potrdili načrta zaposlovanja, ocenjujejo pa, da bi lahko na novo zaposlili okoli deset ljudi.

V Goodyear Dunlop Savi Tires pravijo, da optimalno pokrivajo trenutne poslovne potrebe, vseeno pa pravkar iščejo proizvodnega specialista – več o tem si lahko preberete na naslednjih straneh, kjer vam predstavljamo 20 najboljših prostih delovnih mest ta hip doma in v tujini.

Krka 420

V novomeškem farmacevtu Krka bo konec tega leta predvidoma več kot 10.600 zaposlenih. Letošnja rast zaposlovanja je tako šestodstotna. Za prihodnje leto načrtujejo povečanje števila zaposlenih tako v Sloveniji kot tudi v tujini, in sicer za dobre štiri odstotke, skupno število zaposlenih pa naj bi preseglo 11 tisoč.

Najpogosteje iščejo in zaposlujejo farmacevte in kemike, priložnosti za uspešno kariero pa lahko najdejo tudi drugi, ki imajo ustrezno raven znanj in sposobnosti ter motiviranosti za delo, pravijo v Krki. Z novimi naložbami v proizvodne zmogljivosti se ustvarjajo tudi delovna mesta za proizvodne delavce, dodajajo.

Unior 180

Zreški Unior bo še letos v okviru zimske sezone na Rogli zaposlil okoli sto ljudi, predvsem kuharje, natakarje, delavce za pomožna dela v gostinstvu, komunalne delavce, žičničarje, reševalce na smučišču, blagajnika, prodajalce, receptorja in maserje.

V prihodnjem letu poleg sezonskih zaposlitev načrtujejo še okoli 50 novih zaposlitev s področja strojništva na vseh stopnjah izobrazbe in drugih tehničnih poklicev.

V Uniorju menijo, da bo tudi v prihodnje primanjkljaj na strojnem in gostinskem področju. Zato nove kadre večinoma iščejo prek štipendiranja, v tujini pa za zdaj še ne iščejo.

Lidl 150

Diskontni prodajalec Lidl nenehno išče nove sodelavce. »Največji poudarek je na področju prodaje, povečujemo pa tudi število zaposlenih v upravi podjetja,« pravijo. Do konca leta nameravajo še zaposlovati. Letos imajo do zdaj približno 150 novih zaposlenih in tudi v prihodnjem letu predvidevajo enako.

Kot pravi Lidlova kadrovnica Lea Tkalec, je eden izmed izzivov, s katerimi se spoprijemajo pri iskanju kadrov za delo v upravi, znanje nemškega jezika, saj ga mladi v času šolanja ne izberejo več pogosto, zato so za zaposlene vzpostavili interni tečaj nemščine doma in v tujini. »Od novih sodelavcev pričakujemo tudi mobilnost, predvsem na višjih delovnih mestih, kjer pa se Slovenci vsekakor lahko še izboljšamo,« dodaja.

Studio Moderna 110

V Studiu Moderna, vodilni družbi pri TV­-prodaji v srednji in vzhodni Evropi, bodo do konca tega leta v Sloveniji zaposlili deset ljudi v klicnem centru. V prihodnjem letu pa na ravni skupine načrtujejo zaposlitev več kot sto ljudi v klicnih centrih, drobnoprodajni mreži, internetni trgovini, trženju in analitiki.

Pri vseh delovnih mestih iščemo osebe z energijo, inteligenco in integriteto in takšne kadre zaposlimo tudi za zalogo, pravi Duško Kos iz ljubljanske podružnice. Kadre sicer iščejo po vsej regiji. V Sloveniji pa je po njegovem mnenju omejitveni dejavnik nekoliko bolj toga delovnopravna zakonodaja. »Varstvo in zaščita ranljivih kategorij na trgu dela sta razumljiva, pogrešamo pa prožnost, ki bi hitreje in učinkoviteje sledila dinamiki posla in produktivnosti posameznikov. Noben podjetnik nima interesa odpuščati sposobnih in produktivnih kadrov,« pravi Kos.

SIJ 110

V skupini SIJ – Slovenska industrija jekla bodo do konca leta zaposlili še okoli deset ljudi, v letu 2015 pa predvidevajo še sto zaposlitev, predvsem zaradi upokojevanja kot tudi rasti skupine in uresničevanja strategije skupine do leta 2020.

Zaposlovali bodo predvsem v proizvodnji, zato iščejo usposobljene strojnike, metalurge in oblikovalce kovin. »Gre za deficitarne poklice, ki so bili v minulih letih zapostavljeni pri spodbujanju in podpori projektov šolskega sistema,« pravijo. A v večini primerov najdejo ljudi v Sloveniji, sicer pa jih znotraj podjetja usposobijo sami, vzpostavljen pa imajo tudi sistem mentorstev in internega prenosa znanja.

Akrapovič 70

V družbi Akrapovič, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo izpušnih sistemov, bodo do konca leta, če jim uspe dobiti primerne kadre, zaposlili še deset ljudi, letos jih bodo tako skupno 120. V prihodnjem letu načrtujejo od 50 do 60 novih zaposlitev. »Prihodnje leto ne bomo toliko zaposlovali, kot smo letos, ko smo imeli zelo veliko rast. Za leto 2015 tudi dobro kaže, ampak težko je predvideti vse okoliščine,« pojasnjuje lastnik podjetja Igor Akrapovič. Zaposlujejo največ varilcev v proizvodnji, ves čas pa tudi iščejo kakovostne strojne inženirje, ki jih je težko dobiti, pravi Akrapovič.

Talum 70

Skupina Talum iz Kidričevega namerava letos zaposliti še okoli 20 novih sodelavcev, v prihodnjem letu pa je cilj – če ne bo večjih sprememb na poslovnem področju – zaposliti še približno 50 sodelavcev. Gre predvsem za srednje poklicno izobražene kadre ter inženirje strojništva, metalurgije in elektropodročja.

Največje težave se kažejo pri iskanju kadrov s področja deficitarnih poklicev, a do zdaj so vse potrebe zapolnili znotraj naših meja. »Kljub visoki brezposelnosti se delodajalci prevečkrat srečujemo z nepripravljenostjo za opravljanje določenih del,« pravijo v Talumu.

LTH Ulitki 50

V škofjeloškem podjetju LTH Ulitki, ki proizvaja ulitke za avtomobilsko industrijo, še niso končali načrta za prihodnje leto, a za zdaj predvidevajo, da bodo zaposlili okoli 50 novih sodelavcev. Iskali bodo strojne tehnike za delovno mesto CNC­operaterja, zaposlovali bodo tudi orodjarje in mehatronike. Letos ne bodo več zaposlovali, bodo pa leto končali s 1.324 zaposlenimi, kar je 56 več kot ob začetku leta, to je nekaj več, kot so načrtovali.

Sava Turizem 40

V Savi Turizmu bodo do konca leta dodatno zaposlili reševalce iz vode in sodelavce v zdravstvu na področju fizioterapije. V prihodnjem letu načrtujejo dodatne zaposlitve tudi v gostinstvu in prodaji ter trženju, skupaj bo tako sredi leta približno 40 zaposlenih več kot na začetku leta.

Ker so gostinski poklici že dalj časa deficitarni, jih privabijo z urejenim in stimulativnim delovnim okoljem, možnostjo dodatnega strokovnega izobraževanja doma in v tujini. Prioritetno iščejo domači kader. »V primerih zaposlovanja kadra iz tujine se spopadamo z dolgotrajnimi postopki pri urejanju delovnih dovoljenj. Pričakovali bi večjo ažurnost pri izdaji delovnih dovoljenj, kljub zakonsko določenemu 60-dnevnemu roku,« pravi direktor kadrovske službe Igor Škrinjar.

Siliko 22Do konca tega leta nameravajo v podjetju Siliko, ki dela za avtomobilsko industrijo, zaposliti še dva sodelavca, in sicer inženirja strojništva za delovno mesto projektnega vodje ter diplomiranega ekonomista za delovno mesto skrbnika ključnih kupcev v komerciali. V letu 2015 pa bodo predvidoma skupno zaposlili 20 delavcev, takoj po novem letu jih bodo osem, po izobrazbi bodo iskali med drugim dva inženirja strojništva, strojnega tehnika ter dva orodjarja – oblikovalca kovin. Kot pojasnjujejo v Siliku, težko dobijo inženirje strojništva, ki bi se ukvarjali s problematiko v dejanski proizvodnji, in ne v pisarni.

categories Branje, Brez kategorije, Časopisni članki | | datetime november 18, 2014 8:19 dopoldne | comments Comments Off on Letos in prihodnje leto bo zaposlovalo vsaj 50 podjetij

Špekulativni slovenski kapitalisti se vam zahvaljujejo

Bodimo odkriti: NIKOLI ne boš zadel na loteriji. Pomisli, zakaj. Naj ti malo namignem: tudi tu imamo vse pod kontrolo. Po drugi strani pa imaš veliko možnost, da boš ostal vprežen v svojo bedno službo (ČE JO ŠE IMAŠ) do konca svojih dni, s torbo kreditov (na bivališče, na avto, na dopust, in celo za vsakdanje preživetje!

Najemanja kreditov na tvoj račun smo ravno mi, ki »upravljamo« državo, zelo vajeni…),

ki jih – da ti Bog da – odplačaš sam in ne tvoji otroci in otroci njihovih otrok, oropan vsakršnega razmišljanja s svojo glavo, oropan spoštovanja in dostojanstva. In to samo zato, ker smo mi prvorazredni ti pa drugorazredni državljan. Sprijazni se s tem in ne bodi preveč jezen ali pa žalosten, saj je takih, tebi podobnih že preko 85%. Ostalo so pa naši, seveda prva klasa za katero moraš s svojimi rednimi plačili davkov in raznih dajatev, ki si jih kar sproti izmišljamo, z rednim plačevanjem, skrbeti za naše lagodno in razkošno življenje.

Posledično hodiš in tavaš kot truplo, nimaš ne zvez, ne navad, in ne poguma da bi se uprl in ne zgleda, ki bi te lahko povzdignil. Pravzaprav bi porabil knjigo, debelo kot »Rumene strani«, da bi ti lahko naštel vse nepravične prednosti, ki jih imamo pred teboj. Zato nam je bilo v veliko olajšanje izvedeti, da še vedno verjameš v naivne zgodbice o socialni pravičnosti in enakosti v naši dragi Sloveniji in v obstoj pravne države in demokracije, ki jo nikoli nisi niti okusil.

Naredili smo špekulativni kapitalizem in demokraturo, krivdo za to pa smo zvalili na demokracijo in kapitalizem. Zato tako močno hrepeniš po socializmu, ki je bil prav tako uničujoč in celo zločinski, ker smo vse naredili tako, da se je ljudem strah zasidral v kri in meso, ko smo javno linčali  vsakega, ki si je dovolil samo pogledati v prvi razred. Ampak poskrbeli smo, da je zdaj strah še večji, kot je bil takrat, saj se nam to na vsakem koraku obrestuje.

V resnici v našem hierarhičnem kastnem sistemu na vrhu nikoli ni bilo veliko prostora. Kar ga je, smo ga že zasedli in tudi naprej nameravamo ostati zgoraj, saj nam je tu zelo všeč. Še dobro, da se vedno najde nekdo, ki je socialno nižji od tebe in ga lahko občasno brcneš v zadnjo plat. Vsaka snažilka ali tovarniški delavec bosta vedno našla nekoga, na kogar lahko pljuvata. Zato bodite hvaležni, ker imamo sezonske delavce, pijance, brezposelne ter vse več prostitutk in brezdomcev.

Dobro si zapomni, če ne bi bilo tebe in toliko tebi enakih, če bi vsi postali FINANČNO TRDNI IN SOCIALNO NEODVISNI, potem ne bi bilo nikogar, da bi zapolnil vsa dolgočasna, nevarna in premalo plačana delovna mesta v našem gospodarstvu. Nikogar bi ne bilo, ki bi se boril v naših in »naših« vojnah ali slepo sledil ukazom naših totalitarnih institucij. In vsekakor nikogar, ki bi tako POHLEVNO stopal v svoj grob, ne da bi kdajkoli okusil polno in ustvarjalno življenje.

Zato te prosimo, da nadaljuješ z dobrim delom, od katerega imamo toliko koristi, tudi vnaprej.

Prav tako ti verjetno ni poznana naša neustavljiva sla po bogastvu, moči, vladanju in razkošju. In čeprav si iskreno želiš sprememb v svojem bednem življenju, se bojiš teh istih sprememb in tako ostajaš, kot vsi ostali, zlovoljen, zagrenjen in razočaran. Skozi življenje greš kot lutka; kot truplo, ki hodi. Mehanično igraš svojo predpisano socialno vlogo, ker si preveč prestrašen, da bi si upal stopiti ven iz kalupa. LE KAJ BI REKLI DRUGI?!

Povsem razumljivo je, da te ob vsaki priložnosti hujskamo samo zato, da služiš našemu namenu; povzročamo spore med slabše in bolje plačanimi, čeprav ni bistvene razlike, med moškimi in ženskami, med generacijami, priseljenci in tistimi, ki ste se rodili tukaj. Med Slovenci in Hrvati, med Ljubljano in obrobjem, med črnimi in rdečimi…

Neprestano vam znižujemo že tako nizke plače zaradi »konkurence iz tujine«, »državne varnosti« ali zaradi »proračunskega primanjkljaja«. Takoj ko ogroziš naš dobiček, si samo še ime na seznamu brezposelnih. Drugače pa nebodigatreba strošek.

Da pa ti damo vsaj občasen oddih od vsakodnevnega izkoriščanja vsakih nekaj let, no v zadnjem času vse pogosteje, da sprostimo tvojo jezo, lahko sodeluješ v naših vnaprej določenih tekmah za stolčke. Tebi bolj znane pod imenom volitve. Seveda se ti najmanj ne sanja, kaj se godi. Zato kriviš upokojence, štipendiste, kmete, begunce, čefurje, jehove priče, in nešteto drugih za svoj pomilovanja vreden položaj.

Ugaja nam tudi, da še vedno upoštevaš delavski kodeks obnašanja, kljub temu, da čakaš na bedno mezdo po več mesecev, kljub temu, da večina služb v našem gospodarstvu naravnost uničuje okolje in s tem spodnaša tvoje telesno in duševno zdravje. Da niti ne govorimo o nervozi in emocionalnem stanju! Mi očitno res ne vemo, kaj delo je – še kako pa smo veseli, da to veš ti!

Življenje bi bilo lahko drugačno. Družba bi bila lahko organizirana na način, ki bi ustrezal potrebam večinskega prebivalstva. Ti in tebi enaki bi se lahko skupaj borili proti naši dominantnosti. Ampak ti tega ne veš. Še več! Sploh si ne znaš več zamišljati, da obstajajo še drugi načini preživetja. In to je verjetno še največji dosežek našega sistema, ki mu brez kančka sramu rečemo kar demokracija: oropali smo te domišljije, ustvarjalnosti in sposobnosti, da ravnaš po svoje.

Z raznimi spletkami in prevarami ter tudi umetno ustvarjenimi aferami in igranimi prerekanji med nami, ti dajemo zglede, da tako ravnaš tudi ti v svojem lokalnem okolju in v službi, priskutili smo ti spremljanje kaj počnemo, ampak ti ne veš, da smo najsrečnejši, da se ne zanimaš, da si pasiven in vdan v usodo.

Tako nemoteno počnemo kar nas je volja, saj nimamo nobenega civilnega nadzora, institucije nadzora pa smo tako in tako postavili mi, a te nadzorujejo predvsem tebe in tebi podobne drugorazredne državljanke in državljane. Pa tudi vam malce gledajo skozi prste, saj si želimo, da si tudi ti nepošten, ker potem nepoštenosti ne moreš očitati nam.

Zato bi se ti rad za vse tvoje razumevanje in omejenost v ogradi, ki smo ti jo postavili iskreno zahvalil iz dna našega brezčutnega srca. Tvoja predana žrtev nam omogoča razkošje; tvoje delo omogoča naši ljubi kasti in režimu, da funkcionira. Res hvala ti, da se zavedaš svojega, za nas nepogrešljivega položaja, pa čeprav se ga v resnici ne….

V imenu peščice špekulativnih kapitalistov in oblastnikov – povzpetnikov, ki jih mi postavljamo – tudi na tvoj račun zelo bogatih v Republiki Sloveniji, iz udobnega fotelja,

doc. dr. Grabislav Prepotreben

Komentarjev

#4

bravo čimveč tega med ouce pa bo mogoče kakšna postala črna ovca in ji bo čez čas uspelo

Citat

#3

Joj, joj, najbrž je ta resnica zapisana zato, da bi te zrdamila, da bi razumel zakaj gre in bi to povedal še drugim. Ko bo kritična masa dovolj velika, ne bodo mogli več takole delati. On pa že v naprej, vse bo še slabše, nič se nam dobrega ne obeta. A ti živiš na luni in se te to ne tiče? Al boš enkrat udaril po mizi in boš rekel, da se tega ne greš več?

Citat

#2

Na žalost je zapis še kako resničen in definitivno nam na podlagi omenjenih dejstev bodočnost ne bo prinesla nobenih sprememb na bolje – na slabše pa gotovo.

Citat

#1

Kakor koli se zadeve obračajo slej ali prej se bo videlo da nihče ni vsemogoč še bog ne vsekakor več ljudi več zmore to so dejstva. Če se bomo znali obrniti in pravilno postaviti in če se ljudje ki jih bomo izbrali ne bodo pustili pritisku lobijev bi zadeva lahko bila izvedljiva z lahkoto! Vse kar potrebujemo je samo nenormalno visoke moralne kriterije in ljudje ki jim njihova čast še kaj pomeni! Ljudi ,i se zavedajo da denar ne kupi vsega predvsem pa ne duševnega miru!

Citat

categories Branje, Morda koga zanima, Ne pozabi prebrati, Ostalo, Sporočam, Zanima me | | datetime november 17, 2014 10:49 dopoldne | comments Comments Off on Špekulativni slovenski kapitalisti se vam zahvaljujejo

PRENESENO S TVITERJA

Marija Popov

@MojaKuhinjica1

http://www.mojakuhinjica.com/o-meni/

Joined April 2011
To so njeni prispevki na tviterju do 30.10.2014 —

Gibanica

by · November 26, 2013

Potrebno je:

500 gr kora za gibanicu

300 gr masnijeg sira

150 gr kajmaka ( ja ovde nemam kajmak, pa umesto njega koristim punomastu     pavlaku)

4 jaja

200 ml kisele vode

200 ml ulja

1/2 kesece praška za pecivo

so

Dobro umutiti jaja, dodati izgnjece sir I kajmak. Posoliti po potrebi.Dodati kiselu vodu,ulje,prašak za pecivo i sve dobro promešati. Podmazati tepsiju i na dno staviti jednu koru. Svaku koru umakati u fil, gužvati, malo ocediti i ređati u tepsiju. Tako potrošite sve kore, a jednu ostavite za vrh. Dve kašike od fila pomešati sa 2 kašike ulja i sa time premazati gibanicu pre pečenja. U slučaju da vam je ostalo višak fila,prelijte gibanicu pre nego što ste stavili poslednju koru. Peći u zagrejanoj rerni na 200 °C. Pri kraju, isključiti rernu, izvadite gibanicu, poprskajte je vodom i vratite još  malo u rernu. Gotovu gibanicu, izvaditi iz tepsije i pokrijte čistom krpom da malo odstoji i omekša.

Spanac pire

by · September 27, 2014

Svi znamo da je spanac veliki izvor belancevina, gvozdja, fosfora, kalijuma. Vecina ih nevoli jesti spanac, pa ni moji momci. Kada sam im napravila moj pire spanac i dala suprugu da proba ( naravno rekavsi mu da su to brokoli) on se odusevio:-).

Potrebno vam je:

  • 200 gr svezeg spanacaPhotoGrid_1411806427157
  • malo margarina
  • 1 pavlaka za kuvanje
  • 1 mleko
  • 1,5 kasika brasna
  • malo bibera
  • malo samlevenog belog luka

Postupak pripreme:

  1. Spanac dobro oprati i staviti da se skuva.
  2. Kada je spanac skuvan, procedite ga.
  3. stavite malo margarina u tepsiju da se zagreje.
  4. Dodati brasno i pavlaku za kuvanje neprestano mesajuci na laganoj vatri.
  5. Dodate malo mleka i spanac.
  6. Dodate zacine i jos mleka po zelji, koliko vi zelite da vam spanac bude gust.

Borovnica-savrsena protiv malokrvnosti….

by · September 29, 2014

Borovnice sadrže antioksidante koji smanjuju nivo slobodnih radikala. Istraživanja su pokazala da slobodni radikali povećavaju rizik od nastanka kancerogenih ćelija i srčanih bolesti.

Odličan su izvor vlakana i dugo će vas držati sitim. Takođe sadrže mangan, koji igra važnu ulogu u potrošnji ugljenih hidrata i masti.

  • Odličan su izvor vitamina C
  • Pospešuje zdravlje srcaborovnica
  • Prevencija infekcija mokraćnog sistema

Ovde mozete pogledati recept za Smoothie od borovnice za ubrzavanje metabolizma:http://www.mojakuhinjica.com/2014/09/29/smoothie-od-borovnice-za-ubrzanje-metabolizma/

Cufte od mlevenog mesa sa cveklom i feta sirom

by · October 6, 2014

Koje odusevljenje kod moje dece, a nevole cveklu!? Tako su slatko ruckali ove cuftice da moram odmah da ih svrstam u omiljene recepte.

Potrebno vam je:

  • 600 gr juneceg mlevenog mesa
  • 150 gr tvrdog feta sira
  • saka sitno iseckane cvekle
  • 1 veza persuna
  • 1 jaje
  • mala kasicica bibera
  • mala kasicica soli
  • 2 cesnja belog luka

Nacin pripreme:                                         PhotoGrid_1412503662721

  1. Mleveno meso pomesate sa sitno iseckanim belim lukom( ja ga izrendam na rende), biberom i solju.
  2. Dodate jaje.
  3. Dodate cveklu.
  4. Dodate feta sir i persun.
  5. Sve lepo sjedinite i przite na umerenoj vatri dok cuftice nedobiju lepu zuckastu boju.
  6. Prijatno.

Kurkuma-cudo prirode

by · October 9, 2014

Da li ste znali da je kurkuma jedan od najmocnijih prirodnih lekova danasnjice. Naravno ovaj zacin uvek teba kupiti u bio prodavnicama, ekoloski. Ja sam od skoro pocela da ga koristim i to redovno kada spremam rizoto. Daje mu zutu boju kao curry i mekan ukus. Inace Kurkuma se dodaje curry da bi imao onu lepu zutu boju. Ja sam ovaj zacin dodala mojoj kuhinjici kao redovan i obavezan zacin, a to bi trebalo i vi da uradite. Nego da predjemo malo na lekovita svojstva ove neverovatne biljke.

  • jacanje probave
  • obnavljanje crevne flore
  • smanjenje nadutosti
  • ciscenje jetre i zucnog mehura
  • normalizaciju menstruacije
  • smanjenje upala kod artritisa
  • ciscenje krvi
  • stimuliranje rada metabolizma
  • kozne probleme
  • tegobe disajnih puteva
  • protiv gljivica i bakterija
  • protiv crevnih parazita

Takodje Kurkuma je bogat izvor gvozdja, mangana, vitamina B6, dijetalnih vlakana.

Takodje istrazivanja pokazuju da je delotvorna u lecenju artritisa, dermatitisa i ekcema, infekcija, cira.

Veruje se da je Kurkuma najefikasnija u prevenciji raka jajnika i smanjuje rizik od raka dojke.

Takodje se smatra da je jedan od najacih prirodnih antibiotik.

Druga istrazivanja su pokazala da je Kurkuma delotvorna u snizavanju kolesterola i secera, te da sprecava zgrusavanje krvi i pucanje mozdanih kapilara.Gurkmejan

Par primera kako mozete koristiti Kurkumu u kulinarstvu:

Kurkumu mozete koristiti u pripremi slatkih i slanih jela. Možete je dodati u rizoto, vocne salate, dresinge, jela od povrca, umake, kus kus, krompir,  kolace…

Obično je dovoljno samo 1/2 – 1 kasicice kurkume.

Kurkumu  dodajte jelima pri kraju jer ćete tako maksimalno sacuvati  lekovita svojstva.

Ako ne zelite da kuvate sa ovim zacinom mozete konzumirati i u obliku kapsula.

Možete pripremiti i caj od kurkume, koji je popularan u Japanu. Da biste pripremili caj, potrebno je dodati kasicicu kurkume u soljicu vruce vode.

Musaka sa tikvicama

by · October 14, 2014

Necete se pokajati ako probate ovu musaku. Jednostavno se pravi i veoma je ukusna. I na sve to zdrava.

Tikvice su niskokaloricne pa se cesto koriste u dijetama. Osim toga prirodni je diuretik, pa se u narodnoj medicini koristi za izbacivanje viska tecnosti iz organizma. Tikvice sadrze znatnu kolicinu vitamina C koji nam je svima potreban, a pogotovo nasim najmladjima.

Potrebno vam je:

  • 3-4 srednje tikvice
  • 700 gr mlevenog mesa ( ja koristim uglavnom junece)
  • 4 jaja
  • 1 kisela pavlaka ( ili 1 malo gusci jogurt)
  • 400 ml mleka
  • so
  • vegeta
  • biber
  • glavica crnog luka
  • ulje
  • persun ( ne koristi se u originalnom receptu, ali ja ga skoro uvek koristim)

Nacin pripreme:

  • Tikvice oljustite, isecite na kolutove, posolite i zacinite.PhotoGrid_1413210821661
  • luk iseckati i prziti na ulju,
  • dodati mleveno meso, pobiberiti, zaciniti,
  • dodati persun,
  • kada se izdinstalo, dodati 1 jaje i skloniti sa sporeta,
  • u djuvec tepsiju koju ste prethodno malo premazali margarinom, redjate tikvice, mleveno meso, pa opet tikvice.
  • Posebno umutiti mleko, kiselu pavlaku i 3 preostala jaja, posoliti i preliti musaku.
  • Staviti u rernu , na donju resetku, da se pece oko 45 min. na 220C ( Vreme zavisi od jacine vaseg sporeta).
  • Prijatno i ocekujem da mi se javite sa komentarima kako vam je ispala muska:-).

Pileci paprikas sa krompirom

by · October 20, 2014

Kuvano je u mojoj porodici obavezan obrok. Ovonedeljni rucak je bio pileci paprikas sa krompirom. Klinci su pojeli po dve porcije, pa vi procenite koliko je ukusan:-).

Potrebno vam je:

  • 1 pile
  • 1 kg krompira
  • 1 dl ulja
  • 2 sargarepe
  • 2 paradajiza
  • 1 velika kasika paradajiza iz tube (tomatino)gulas sa piletinom
  • glavica crnog luka
  • 1-2 paprike
  • veza persuna
  • so, biber, aleva paprika

Nacin pripreme:

Na zagrejanom ulju proprzite luk, dodate iseckanu sargarepu, papriku. Pile oprano i iseckano na kockice. Zacinite po ukusu.

Dodati casu tople vode i dinstati na umerenoj vatri uz postepeno dodavanje vode. Kada je meso upola skuvano dodati kasiku tomatina, na kocke iseckan krompir i malo aleve paprike. Naliti pola litre vode i kuvati dok ne bude gotovo. Kada je paprikas gotov dodajte mu svez i sitno iseckan persun.

Aronija-cudesna biljka

by · October 23, 2014

Ove godine se po prvi put susrecem sa aronijom. Svake godine kada posetim svoje roditelje oni imaju novu biljku u dvoristu. Vole cvece, bastovanstvo i sve sto ima veze sa uredjivanjem dvorista. Ovaj put je pored samog ulaza u kucu rasla lepa biljka, koja se brzo sirila i pravila zbun. Moji momci kao i sva deca odmah su morali da probaju plod te biljke. Iznenadila sam se kada je tata poceo da mi prica o toj biljci-Aroniji. Nisam ni znala da jedna biljka moze da ima toliko lekovitih svojstva. Ali bila sam srecna sto se mojim momcima dopala, iako ima pomalo kiselkasto gorak ukus. Malo sam istrazivala i skupila neverovatne informacije o aroniji koje bih podelila sa vama.

Aronija je otporna na zimu i mraz, pa tako preživljava na temperaturama i do -47 Celzija, zbog čega nosi naziv sibirska borovnica.

Aronija se svrstava u lekovito bilje i ima najace antioksidativno dejstvo od svih bobicastih voca.

Postoje beleske da je koristena i u Cernobilu nakon ekspozije da bi ublazila radijaciju.

Aronija je bogata folnom kiselinom i vitaminima A, B i E.sibirska-aronija

Aronija deluje antivirusno, antibakteriski i antiupalno.

Smanjuje rizik od raka i usporava starenje.

Snizava visok krvni pritisak i los kolesterol.

Istrazivanja ruskih naucnika su pokazala da aronija pospesuje izlucavanja teskih metala kao i nekih radioaktivnih cestica iz organizma.

Moram jos da napomenem da aronija povecava ostrinu vida, utice na popravljanje mozdanih funkcija i sprecava ostecenje perifernih nerava.

Brzi moka kolac (ljubavni poljupci)

by · September 14, 2014

Ukusan kolac koji se prosto topi u ustima, a pri tom se i brzo priprema:-). Ovaj kolac ima jos jedno ime -Ljubavni Poljupci-, tako je jos sladji:-).

Potrebno vam je:

  • 150 gr margarina
  • 2 jaja
  • 3 dl secera
  • 3 male kasicice praska za pecivo
  • 2 male kasicice vanilinog secera
  • 2 velike kasike kakaa
  • 1,5 dl mleka ili vode
  • 4,5 dl brasna

Glazura:

  • 5 gr margarina
  • 3 velike kasike crne kafe
  • 1 velika kasika kakaa
  • 3 dl secera u prahu
  • 2 male kasicice vanilinog secera

Dekor:

  • kokos

Nacin pripreme:

  1. Otopiti margarin i ostaviti ga da se malo prohladi
  2. Umutiti jaja i secer.
  3. Dodati vanilin secer, prasak za pecivo i kakao.
  4. Dodati mleko, brasno i otopljen margarin.
  5. Smesu staviti u ciniju za pecenje (40*32cm) koju ste oblozili papirom za pecenje.
  6. Peci u donjem delu sporeta na 220C 10-15min.
  7. Dok se kolac pece pravimo glazuru. Otopiti margarin i dodati kafu, kakao, vanilin secer i secer u prahu. ( ja uvek pravim duplu meru glazure, tako mi kolac ispadne saftaniji).
  8. Kada je kolac ispecen preliti ga glazurom koja je jos uvek topla.
  9. Posuti kokos preko.

To bi bilo to, i jedva cekam da cujem vase komentare:-). Vidimo se uskoro opet:-).

categories Branje, Brez kategorije, Kuhla, Recepti, Zanima me | | datetime oktober 30, 2014 8:57 dopoldne | comments Comments Off on PRENESENO S TVITERJA

16 lekcij kako se znebiti depresije

“Kada sam počela da govorim o svojim mukama, zaprepastila sam se kada sam shvatila koliko drugih živi isto kao ja”, kaže Hana Sentenak, koja je sa 16 godina obolela od depresije…

16_lekcija_za_16_godina_depresije_1

“Nikada, nikada, nikada nemojte odustati.” – Vinston Čerčil

Najdublji očaj, osećaj potpune bezvrednosti i totalna usamljenost… prava agonija. Kako je devojci koja sa samo 16 godina doživi tako nešto, svedoči pisac i novinar Hana Sentenak koja otvoreno govori o depresiji od koje je obolela tako mlada. Njeno svedočanstvo preneo je popularni liberalni američki vebsajt Hafington post nakon tragične vesti o smrti Robina Vilijamsa 12. avgusta 2014. godine.

Tešku Haninu bolest pratili su poremećaji u ishrani, alkoholizam, anksioznost, i telesna dismorfija. Danas ona kaže da joj je život lepši nego ikada i zato su njena iskustva od velikog značaja za svakoga ko pati od depresije.

“Kada pričamo svoje priče i delimo iskustva zapravo pomažemo i ulivamo nadu jedni drugima. Zato sam odlučila da se izrazim u 16 malih lekcija koje bi mogle pomoći nekome sa depresijom, iz ličnog iskustva koje je trajalo dugih 16 godina”, pisala je Hana.

1. Izvućiću se.

Stalno sam plakala. Niko sem mene nije mogao da se bori s mojom bolešću. Veoma mi je pomogla podrška dragh ljudi, poput porodice, prijatelja… Lekari, terapeuti, svi oni su mi pružili ruku pomoći, naravno, ali onaj najteži prvi korak ka izlečenju je morao biti samo moj. Sa tim korakom počinju sve promene na bolje.

2. Svako korača svojim putem.

Ovo je lista od 16 stvari koje sam ja naučila, ali to ne znači da će svi koji pate od depresije imati apsolutno isto iskustvo. Svačiji put kroz ovu agoniju je drugačiji, ali je svaki i podjednako težak. Neki nalaze spas u lekovima, nekima najviše odgovara dugoročna psihoterapija.

Šta sve pomaže kao antidepresiv

Moj put nije najbolji ni za koga sem za mene. Može da pomogne, ali svako zna šta mu lično najviše odgovara. Jedino što od srca preporučujem je put ka izlečenju. Nemojte odustajati, samo hrabro napred.

3. Um može da se promeni.

Na neke stvari se vremenom naviknete, te kada mislite mahom negativno, taj stres utiče na vaš um, telo i duh, i to veoma nepovoljno. Promena zahteva volju, vreme, ali nije neizvodljivo. Za mene, prekretnica je bila da formiram neke nove, lepe navike, i da se odvikavam od loših. Učila sam kako da promenim vrlo iskrivljeno mišljenje o svemu i “prespojim mozak” kako bih znala da prepoznam lepote koje su mi bile izuzetno potrebne.

4. Tražite pomoć kad god da vam je potrebna.

Imala sam mnogo terapeuta, psihijatara, lekara, probala akupunkturu, eksperimentalna lečenja, lekove generalno, i još mnogo drugih stvari. Nešto je radilo bolje, nešto nije pravilo nikakve promene, ali svakako, kad god mi je bila potrebna pomoć – bila mi je pružena.

5. Ništa se ne može rešiti preko noći.

Antidepresivi pomažu odmah, u to nemojte uopšte da sumnjate, i od velike su pomoći kada vas uhvati talas loših osećanja. Međutim, na duge staze, moraćete da radite više od toga. Moraćete ozbiljno da radite na svom izlečenju. I koliko god budete uložili – isplatiće se.

6. Vežbanje je odličan antidepresiv.

Ironija života je da jedna od najefektnijih metoda za lečenje depresije zahteva motivisanost, a kada ste depresivni motivacije nema. Kada mi je bilo najgore, nisam mogla ni da zamislim da ustanem i da se krećem. Ali redovnim vežbanjem sam znatno podigla svoje raspoloženje. Istraživanje objavljeno 2005. godine prenosi kako 35 minuta brzog hodanja dnevno pet puta nedeljno, ili sat vremena dnevno tri puta nedeljno, veoma dobro utiču na one koji pate od depresije, prenosi Helt harvard.

7. Ne postoji “zadnja stavka”.

Iako govorim o depresiji kao o bivšoj lošoj vezi, treba da znate da to nikako ne znači da danas ne osećam ništa. Desi mi se i dan danas po koji loš momenat, ali sada znam kako da nađem sreću gde je naizgled nema, a to je nešto što nikada pre nisam umela. Zato treba uvek raditi na sebi.

8. Nije dobra ideja da provodite sami dosta vremena.

Depresija me je pretvorila u pravog “fantoma iz opere”, usamljenika koji ipak nije imao poriv da prati bilo koga, a naravno, nije bilo ni te lepe muzičke podloge. Očajnički sam želela da se sklonim i samujem. A to me je samo odvajalo od onoga što mi je bilo najpotrebnije – društvo i podrška najomiljenijih.

9. Društvene mreže mogu da pojačaju osećaj otuđenosti.

Nije mi bila najpametija ideja to što sam dosta vremena provodila gledajući slike drugih ljudi koji se zabavljaju i uživaju u životu. Kada nemate samopouzdanja, nije vam od velike pomoći da vidite srećna bića kako slave život a vi u tome ne učestvujete, od toga vam samopouzdanje nestaje još više.

Meditacija, saosećanje, nada

Mnogo je danas istraživanja koja potvrđuju da nas Fejsbuk često čini nesrećnim, prekida normalnu interakciju sa ljudima i budi u nama zavist prema drugima umesto da smo zadovoljni onime što imamo.

10. Meditacija je u mom životu prisutna godinama.

Meditaciju preporučujem, jer deluje. Mozak mi je radio 100 na sat, a ta bi se brzina, eventualno, smanjivala, samo kad jedem ili pijem, ali meditacija me je naučila kako da se smirim. Svakodnevno meditiranje je stvorilo potpuno novi nivo mira u mom životu.

11. Mnogo je drugih koji takođe pate.

Kada sam počela da govorim o svojim mukama, zaprepastila sam se kada sam shvatila koliko drugih živi isto kao ja. A delovali su srećno i zadovoljno, situirano. Robin Vilijams na primer, jedan od mnogih koji je bio na meni dobro poznatim mukama.

U društvu gde je imidž od prevelike važnosti, svi znamo kako da se veštački nasmejemo, i delujemo presrećno. Ali morate znati ako neko ispod svog osmeha krije neopisivu tugu, i bol. Nikada mi nije bilo žao što sam svoju patnju podelila sa drugima. Nekolicina su sada moji najbolji prijatelji.

12. Saosećanje je ključ.

Kada ste u depresiji sami sebi ste najgori neprijatelj. Sami sebe umete i da napadnete. Svima sam mogla da pomognem, ali sebi? Nikada! Sve dok nisam razvila samilost.

13. Ljudi koji se nisu susreli s depresijom je teško shvataju.

Nemojte misliti da kritikujem druge. Jednostavno je drugačije shvatiti nešto što nikada niste videli, ili osetili. Mnogo ljudi koje volim pokušalo je da shvati kroz šta prolazim i nisu uspeli. Svakako im se neizmerno zahvaljujem na uloženom trudu, jer nije ni malo lako. Ne možete očekivati od nekoga da tačno zna kako se osećate. Sve što je nekada dovoljno je empatija, saosećanje, i to je sve što ja prva mogu da očekujem od nekoga ko želi da mi pomogne, a možda ne zna tačno kako.

14. Alkohol mi nije bio prijatelj.

Pakovanje piva delovalo je kao ultimativni antidepresiv. Kada pomislim na to da nisam uopšte imala osećaj koliko sam popila, i na teška jutra posle pijanih noći, stresem se. Ne volim alkohol, i ne nedostaje mi.

15. Ne možete očekivati da budete stalno dobro raspoloženi.

Kada sam pronašla lek, očekivala sam da mi se nikada neće vratiti čak ni sitne nervoze, a kamoli nešto teže. Ali to što je neko čovek, živ čovek,  znači da ga prati i pun asortiman osećanja, i lepih i ružnih. I najsrećniji imaju loših dana. Sve je u redu.

16. Uvek ima nade, upamtite to.

Kada bi mi neko kazao kako uvek ima nade tokom najmračnijih dana, osećala bih se isto kao kada bi mi kazao da je film “Početak” istinita priča, ili da će sutra ujutru na vrbi roditi grožđe. Danas, kad ne bih imala osećaj da ima nade, mislila bih da je ono svetlo na kraju tunela koje svi pominju samo neko nedostižno mitsko biće koje mi se nikada neće prikazati.

Ali znajte, svetlo je ipak realno. Uvek ima nade.

categories Branje, Brez kategorije, Morda koga zanima, Ne pozabi prebrati, Ostalo, Sporočam, Vse dobro, Zanima me, Zdravje | | datetime oktober 25, 2014 5:56 dopoldne | comments Comments Off on 16 lekcij kako se znebiti depresije

ZAČEL JE DELOVATI FRAN – BREZPLAČNI, PROSTO DOSTOPNI PORTAL SLOVARJEV SLOVENSKEGA JEZIKA

Osnovni podatki
Datum objave:
17. oktober 2014
Opis

Z veseljem sporočamo, da je oktobra začel delovati brezplačni, prosto dostopni portal slovarjev slovenskega jezika (splošnih, zgodovinskih, terminoloških, narečnih …), ki ga je pripravil Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v sodelovanju s podjetjem Amebis in z oblikovalsko ekipo podjetja Hruška. Uporabljati ga lahko začnete na naslovu www.fran.si.

Veseli bomo vaših konkretnih predlogov, popravkov in vprašanj na naslov fran-fran@zrc-sazu.si ali vaših splošnih ocen na naslov urednika kahacic@zrc-sazu.si. Portal se bo v namreč v naslednjih mesecih še dodatno širil in izboljševal.

Kaj je Fran?
Fran je nov slovarski portal Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša
ZRC SAZU, prosto dostopen na naslovu www.fran.si. Obsega 20 slovarjev z
več kot pol milijona slovarskih opisov, ki prikazujejo slovenščino od
16. stoletja do danes. Poleg tega vsebuje še dialektološki atlas, dve
svetovalnici in je organsko povezan z različnimi jezikovnimi zbirkami in
korpusi.

Fran je pameten. Omogoča enostavno in napredno iskanje po vsakem slovarju
posebej, po izbrani skupini slovarjev ali po vseh hkrati. Omogoča vpogled
v zadetke v vseh slovarjih, tudi kadar iščemo po enem samem. Čeprav
opravimo iskanje v enem samem slovarju, so zadetki iz vseh drugih že
pripravljeni in od nas oddaljeni en sam klik, o njih pa imamo vselej na
voljo tudi številčne podatke. To nam omogoča poseben iskalni okvir, ki
smo ga razvili na inštitutu in nima primerjave v nobenem drugem
slovarskem portalu.

Fran je enostaven za uporabnika, ki potrebuje osnovne informacije, in
izčrpen za uporabnika, ki ga zanimajo zahtevna iskanja in podrobnosti, ki
bi jih z navadnim iskalnikom težko našli v več slovarjih.

Fran je intuitiven. Njegova raba je kljub zapletenosti sistema v ozadju
povsem enostavna. Iskalna vrstica ostaja na vrhu, tudi če se gibljemo po
zadetkih navzdol. Zadetki se običajnemu uporabniku v Franu izpisujejo
tako, da kar je mogoče hitro najde iskani podatek, zahtevni uporabnik pa
si lahko izpis poljubno prilagaja po svojih potrebah. Ker uporabniki ne
poznamo vedno vseh slovarskih kratic ali zgradbe slovarskih sestavkov, nam
jih Fran sproti razlaga.

Fran s svojimi uporabniki sodeluje. Na njem lahko uporabniki strokovnjake
povprašamo o najrazličnejših dilemah v zvezi s slovenskim jezikom,
odgovor pa bomo v jezikovni ali terminološki svetovalnici našli že v
nekaj dneh. Po že odgovorjenih vprašanjih lahko tudi iščemo. Če
dobimo dobro zamisel, lahko Franu predlagamo novo slovensko besedo namesto
tuje, za predloge pa lahko tudi glasujemo (npr.

Fran je prosto dostopen in je zastonj. Lahko ga uporabljamo na
računalnikih, tablicah ali pametnih telefonih. Vsem imetnikom SSKJ2
omogoča rabo slovarja tudi znotraj Frana.

Fran je prijazen in nas pozna. Omogoča nam, da iskalne nastavitve v
celoti prilagodimo svojim zahtevam, ki si jih, če to želimo, tudi
zapomni.

Fran je hiter. En zadetek najde in nam ga posreduje prav tako hitro kot
milijon. Po besedah lahko išče spredaj, zadaj, vmes in naokrog. Najde
besedo, ki je povsem nova ali stara več kot 400 let. Z njim lahko
rešujemo križanke ali najtežavnejše jezikovne probleme.

Fran je tudi lep. Je sad sodelovanja med jezikoslovci, strokovnjaki za
tehnologijo in profesionalnimi oblikovalci.

In končno: Fran bo še rastel. V naslednjih mesecih bomo dodali vrsto že
izdelanih verodostojnih slovarjev, ki jih ta čas pripravljamo za spletno
objavo – več narečnih, zgodovinskih, terminoloških in etimološkega.
Podatki iz obeh svetovalnic se bodo dodajali dnevno, rastoči slovarji se
bodo osveževali dvakrat letno. Fran pa bo imel tudi vse, kar bomo
naredili v prihodnjih letih – in tega ne bo malo.

Povezave na kratke predstavitvene filmčke s primeri uporabe:

1. Predstvitev osnovnih funkcij Frana: http://vimeo.com/109014259

2. Kaj je na Franu: http://vimeo.com/109013917

3. Baba nekoč, danes in v narečjih: http://vimeo.com/109013940

4. Daljši primer iskanja: http://vimeo.com/109014259

5. SPT – Slovar pravopisnih težav (novi rastoči slovar na Franu):

6. SSSJ – Sprotni slovar slovenskega jezika (novi rastoči slovar na
Franu): http://vimeo.com/109014015

categories Branje, Brez kategorije, Časopisni članki, Morda koga zanima, Ostalo, Sporočam, Zanima me | | datetime oktober 23, 2014 8:31 dopoldne | comments Comments Off on ZAČEL JE DELOVATI FRAN – BREZPLAČNI, PROSTO DOSTOPNI PORTAL SLOVARJEV SLOVENSKEGA JEZIKA

AVTOGENI TRENING – drugič

Tehnika temelji na pozitivnih predstavah. Utemeljitelj avtogenega treninga J. H. Schultz je namreč ugotovil, da se uspeh začenja že s samo predstavo uspeha. Če se odločite za avtogeni trening, mislite le na uspeh in spremenili boste svoje ustaljene vzorce.

Seveda se boste soočili tudi z začetniškimi napakami, ki vas ne smejo ovirati do mere, da bi tehniko popolnoma opustili. Največja napaka, ki jo lahko zagrešite je nesistematična vadba. Vidne rezultate boste dosegli šele po dveh ali treh mesecih sistematične vadbe.

In učinki? Bolje boste reagirali v stresnih situacijah, manj pogosto vas bo navdajal strah ali preplavila panika. Tehnika zdravi tudi resnejše zdravstvene težave, kot so nevrotična stanja in psihosomatska obolenja.

Vadba se lahko izvaja v sproščenem sedečem ali ležečem položaju. Vadite trikrat dnevno (ko se prebudite, opoldne in pred spanjem). Ne bo vam vzela veliko časa, dovolj bo že pet minut.

Preden začnete z izvajanjem, se prepričajte, da vas ne bo nihče motil in sprostite svoje telo. Začnite z izgovarjanjem pozitivnih misli. Trening sestavlja šest standardiziranih vaj. Vsaka se osredotoča na del telesa in ima poseben učinek.

· Vaja za mir umiri vaše telo in duha.

· Vaja za težkost povzroči ohlapnost mišic in splošno umiritev.

· Vaja za toploto vas pomiri in povzroči ohlapnost žil.

· Vaja za srce vas pomiri in uravnovesi delovanje srca.

· Vaja za dihanje uravnovesi in umiri dihanje.

· Vaja za sončni pletež uravnovesi delovanje trebušnih organov.

· Vaja za glavo zbistri in ohladi vašo glavo.

· Sedmo vajo sestavlja vaše lastno geslo, ki ga izgovorite glede na cilj, ki ga hočete doseči.

Uspeh je v sistematičnem ponavljanju. Večkrat (priporočljivo je šestkratno ponavljanje) ponovite »Miren sem«. Sledi naj misel »Roka je težka«. Tudi to večkrat ponovite. Po treningu se spet spravite v »normalno« stanje s preklicem, ki se glasi »Roki sta čvrsti, globoko vdihnem in odprem oči.« Preklic je zelo pomemben, saj predstave težijo k izpolnitvi. Če si predstavljate težko roko, bodo v roki tudi nastale določene spremembe.

V naslednjih šestih vajah mislim iz prve stopnje postopoma dodajajte nove misli.

1. vaja: »Roka je težka.«

2. vaja: »Roka je topla.«

3. vaja: »Dihanje je globoko in počasno.«

4. vaja: »Srce dela mirno in enakomerno.«

5. vaja: »Sončni pletež je topel.« (Sončni pletež je eden večjih samostojnih živčnih spletov. Leži na zadnji trebušni steni.)

6. vaja: »Čelo je hladno.« (Predstavljajte si, da zapiha hladen veter)

7. vaja: Dodajte lastno pozitivno (!) geslo. Če imate težave s koncentracijo, si jo lahko izboljšate že s sistematičnim izvajanjem temeljnih vaj, ki jim dodajte še namenski gesli: »Z veseljem študiram.« ali »Snov me veseli.«. Tako boste premagali notranje odpore in povečali lastno motiviranost.

Namen članka je, da vas motivira, da si vzamete 5 minut in storite nekaj dragocenega za vaše življenje. Metoda je predstavljena na zelo preprost način, podrobnejšo razlago lahko najdete v knjigah. Priporočamo Avtogeni trening: Sprostitev v stiski (Hannes Lindemann), v kateri boste našli podrobno predstavljeno izvajanje metode in tudi vse pozitivne učinke ter razvoj avtogenega treninga.

categories Branje, Brez kategorije, Morda koga zanima, Ostalo, Sporočam, Vse dobro, Zdravje | | datetime oktober 19, 2014 5:26 dopoldne | comments Comments Off on AVTOGENI TRENING – drugič

Prazniki z oznako Svetovni dan, po mesecih – wikipedia



• JANUAR Svetovni dan miru: 1. januar • Svetovni dan religij:  16. januar • Svetovni dan edinosti Cerkve: 19. januar • Svetovni dan  spomina na žrtve holokavsta: 27. januar • Svetovni dan indigo otrok: 29.  januar • Svetovni dan boja proti kajenju: 31. januar


• FEBRUAR• Svetovni dan mokrišč: 2. februar • Svetovni dan  boja proti raku: 4. februar • Svetovni dan bolnikov: 11. februar •  Svetovni dan varne uporabe interneta: 11. februar • Svetovni dan  materinščine: 21. februar


• MAREC• Svetovni dan civilne zaščite: 1. marec • Svetovni dan  varčevanja z energijo: 6. marec • Svetovni dan pripovedništva: 19.  marec • Svetovni dan boja proti rasni diskriminaciji: 21. marec •  Svetovni dan poezije: 21. marec • Svetovni dan strpnosti: 21. marec •  Svetovni dan lutkarjev: 21. marec • Svetovni dan voda: 22. marec •  Svetovni dan meteorologije: 23. marec • Svetovni dan tuberkuloze: 24.  marec • Svetovni dan mater: 25. marec • Svetovni dan gledališča: 27.  marec


• APRIL• Svetovni dan etnologije: 2. april • Svetovni dan  mladinske književnosti: 2. april • Svetovni dan zdravja: 7. april •  Svetovni dan Romov: 8. april • Svetovni dan lionizma: 12. april •  Svetovni dan mladih prostovoljcev: 15. april • Svetovni dan hemofilije:  17. april • Svetovni dan zemlje: 22. april • Svetovni dan brez  avtomobila: 22. april • Svetovni dan knjige in avtorskih pravic: 23.  april • Svetovni dan veterinarjev: zadnja sobota v aprilu • Svetovni dan  intelektualne lastnine: 26. april • Svetovni dan varnosti in zdravja  pri delu: 28. april • Svetovni dan plesa: 29. april


• MAJ• Svetovni dan svobode tiska: 3. maj • Svetovni dan  gasilcev: 4. maj • Svetovni dan astme: 4. maj • Svetovni dan babic: 6.  maj • Svetovni dan Rdečega križa: 8. maj • Svetovni dan Evrope: 9. maj •  Svetovni dan možganske kapi: 10. maj • Svetovni dan medicinskih sester:  12. maj • Svetovni dan pravične trgovine: 13. maj • Svetovni dan  hipertenzije: 13. maj • Svetovni dan družine: 15. maj • Svetovni dan  podnebnih sprememb: 15. maj • Svetovni dan oporečnikov: 15. maj •  Svetovni dan telekomunikacij: 17. maj • Svetovni dan podjetnic: 18. maj •  Svetovni dan muzejev: 18. maj • Svetovni dan kulturnega razvoja: 21.  maj • Svetovni dan biodiverzitete: 22. maj • Svetovni dan sonca: 28. maj  • Svetovni dan pripadnikov mirovnih operacij ZN: 29. maj • Svetovni dan  športa: 31. maj • Svetovni dan nekajenja: 31. maj


• JUNIJ• Svetovni dan okolja: 5. junij • Svetovni dan  gasilcev: 8. junij • Svetovni dan boja proti otroškemu delu: 12. junij •  Svetovni dan krvodajalstva: 14. junij • Svetovni dan osveščanja o  nasilju nad starejšimi: 15. junij • Svetovni dan boja proti širjenju  puščav in suše: 17. junij • Svetovni dan beguncev: 20. junij • Svetovni  dan ALS: 21. junij • Svetovni dan podpore žrtvam mučenja: 26. junij


• JULIJ• Svetovni dan prebivalstva: 11. julij


• AVGUST• Svetovni dan dojenja: 2. avgust • Svetovni dan mladih: 12. avgust


• SEPTEMBER• Svetovni dan boja proti nepismenosti: 8.  september • Svetovni dan preprečevanja samomorov: 10. september •  Svetovni dan prve pomoči: 11. september • Svetovni dan ohranjanja  ozonske plasti: 16. september • Svetovni dan alzheimerjeve bolezni: 21.  september • Svetovni dan šolskega mleka: 24. september • Svetovni dan  jezikov: 26. september • Svetovni dan turizma: 27. september • Svetovni  dan gluhonemih: 30. september • Svetovni dan srca: 30. september


• OKTOBER• Svetovni dan starejših: 1. oktober • Svetovni dan  vegetarijanstva: 1. oktober • Svetovni dan glasbe: 1. oktober • Svetovni  dan arhitekture: 1. oktober • Svetovni dan habitata: 1. ponedeljek v  oktobru • Svetovni dan stomistov: 2. oktober • Svetovni dan otroka: 3.  oktober • Svetovni dan varstva živali: 4. oktober • Svetovni dan  učiteljev: 5. oktober • Svetovni dan bivalnega okolja: 6. oktober •  Svetovni dan pošte: 9. oktober • Svetovni dan duševnega zdravja: 10.  oktober • Svetovni dan boja proti bolečini: 11. oktober • Svetovni dan  revmatskih bolezni: 12. oktober • Svetovni dan standardizacije: 14.  oktober • Svetovni dan hoje: 15. oktober • Svetovni dan kmetic: 15.  oktober • Svetovni dan hrane: 16. oktober • Svetovni dan hrbteničnih  bolezni in okvar: 16. oktober • Svetovni dan boja proti revščini: 17.  oktober • Svetovni dan travme: 17. oktober • Svetovni dan osteoporoze:  20. oktober • Svetovni dan OZN: 24. oktober • Svetovni dan psoriaze: 29.  oktober • Svetovni dan varčevanja: 31. oktober


• NOVEMBER • Svetovni dan znanosti za mir in razvoj: 10.  november • Svetovni dan boja proti odvisnosti: 11. november • Svetovni  dan mladine: 11. november • Svetovni dan diabetesa: 14. november •  Svetovni dan KOPB: 16. november • Svetovni dan izseljencev: 17. november  • Svetovni dan spomina na žrtve cestno-prometnih nesreč: 3. nedelja v  novembru • Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30. november • Svetovni  dan študentov: 17. november • Svetovni dan televizije: 21. november •  Svetovni dan pozdrava: 21. november • Svetovni dan pravice vedeti: 28.  november • Svetovni dan urbanizma: 29. november • Svetovni dan varstva  potrošnikov: 30. november • Svetovni dan boja proti smrtni kazni: 30.  november


• DECEMBER • Svetovni dan boja proti aidsu: 1. december •  Svetovni dan boja proti sužnosti: 2. december • Svetovni dan invalidov:  3. december • Svetovni dan prostovoljcev: 5. december • Svetovni dan  civilnega letalstva: 7. december • Svetovni dan človekovih pravic: 10.  december • Svetovni dan gora: 11. december • Svetovni dan migrantov: 18.  december • Svetovni dan medčloveške solidarnosti: 20. december •  Svetovni dan biotske raznovrstnosti: 29. december

		

	
	
	
		

		 				
			
categories Branje, Brez kategorije, Sporočam, Zanima me |   | datetime oktober 11, 2014 3:56 dopoldne | comments Comments Off on Prazniki z oznako Svetovni dan, po mesecih – wikipedia 

			
			
 

		
				
		
		

		
		


				
	

	
		

		
				
PODPISALA SEM E-PETICIJO PROTI AB, KI NAJ SE POSLOVI Z VSEH POLOŽAJEV V EU. ZRAVEN SEM NAPISALA TALE KOMENTAR NA ŽELJO PREDLAGATELJA PETICIJE


				
Pozdravljeni!


Če po pravici povem, ne najdem besed, ki bi opisale moje ogorčenje nad dogajanjem v slovenski politiki, ki se je preselilo tudi v EU. Ali Slovenija res ne zmore sposobnega poštenjaka, ki bi nas vodil in pripeljal iz krize. Ni čudno, da se nam vsa Evropa smeje, saj gre tudi meni na smeh, čeprav bi se najraje jokala. Najbolj pa boli to, da je narod NEMOČEN. Ja, imeli smo volitve in….ali je kaj bolje kot je bilo? NE in bojim se, da tudi ne bo dokler…ja, takrat pa vem kaj me čaka. Ampak, ali je vredno živeti v taki državi, kjer si ne moreš privoščiti nič. Imamo lepo domovino, ki bo kmalu potujčena. Povejte, ali grem lahko v domače toplice? NE! Tam je največ tujih gostov. Ali grem lahko na domače morje? NE! Tudi tam je največ tujcev. Ali lahko kupim v trgovini kvalitetno domačo hrano? NE MOREM! Ta gre čez mejo k tujcem, ki imajo denar in lahko plačajo SLO drago hrano….. da ne naštevam dalje. Zelo sem razočarana nad vsem, kar je nastalo iz SLOveniJE. Ni čudno, da se je lipa – simbol samostojne države, na Kongresnem trgu posušila. Ob takih vodilnih, kot jih imamo, se bomo kmalu posušili tudi mi!


Lepo vas pozdravljam,

Sonja Srna

		

	
	
	
		

		 				
			
categories Blog, Branje, Brez kategorije, SOS Kritika, Sporočam |   | datetime oktober 9, 2014 6:36 dopoldne | comments Comments Off on PODPISALA SEM E-PETICIJO PROTI AB, KI NAJ SE POSLOVI Z VSEH POLOŽAJEV V EU. ZRAVEN SEM NAPISALA TALE KOMENTAR NA ŽELJO PREDLAGATELJA PETICIJE 

			
			
 

		
				
		
		

		
		


				
	

	
		

		
				
Novice o AB pred zaslišanjem, ki je danes, 6.10.2014


				
European Voice: manevri s pošto in farsa ob imenovanju


Zjutraj  se je o Bratuškovi razpisal tudi vplivni bruseljski tednik European  Voice, ki velja za skoraj obvezno čtivo evropskih poslancev. V prispevku  so izpostavili težave Bratuškove s protikorupcijsko komisijo, ki se jim  Bratuškova zaenkrat izmika z različnimi manevri – od nedvigovanja  pošte, do tega, da je za obrambo najela eno najbolj znanih odvetniških  pisarn v državi.


Kot navajajo v članku, je precej verjetno, da se  bo Bratuškova na vprašanja o sporu s protikorupcijsko komisijo,  izgovorila, da pošte ni prebrala, ker je pri odvetniku.


Še enkrat  več pa so izpostavili tudi sporno samoimenovanje Bratuškove v obdobju,  ko je že močno izgubila na volitvah, a je bila še prva dama vlade,  pristojne za tekoče posle. Navajajo tudi izjavo Vida Dorie iz  Transparency International Slovenia, ki je situacijo označil za farso.  Bralce novinar tudi opomni, da posnetka seje vlade, na kateri je bila  Bratuškova dokončno potrjena, še kar ni.


V članku tudi  izpostavljajo slabo angleščino Bratuškove, pomanjkljivo znanje s  področja, ki bi ga naj pokrivala in omenjajo, da je vprašljiva tudi  sestava njenega bruseljskega kabineta, saj bi ga naj vodil Jernej  Pavlič, ki prav tako nima veliko političnih izkušenj.


Kot še  dodajajo, kolobocije v zvezi z Bratuškovo doslej v Bruslju niso bile  zelo odmevne, a bi se to lahko spremenilo, če se na zaslišanju ne bo  dobro odrezala. Po njihovem je politično ranljiva, ker ni pripadnica ene  od obeh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu.


Bratuškova med kandidati, ki so poželi največ pomislekov


Bratuškova je bila pred zaslišanji poleg Britanca Jonathana Hilla, Madžara Tiborja Navracsicsa in Španca Miguela Ariasa Caneteja med kandidati, o katerih so evropski poslanci izražali največ pomislekov, predvsem v povezavi s procesom njenega imenovanja.


Od nje pričakujejo predvsem vizijo


Člani  odborov za energijo in okolje, ki jo bosta zaslišala, pričakujejo od  slovenske kandidatke predvsem vizijo o energetski uniji z ustreznim  poudarkom na trajnostnem razvoju in tehtna pojasnila vseh dvomov, ki se  pojavljajo v povezavi z njeno kandidaturo.

		

	
	
	
		

		 				
			
categories Branje, Brez kategorije |   | datetime oktober 6, 2014 12:38 popoldne | comments Comments Off on Novice o AB pred zaslišanjem, ki je danes, 6.10.2014 

			
			
 

		
				
		
		

		
		


				
	

	
		

		
				
8 karakteristika emocionalne gladi


				


Glad ne mora uvek značiti da smo gladni, ova potreba nekada ima daleko veći uzrok…






osam_karakteristika_emocionalne_gladi.jpg




Svima nam se događalo da nakon ručka nastavimo da se  prejedamo i pojedemo još i veliku kesicu čipsa, kutiju keksa ili celu  čokoladu. I ne moramo da budemo Frojd da bismo shvatili da takvi napadi  ne mogu da imaju mnogo veze sa stvarnom, fizičkom glađu i da se u našem  organizmu tada javlja žudnja za nekom drugom vrstom hrane – onom  emocionalnom.


Dr Dorin Virtju, psihološkinja i klinička terapeutkinja za poremećaje  u ishrani, u knjizi “Žudnja za hranom” tvrdi da je emocionalno  prejedanje krivac za svaku gojaznost, svako skretanje sa puta  uravnotežene ishrane i svaku bolest vezanu za ishranu.


Time se pridružuje sve većem broju naučnika i terapeuta koji već  godinama upozoravaju na to da problem sa viškom kilograma i nezdravom  ishranom nije samo fizička glad, nego seže dublje u psihu i ne može se  rešiti brojanjem kalorija, pa ni promovisanjem zdrave ishrane.


Pogledajte koje su karakteristike emocionalne gladi:


Javlja se naglo –  Fizička glad se javlja postepeno, signalima u želucu, emocionalna glad dolazi naglo, kao “napad”.


Usredsređena je na specifičnu hranu – Imamo potrebu da jedemo baš određenu vrstu hrane i nijedna zamena nas ne zadovoljava.


Događa se “iznad vrata” – Počinje u ustima i umu. Usta žele da okuse picu ili krofnu sa čokoladom. Intenzivno razmišljamo o željenoj hrani.


Obuhvata automatsko ili odsutno konzumiranje hrane –  Kao da tuđa ruka grabi sladoled i stavlja vam ga u usta (automatsko  jedenje) ili uopšte niste primetili da ste pojeli celu kesicu keksa  (odsutno jedenje).


Nemoguće je odložiti je – Emocionalna glad traži  hranu odmah da bi se neugodna emocija ublažila što pre. Povezana je sa  uznemirujućom emocijom. Šef je vikao na vas. Sin vam ima problema.  Emocionalna glad se javlja u uznemirujućoj situaciji.


Ne jenjava ni kada ste siti – Budući da jedemo da bismo umrtvili neugodna osećanja, a ne da bismo nahranili telo, to često završi prejedanjem.


Podstiče krivicu – Paradoks emocionalnog prejedanja  jeste u tome što jedete kako biste se osećali bolje, a tada se  kritikujete jer ste jeli keks, kolače… Obećavate sebi da ćete se  iskupiti (“Vežbaću, držaću dijetu, preskakaću obroke i tako dalje –  sutra”).

		

	
	
	
		

		 				
			
categories Branje, Brez kategorije |   | datetime oktober 2, 2014 3:54 dopoldne | comments Comments Off on 8 karakteristika emocionalne gladi 

			
			
 

		
				
		
		

		
		


	
	
	
	
			
	

		
	

	
	
 




	







 

	







	
WordPress Themes