ZORENJE ZELENIH PARADIŽNIKOV

Če že poteka debata o zorenju paradižnikov na pultu, lahko povem nekaj o tem, kakšen mora biti nedozorel paradižnik, da bo sploh imel šanso dozoreti notri. Tukaj je govora o plodovih, ki jih poberemo pred napovedanim mrazom, da nam ne propadejo na rastlini…

Torej, prvi pogoj je, da je kožica svetleča in ne mat. Mat paradižniki še niso dosegli polne velikosti. Drugi pogoj je, da je patradižnik dosegel velikost tipično za posamezno sorto. Tretji pogoj pa je, da so semena znotraj paradižnika že zrela, ker paradižnik pač zori odvznoter navzven.

Kako vemo, da so semena že zrela? Najlažje je paradižnik prerezati, a tak nam potem ne bo dozorel.
Paradižnik ob zrelosti semen razvije na ‘popku’ ploda tipično belo zvezdo.

Plodovi, pobrani v tej fazi, bodo dozoreli na pultu v roku nekaj tednov do meseca in pol. S takimi plodovi si bistveno podaljšamo sezono domačih paradižnikov, ko jih na vrtu že dolgo ni. Take plodove lahko hranimo v gajbicah.

Potem sta tukaj še dve fazi, ki sta seveda še boljši za pobiranje plodov za zorenje, druga je, ko na plodu opazimo vsaj najmanjšo količino barve, kar kaže na začetek zorenja plodovega mesa. Do zrelega plodu rabimo nekje teden do dva…

Tretja faza pa je , ko je barva že lepo vidna na vsaj tretjini plodu. Tak plod bo dozorel v roku nekaj dni do enega tedna.

Pri drugi in tretji fazi priporočam, da so plodovi na vidnem, najboljše na kuhinjskem pultu, kjer krasno dozorijo, če so razporejeni v enem sloju. Obrnjeni naj bodo narobe, na ‘ramena’ (kjer je pecelj), ker tako zmanjšamo tlačenje plodov in ostale poškodbe…

Davek na nepremičnine

Zbrali smo prispevke o predlaganih spremembah zakona o davku na nepremičnine.

Delo.si
sre, 09.10.2013, 06:00

Dosje: Davek na nepremičnine

Latniki nepremičnin bodo morali dokazati, da je posamezna nepremičnina namenjena poslovni rabi oz. se oddaja v odplačni najem.

Ministrstvo za finance je vladi predalo končni predlog zakona o davku na nepremičnine. Vlada ga bo verjetno obravnavala že na četrtkovi seji, parlament pa ga bo po pričakovanjih potrjeval čez 14 dni. Za približno 1,2 milijona lastnikov 6,5 milijona nepremičnin je tako konec ugibanj o tem, koliko jih bo lastništvo stalo. Seveda, če bo predlagani zakon dobil tudi podporo v vladi in pozneje v parlamentu.

Nepremičnine večje vrednosti bodo še naprej bolj obdavčene

Predlagane davčne stopnje za stavbe in dele stavb so najnižje za rezidenčne stanovanjske nepremičnine, in to 0,15 odstotka ocenjene tržne vrednosti, kot je zapisana v registru nepremičnin. To ne velja za stanovanja, vredna več kot 500.000 evrov – ta bodo obdavčena po 0,4-odstotni stopnji, če so nerezidenčna, pa po 0,75-odstotka. Kot so izračunali na ministrstvu, naj bi lastnik 80 kvadratnih metrov velikega stanovanja v Ljubljani v povprečju plačal 230 evrov davka na nepremičnine, v Murski Soboti pa približno 65 evrov.

Osnova za nerezidenčna stanovanja je 0,5 odstotka, kar velja tudi za javne in kulturne spomenike, sakralne objekte itn. Največ, po 0,75-odstotni stopnji bodo obdavčene poslovne in industrijske nepremičnine, razen energetskih – te bodo obdavčene po 0,4-odstotni stopnji. Ministrstvo za kmetijske stavbe predlaga 0,3-odstotno stopnjo.

Predlagane davčne stopnje za zemljišča so od 0,07 odstotka za gozdna zemljišča do 0,75 odstotka za zemljišča za poslovno in industrijsko rabo. Kmetijska zemljišča bodo obdavčena po 0,15-odstotni stopnji, zemljišča za gradnjo stavb pa po 0,5-odstotni stopnji. Neplodna zemljišča so izvzeta iz obdavčenja, prav tako tudi varovalni gozdovi, gozdni rezervati in gozdovi s posebnim namenom brez ukrepanja. Zakon predvideva še, da občine smejo po triletnem prehodnem obdobju davčne stopnje povečevati oziroma zmanjševati za največ 2,5-krat.

***

Kdo meni, da je predlog davka na nepremičnine sprejemljiv in kdo ne? Napovedovali so se tudi protesti.