JE MLEKO ZDRAVO (ELLE 2007)

Vedno več opozoril je slišati o tem, da je mleko, katerega belina nas spomni na popolno čistost, koktajl hormonov, antibiotikov, pesticidov, herbicidov, holesterola, alergenih živalskih beljakovin, laktoze, virusov in bakterij. Uživanje mleka naj bi znatno prispevalo k nastanku in razvoju mnogih resnih stanj in bolezni, kot so zasluzenost, zaprtje, anemija, diabetes, srčna obolenja, ateroskleroza, artritis, ledvični kamni, chronova bolezen, multipla skleroza, depresija, razdražljivost, alergije, levkemija in mnoge druge vrste raka.

Mnenja o vplivu mleka na zdravje so si zelo nasprotujoča.

Pasterizacija
Namen pasterizacije je uničenje bakterij, ki prenašajo bolezni, in preprečitev kisanja mleka. Pri tem pa se uničijo tudi koristni encimi, vitamini C, B12 in B6, del joda in mnoge koristne bakterije. Postopek naj bi tudi večino kalcija, ki je prisoten v surovem mleku, spremenil v netopno in za človeka neuporabno obliko.

Komu je namenjeno mleko?
Kravje mleko omogoča teličku, da v dveh do treh letih zraste v odraslo žival in pridobi nekaj 100 kilogramov teže, zato je koncentrat hormonov in beljakovin. Človeški ‘mladiček’, torej dojenček, raste veliko počasneje (25 let), v tem času pa pridobi od 50 do 90 kilogramov telesne teže in razvije sorazmerno večje in bolj razvejane možgane. Odrasel človek ne raste, zato ne potrebuje rastnih hormonov. Že ta preprosta logika, pravijo nekateri zdravniki in nutricionisti, dovolj jasno pove, da kravje mleko morda ni najbolj primerna hrana za ljudi. Å tevilne raziskave kažejo, da ima lahko pretirano vnašanje hormonov in beljakovin, ki so namenjeni izredno hitri rasti telička, na zdravje človeka zelo škodljiv vpliv.

Razlika med človeškim in kravjim mlekom
Človeško mleko ima drugačno sestavo kot kravje. Vsebuje več lecitina, ki je pomemben za rast možganov (raziskave so pokazale, da je inteligenčni kvocient dojenih otrok višji kot inteligenčni kvocient otrok, ki so bili hranjeni s kravjim mlekom), ter polovico manj beljako­vin v lahko prebavljivi obliki in polovico manj kalcija v organski
obliki. V kravjem mleku ni vlaknin, kar lahko povzroča zaprtje, je zelo malo železa, kar verjetno povzroča anemičnost, premalo niacina, linolske kisline, vitamina C, fosforja in taurina. Odrasel organizem pa ne proizvaja dveh pomembnih encimov za presnovo mleka – rinila za presnovo kazeina in laktaze za presnovo laktoze, mlečnega sladkorja –, zato mleko zanj ni ravno lahko prebavljivo.

Mleko in rak
Mleko vsebuje IGF-1, inzulinu podoben rastni faktor, ki je v enaki obliki kot v kravah prisoten v človeškem organizmu. Namen IGF-1 je, da spodbuja rast in množenje celic. Nekatere raziskave kažejo, da povečan vnos IGF-1 v telo vpliva na pospešeno množenje rakavih celic. Rak v telesu raste zelo počasi, tudi več let, preden se spremeni v resno bolezen. (Nekateri zatrjujejo celo, da so rakave celice prisotne v telesu vsake odrasle osebe, a v majhnih količinah, ki ne ogrožajo zdravja in se ne razmnožujejo.) Veliko znanstvenikov je odkrilo povezavo med IGF-1 in mnogimi vrstami raka (na trebušni slinavki, osrednjem živčnem sistemu, limfnih žlezah, kosteh, ledvicah, dojkah, prostati …).

Mleko in diabetes
Mleko naj bi bilo največji povzročitelj alergij pri otrocih in odraslih, še posebej alergena naj bi bila mlečna beljakovina kazein in mlečni sladkor laktaza. Povzročalo naj bi črevesne krče, kolitis, prehlade, vnetje sinusov, dihalne bolezni, povezane z astmo, vneto grlo. Raziskave so pokazale, da lahko prezgodnje izpostavljanje otrok mleku povzroči tudi nastanek diabetesa. Betakazein, ki je v mleku prisoten, lahko pri majhnih otrocih povzroči imunsko in alergij­sko reakcijo, ki je kriva za nastanek diabetesa v otroštvu ali pozneje v življenju. Izpostavljenost že majhnim količinam kravjega inzulina v otroštvu lahko pripelje do izgube tolerance za človeški inzulin.

Mleko in osteoporoza
S postopkom pasterizacije se kalcij v mleku, kot rečeno, spremeni v obliko, ki je telo ne more izkoristiti. Poleg tega naj bi živalske be­lj­a­­­kovine v mleku in mlečnih izdelkih kot tudi v jajcih in mesu zakisale kri. Ko poskušajo ledvice izločiti odvečne beljakovine, se iz telesa črpajo zaloge mineralov, predvsem kalcija iz kosti. Države z najvišjo porabo mlečnih izdelkov (ZDA in Skandinavija) imajo baje tudi najvišjo stopnjo obolenj za osteoporozo.
Osteoporoza naj ne bi bila bolezen premajhnega vnosa kalcija, temveč prevelike izgube kalcija zaradi nepravilne prehrane in sodobnega načina življenja. Največje živali na zemlji z velikimi skeleti in močnimi kostmi so izključno rastlinojede, torej dobijo vse potrebno za izgradnjo kosti iz rastlinske hrane.

Mlečni izdelki z malo ali nič maščobe
Že v 70. letih so znanstveniki odkrili močno povezavo med uživanjem mlečnih izdelkov in rakom na prostati, a so za to okrivi­li mlečne maščobe. Danes je vedno več dokazov, ki trdijo ravno nasprotno. Odstranjevanje maščob naj bi mleko naredilo škodljivo. Mlečne maščobe vsebujejo namreč vitamina A in D, ki sodelujeta pri izrabi kalcija in beljakovinskih elementov iz mleka, in brez njiju telo kalcij in beljakovine težko posrka. Ravno presežek kalcija pa v telesu zavira nastajanje kalcitrola, hormonalne oblike vitamina D, ki ima antikancerogene učinke na celice prostate. Z odstranjevanjem mlečnih maščob se odstrani tudi linolenska kislina, ki ima prav tako močne antikarcinogene učinke, in glikolipidi, ki preprečujejo prebavne motnje.

Mleko in bolezni srca in ožilja
Novejše raziskave kažejo, da bolezni srca in ožilja niso povezane z uživanjem nasičenih maščob, ki naj bi mašile arterije, kot smo verjeli do sedaj, temveč z beljakovinami v mleku, ki povzročajo imunsko križno reakcijo. Pri ljudeh z aterosklerozo je bila odkrita visoka raven protiteles proti mlečnim beljakovinam. K temu verjetno prispeva tudi proces homogenizacije mleka, ki razprši maščobe na mikroskopsko drobne delce, ki so dovolj majhni, da lahko neovirano vstopajo v krvni obtok skozi črevesne stene. Tam se razgradijo na več spojin, med katerimi je tudi ksantin oksidaza, ki razjeda tkivo krvnih žil. Telo se na poškodbe odzove tako, da pošlje nekaj več kot deset snovi, med njimi tudi holesterol, ki se kot obliž nalepijo na nastale rane in poskušajo zavarovati poškodovane arterije.

Gensko spremenjeno mleko
V ZDA so v 90. letih začeli uporabljati gensko spremenjeni rastni hormon, s čimer naj bi proizvodnjo mleka povečali za 20 do 30 odstotkov. Pri tem naj bi zamolčali izsledke raziskav, iz katerih je razvidno, da se je zdravstveno stanje večine podgan, na katerih so delali poskuse s tem hormonom, bistveno poslabšalo. Rastni hormon precej poveča koncentracijo IGF-1 v mleku. Njegova upo­raba naj bi pri kravah povzročala pogosto vnetje vimen (mastitis). To povzroča nastajanje gnoja, ki prehaja tudi v mleko. Potrebno je dodatno zdravljenje z antibiotiki, torej še več antibiotikov v mleku.

Kaj pa Evropa? Skladno z določili predpisov Evropske unije morajo države članice zagotoviti, da je dajanje govejega somatotropina (drugo ime za gensko spremenjeni rastni hormon) v promet na njenem ozemlju ali v okviru njihove jurisdikcije za namen trženja ali kakršnokoli dajanje govejega somatotropina kravam molznicam prepovedano.

Zeleni pašniki
Žal pa Evropa ni tako striktna glede uporabe nekaterih drugih snovi, ki pristanejo v mleku, kot so denimo ostanki antibiotikov in drugih zdravil, ki jih dajejo kravam, saj zaradi slabih in nenaravnih življenjskih pogojev pogosto obolevajo. Krave molznice preživijo svoj vek zaprte v hlevih in priklenjene tako, da jim je onemogočeno gibanje.

Vedno manj jih hranijo s travo in senom, ki sta njihova naravna hrana, in vedno več z različnimi pripravki iz soje in semen bombaža ter drugo industrijsko krmo, kot so odpadni produkti pekarn, kokošji gnoj in lupine citrusov. V njihovi hrani so prisotni tudi pesticidi, herbicidi in drugi kemični dodatki, ki prav tako prehajajo v mleko.

Mnogi opozarjajo še na ekološki vidik, ki naj ne bi bil zanemarljiv. Po nekaterih podatkih je metan, ki se pri prebavi izloča iz črevesja krav, največji onesnaževalec atmosfere in povzročitelj ozonskih lukenj, kar v zadnjih letih postaja vedno bolj pereč problem.

Mnenja o tem, ali je mleko zdravo, so zelo deljena. Mnogi prisegajo na mleko kot na polnovredno živilo ter bogat vir kalcija in vitaminov. Mnogi se ne morejo odpovedati njegovemu okusu in bogati paleti mlečnih izdelkov. Po drugi strani pa naj bi vedno več študij dokazovalo, da so ljudje, ki so iz prehrane izločili mlečne izdelke, bistveno izboljšali svoje zdravstveno stanje.
V poplavi nasprotujočih si informacij je izbira seveda prepuščena vsakemu posamezniku. Želimo vam dobro odločitev.

DOMAÄŒA ZDRAVILA (Jana)

Pripravimo si domača zdravila in čajne mešanice, ki jih lahko shranimo na temno in hladno za eno leto – potem je večina učinkovin izgubljenih.Domača zdravila ne škodijo (ker nimajo nobenih kemičnih primesi) in so poceni, seveda pa moramo rastline poznati. Tudi na domačem štedilniku je namreč mogoče pripraviti zvarek, s katerim se zastrupimo!

Ognjičevo mazilo

Uporabljamo ga za mazanje krčnih žil, trdovratnih krast, opeklin, pri vztrajnem mazanju pa izginejo tudi starostne pege. Potrebujemo pol litra svežih, na soncu nabranih cvetov in 40 dag svinjske masti. Mast razgrejemo, dodamo cvetove in jih malo popečemo, vsekakor morajo vsi oveneti. Odstavimo in pokrijemo, čez en dan pa malo pogrejemo in stisnemo skozi krpo. Spravimo v lončke in na hladno.

Proti bolečinam

Tudi za ta recept uporabimo svinjsko mast, najboljša je trebušna, od živali, ki jih krmijo čim naravneje. Pametno se je priporočati kakšnemu kmetu, saj maščobo večinoma zavržejo, če nimajo pri hiši dobre kuharice, ki uporabi trebušno mast za peko peciva.

20 dag masti in 20 dag čebeljega voska previdno segrevamo, da se oboje stali, nato dodamo 2 dl sesekljanega rožmarina ter po 1 dl zrezanih metinih in majaronovih listov. Počasi kuhamo pol ure, pokrijemo, pustimo en dan stati, nato stisnemo skozi krpo. Mažemo se pri bolečinah od udarcev, bolečinah v sklepih in išiasu.

Proti celulitu

Pripravimo si mešanico iz petih delov posušenih hrastovih listov, dveh delov žajbljevih listov in dveh delov rožmarina ter dveh delov kopriv. Dve pesti mešanice kuhamo v dveh litrih vode 15 minut, precedimo in zlijemo v vodo za kopanje.

Malinov kis

Uporabimo ga kot zelo okusen kis za solato ali pa ga mešamo s čaji in vodo, če staknemo virozo ali gripo. Krepi in naravno znižuje vročino, če ga zjutraj razredčenega z vodo spijemo nekaj žlic, bomo znižali škodljivi holesterol. Pripravimo ga takole: 2 litra jabolčnega kisa prevremo in ohladimo ter prelijemo čez liter svežih, zrelih malin. Pokrijemo in pustimo stati pet dni, nato vse skupaj precedimo ter stisnemo skozi platneno krpo.

Sivkino olje

Prav zdaj cveti sivka in cvetove moramo tako ali tako porezati, če hočemo, da ostane rastlina lepa. Največji učinek dosežemo, če naberemo cvetove, tik preden se odprejo. Osmukamo jih s stebelc in damo v posodo, za pol litra naj jih bo, nato dolijemo liter olivnega olja. Posodo postavimo v večjo posodo z vodo, pokrijemo in na majhnem ognju kuhamo dve uri. Ohladimo in precedimo ter ožmemo skozi krpo. Shranimo v stekleničke in uporabljamo pri angini, kašlju, zamašenem nosu ter sinusih. Zavremo liter vode, damo vanjo od žličko do dve olja, se nagnemo nad lonec in pokrijemo z brisačo. Nekaj minut globoko dihamo. S sivkinim oljem si namažemo sence – tako bomo bolje spali, z njim pa tudi preganjamo revmatične bolečine.

Trpotčev sirup

Je eno najboljših zdravil za bronhitis in izkašljevanje, ker je okusen, ga radi spijejo otroci – po žlički ali v čaju. Ozkolistni trpotec (naberemo takšnega, ki še nima cvetov) zrežemo na rezance in damo za prst visoko v kozarec ter potresemo s tremi žlicami sladkorja. Ponavljamo, dokler ni kozarec poln. Zavežemo z gazo in damo za tri tedne na sonce. Ko je v kozarcu skoraj črna tekočina in sladkornih kristalov ni več videti, damo vse skupaj v krpo in stisnemo. Prelijemo v stekleničke in shranimo na temno ter hladno.

WordPress Themes