KJE POMAGA KAMILICA (Vlasta Mlakar)

Kraljica domače lekarne

Kamilica sodi med zelišča, ki jih slovenska tradicionalna medicina uporablja skoraj za vse bolezni. Kamilico so najpogosteje uporabljali v obliki čaja ali pa so iz nje pripravljali nekakšen destilat, imenovan “žgana voda”, ki je imel močnejši učinek od čaja. Čaj so uživali proti različnim vnetjem, prehladu, želodčnim in črevesnim težavam, vnetju ledvic in mehurja. Zunanje so jo uporabljali za spiranje pri vnetju ušes, oči in kožnih izpuščajih ter za grgranje pri vnetju ustne votline in zobobolu. Pri revmatizmu, bolečinah in vnetjih so uporabljali tople kamilične obkladke, kot priporoča Slovar naravnega zdravilstva iz leta 1926: “Kamilice skuhaj, odcedi, zavij v tkanino in polagaj na želodec, spodnji život in mesta, kjer se napravlja gnojenje” in “S kamilicami napolni vrečico, pogrej jo in jo položi na boleči ud”.
Znan je domači recept za pripravo kamiličnega olja, ki so ga uporabljali za vtiranja pri revmatizmu. Kamilične cvetove so nasuli v olje in ga za osem dni postavili na sonce.

Ljudska tradicionalna medicina je s številnimi izkušnjami potrdila, da kamilični čaj pospešuje znojenje, teši krče, umirja, krepi želodec in telo, razkužuje in razkraja. V primeru kamilice bi lahko potrdili, da se medicinska raba te droge ujema s tradicionalno.

Cvetovi

Zeliščarji in homeopatski zdravilci uporabljajo kamilične cvetove proti tesnobi, pri želodčnih težavah živčnega izvora, za blaženje menstrualnih bolečin in za zdravljenje kožnih izpuščajev.

Čaj

Kamilični čaj je priznano zdravilo za številna obolenja in ga pripravljamo kot poparek. Zvrhano žlico kamiličnih cvetov prelijte z 2 dcl vrele vode, pustite stati 10 minut, precedite in po okusu sladkajte z medom. Da čaj ne bo preblag, za 1 čašo čaja uporabite 1 žlico droge!

Kopel

Za krepitev telesa po napornem delu ali prestani bolezni si lahko pripravite poživljajočo kamilično kopel, tako da v kad dolijete močan kamilični zavretek. Pripravite ga kot zavretek iz 20 dkg posušenih kamiličnih cvetov v 2 do 3 litrih vode, ki naj še 10 minut stojijo v pokriti posodi. Kamilična kopel je blagodejna pri menstrualnih bolečinah, glavobolu, vseh vrstah vnetij in živčnih napetostih, kot so razdražljivost, preobčutljivost, notranji nemir, duševna pobitost, preutrujenost in nespečnost.

Kamilica je samonikla ali gojena zel, ki raste med poljščinami, ob poteh ali na domačem vrtu. Doma je iz Južne Evrope in Severne Afrike, zdaj pa je razširjena tudi v Severni Ameriko. Trajnica s fino narezljanimi listi in marjeticam podobnimi cvetovi, razširja krepek, dišaven, eteričen duh. V zdravilne namene od junija do avgusta nabiramo cvetne koške (Flores Chamomillae). Najpomembnejše zdravilne učinkovine kamilice so eterično olje, smola, gumi, grenčina, vosek, maščoba, fosforna kislina in več organskih kislin. Slovito kamilično olje (Oleum Chamomillae) vsebuje azulen, ki mu daje modro barvo in je glavna protivnetna zdravilna snov kamilice.

KAKO POZDRAVIMO ŽELODEC (Odprta kuhinja)

Sveže stisnjen krompirjev sok je vir moči za utrujen želodec; če nimamo sokovnika, zdravilni napoj pripravimo tako, da drobno nastrgan krompir dobro ožamemo v vodi ter tekočino precedimo.

Se zgodi, da nas po preobilnem slavju želodec boli oziroma imamo težavo s prebavo. V tem primeru preverjeno pomagajo dobrodejna zelišča in napoji za želodec in prebavo na splošno, vendar ob tem ne pozabimo, da je najpomembnejši ukrep proti tovrstnim težavam, da jemo manj in bolj lahko, predvsem zelenjavno hrano. Težave z želodcem in prebavo so pogosto živčnega izvora, kar je dolgotrajna zgodba zunaj kulinaričnega dosega tega prispevka.

Za želodec in prebavo

Precej težav s prebavo rešimo tako, da spremenimo prehranski vzorec na lažjo in bolj zelenjavno stran ter da se dovolj gibljemo. Poleg tega, četudi nimamo nobenih težav s prebavo, si privoščimo čaje, torej poparke zelišč, ki posebno dobrodejno vplivajo na prebavo in presnovo. In seveda kultivirajmo lakoto in tek, saj brez tega ni užitka ob hrani in posledično dobre prebave.

Rmanov čaj

To je želodčni čaj ena a, ki poleg dobrodejnega učinkovanja proti težavam z želodcem spodbuja delovanje jeter in žolčnika ter splošno dobrodejno vpliva na presnovo.

Pripravimo ga podobno kot druge zeliščne poparke: ščep posušenih rmanovih listov ali socvetij prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pet minut ter precedimo. Pijemo neoslajeno, po skodelico večkrat na dan pol ure pred obroki ali uro do dve po obroku.

Prva in druge pomoči proti zgagi

Najprej, zgago si priživciramo ali prijémo sami s čezmernimi količinami hrane, posebno s preveč sladke hrane in vsekakor z vsaj nekaj kosi orehove potice, seveda po obilnem kosilu ali, še bolje, po večerji. Za zgago je poleg tega odlična stara in postana hrana, po možnosti v večjih količinah. In drugače, proti zgagi si pomagamo tako, da upoštevamo zgornja dejstva. Če že pride do pekoče neprijetnosti, pustimo prebavilom, da pridejo do sape. Med drugim jim pomagamo tako, da jemo lahke zelenjavne jedi, predvsem pa gremo na sprehod in imamo s sabo topel ali hladen čaj proti zgagi. Zelo primeren je za uravnavanje prebave splošno uspešen rmanov čaj, dobrodošli so tudi sveže stisnjen krompirjev sok, poparek tavžentrože in drugih »želodčnih« zelišč, na primer majarona in melise. Ne pozabimo niti, da sta proti zgagi preizkušeno učinkoviti kisava, ki kljub kislosti umiri iz želodca dvigajoči se ogenj, in njena predhodnica sirotka. In seveda, jejmo po pameti, torej ravno dovolj, ravno prave vrste hrane in dovolj pogosto ali redko glede na svoj telesni ustroj in način življenja.

Komarčkov poparek in podobni dobrodejni napoji

Komarček je znana sestavina otroških čajev, ki lajša težave z napenjanjem in je sploh dobrodejen za prebavo in proti prebavnim težavam. Enako velja za druge plodove začimbnih kobulnic, torej za janež, kumino, koper, rimsko kumino in semena zelene, ki jih zato kar redno uporabljajmo za začinjanje jedi.

Poparek, ki smo mu navajeni reči čaj, pripravimo tako, da poravnano žličko zdrobljenih ali zmletih komarčkovih plodov prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo približno pet minut ter precedimo. Pijemo neoslajeno. Poskusimo tudi druge omenjene plodove kobulnic in se ne ustrašimo njihovih mešanic.

Brinova voda

Z brinovimi jagodami do četrtine napolnimo steklenico s širokim vratom. Zalijemo z vodo, zapremo ter pustimo dva dni pri sobni temperaturi, nato pa še vsaj dva tedna na hladnem v shrambi ali kleti. Steklenico občasno na hitro odpremo, ker v njej nastaja ogljikov dioksid, ki ga je že dobro spustiti na zrak. Ko dobi voda prijetno aromo po brinu, jo odlijemo od jagod, nalijemo v steklenico, zapremo ter shranimo na hladnem. Na jagode nalijemo svežo vodo in postopek večkrat ponovimo, dokler je brinova voda po dveh do treh tednih le še kaj aromatična.

Kozarec brinove vode spijemo za spodbudo prebave pred jedjo ali po njej, če imamo občutek teže v želodcu.
Podobno učinkovit je tudi poparek brinovih jagod – žličko zdrobljenih jagod prelijemo s skodelico vrele vode, pustimo pet minut ter precedimo -, medtem ko je šilce brinovca splošno znana domača pomoč po obilni jedi oziroma ob »težkem« želodcu.

Sveže stisnjen zeljni sok

To je ena najučinkovitejših 100-odstotno krepčilnih in naravnih pomoči proti težavam z razdraženim želodcem in za pomiritev vnete želodčne sluznice, ki se dobrodejno izkaže celo za zdravljenje želodčnih razjed. Je pa precej obupen tako po okusu kot aromi, a telo, čeprav se hoče pamet upirati, nam bo hvaležno. Å e kako, saj se potem, ko se potrudimo z zaužitjem soka (dovolj je deciliter naenkrat, večkrat na dan pol ure do uro pred jedjo), počutimo imenitno, lahkotno in sploh poživljeno. Poleg tega, da zdravi oziroma preprečuje razjede želodčne sluznice in dvanajsternika, je ta sok tudi odlična »metla« za čiščenje debelega črevesa.

Sveže stisnjen krompirjev sok

Po učinku je zelo podoben sveže stisnjenemu zeljnemu soku, le da je bolj piten. Na žalost moramo zatem, ko spijemo kozarec tovrstnega soka, še vedno v šolo ali službo, saj na srečo ne dobimo vročine. Zmota o uživanju surovega krompirja, ki povzroča vročino, izvira iz nevednosti, da ima tovrsten učinek le pozelenel krompir, ki vsebuje strupeni solanin.

Za najkrepkejši in najbolj zdravilen uspeh sočimo umit krompir, seveda naj bo ekološkega porekla, skupaj z lupino. Tik pod lupino je namreč največ učinkovin, vendar pri industrijskem krompirju tudi ostankov pesticidov.

Dnevno spijemo deciliter do dva soka, pred zajtrkom ali namesto malice, v primeru bistveno izboljšanega počutja tudi kak deciliter več. Poleg dobrodejnosti za želodec je krompirjev sok znan še po tem, da veže težke kovine ter razstruplja, preprečuje nastanek žolčnih kamnov in sploh spodbudno vpliva na presnovo.

Zeleni čaj

Na seznamu dobrodejnega učinkovanja zelenega čaja, ki ga brez težav razširimo v knjigo, je tudi to, da preprečuje razjede na želodcu in dvanajsterniku. Če ga pijemo v zmernih količinah – dve ali tri skodelici dnevno -, je dobrodošel pomočnik pri zgagi in razdraženem želodcu, da o razsvetlitvi razpoloženja, ki ga omogoča, niti ne govorimo.

Majaronova juha

Prežganka je temeljna tradicionalna pomoč pri težavah z želodcem oziroma rekonvalescentna jed krepkejše narave, saj recept zanjo predvideva, da z moko naredimo prežganje, zalijemo z vodo in nato v juho vmešamo razžvkrljano jajce in jo začinimo z majaronom. Ob teži v želodcu se vsekakor spomnimo te krepke, a za želodec vseeno dobrodejne jedi, ob drugih priložnostih, torej tudi takrat, ko tovrstnih težav nimamo, pa ne pozabimo na najpomembnejšo sestavino prežganke, namreč na majaron. To zelišče slovi po splošno dobrodejnem in razbremenilnem učinkovanju na prebavo, zato ga pripravimo kot poparek, torej kot čaj, in si privoščimo tudi tole dobrodejnost. V dovolj veliko skodelo vlijemo skodelico vroče vode, dodamo pol žličke paste miso ali vodo le malo posolimo. Dodamo žlico ovsenih kosmičev in večji ščep zdrobljenega suhega majarona. Pustimo vsaj pet minut, da se kosmiči zmehčajo. Če želodec ni pretežak, juho zabelimo z maslom ali oljčnim oljem.

Skutnica

Na Tolminskem je to znana domača pomoč za želodec in prebavo, ki ima še druge dobrodejne učinke za odpornost in zdravje. Priprava je dovolj enostavna, da jo imamo lahko kar za instantno jed/pijačo, le do slane in nekoliko bolj zrele sirarske skute moramo naprej priti. Izdeluje jo ekološka sirarna Čadrg in je skupaj s kisavo in drugimi izdelki naprodaj na ekoloških tržnicah.

V skodelo ali globok krožnik damo žlico do dve zrele slane skute, prilijemo malo vroče vode ter zmešamo kremasto zmes, nato prilijemo skodelico vroče vode ter dodamo ščep zelišča, na primer majarona. Premešamo in po malem popijemo oziroma pojemo z žlico, saj je to že nekakšna juha.

Grenčice posebnega pomena

Kdor doma pripravlja raznovrstne grenčice, je oborožen z vrsto pomoči proti težkemu želodcu. Velja naj le opomba, da so za ta namen učinkovitejše grenčice brez sladkorja, torej le zelišče ali mešanica zelišč, namočena v žganju.

Če ne še drugih, doma pripravimo vsaj grenčico s tavžentrožo, rmanom in brinovimi jagodami. Preizkusimo ne le posamezne, ampak tudi grenčico z mešanicami treh sestavin. Poleg teh so uporabni za pripravo tovrstnih digestivov še komarček in drugi plodovi kobulnic ter majaron, šetraj, meta in sorodna zelišča.

V litrsko steklenico s širokim vratom damo dva ali tri ščepe zelišča oziroma mešanice zelišč. Zalijemo s sadjevcem, jabolčnim ali vinskim žganjem ter zapremo. Preden poskusimo oziroma grenčico po sili razmer uporabimo, naj mineta vsaj dva tedna. Zelišča naj kar ostanejo v steklenici, dokler je le še kaj tekočine.

WordPress Themes